Novoletni pogovor z Jožetom Smoletom
Zategovanje pasu? Da-toda ob jasni perspektivi!
Uredništvo Dogovorov je zaprosilo za po govor Jožeta Smoleta, predsednika mestne konference ZKS v Ljubljani. Pogovor je ste-kel o najbolj perečih vprašanjih našega ča-sa in o obetih, ki se kažejo ob prehodu iz starega v novo leto. Zaradi zanimivosti in aktualnosli del pogovora povzemamo tudi mi.
Na vprašanje, kako ocenjuje položaj v Ljubljani ob stabilizacijskih ukrepih zveznega izvršnega sveta, je Jože Smole dejal, da lahko delimo ukrepe v tri skupine in glede tega se tudi ravna razpoloženje občanov.
»V prvo skupirio sodijo ukrepi, ki urejajo tisto, kar bi moralo biti že zdavnaj urejeno. Tu mislim na menjavo valut. Ta ukrep so Ljubl.jančani ugodno sprejeli, saj so vsi po-šteni občani vedeli, da gre za anomalijo, da se devize rrienjavajo in pretakajo pod roko. Nobena država na svetu ne dovoli kaj ta-kega.«
Druga vrsta ukrepov spodbuja večji izvoz. Ugodno so jo sprejeli zlasti delavci v. združe-nem delu, ob tem pa so jasno izrazili željo, naj ne bi ostalo le pri devalvaciji dinarja, ampak naj Bi sprejeli sistemske rešitve, ki bi dohodkovno spodbujale izvozne delovne organizacije.
V tretjo vrsto sodijo restriktivni ukrepi. Tiste, ki spodbujajo k varčevanju, so Ljub-ljančani spVejeli z razumevanjem. Določen dvom izražajo ob omejitvah, kot so na pri-mer bencinski boni. Zelo velike kritike pa 'je deležen polog za prehod čez mejo. »Velika večina Ljubljančanov ocenjuje, da je~to v nasprotju z načeJom o odprtosti meje. Tak-šen ukrep je lahko le začasen, potrebne pa so sislemske rešilve«, je dejal Jože Smole.
BOLJSE DELO  IN MANJ UVOŽENIH SUROVIN
Kakšna je pripravljenost delovnih ljudi iii občanov, da bi prispevali k razreševanju seda-njega položaja?
»V Ljubljani jc le malo izgubarjev. Bi-stveno se je povečal izvoz na konvertibilni trg. V delovnih kolektivih si prizadcvajo, da bi bolje delali, da bi uporabljali čimveč do-mačih surovin, da bi zmanjšaii uvoz. Delovni ljudje irt občani so pripravljeni tvorno sode-Iovati in se tudi odpovedati marsičemu, s po-gojem, da imajo prcd scboj jasno perspek-tivo.
Perspekliva pa ni v padcu standarda in v praznih policah. To je le kratkoUajna, nujna faza na poti do večjih ugodnosti. Občani so slrpni in ne zahtevajo luksuza. Ogorčeni pa so, če man.jka osnovnih dobrin, kot so olje, meso, pralni praški in podobno. Normalno preskrbo moramo zagotoviii kljub vsem lc-žavarrv.«
POMEN  OBRTI  ZA  ZAPOSLOVANJE MLADIH
Osnutek občinske resolucije za prihodnje leto predvideva samo 0,1 odstotno stopnjo po-rasta zaposlenosti.
»Nezaposlenost ima lahku za mladcga člo-veka zelo težke poslcdice. Zaposlovanje mla-dih lahko dosežemo predvsem z razvojem obrti in drugih tcrciarnih dejavriosti. Razen tega so v Ljubljani tudi najugodnejši pogoji za dejavnosti, ki so prodvsem organizacijske — kot so na primer inženiringi in podobno. V razvitih državah jc vcčina ljudi zaposlcnih v terciarnih dejavnostih. Pri nas imamo ccla spalna nasclja, kjcr ni nobcnega scrvisa. Pro-siti in moledovali moramo za pomoč, ec se nam kaj pokvari.«
Kaj bi dosegli z večjim razinahom terciar-nih dejavnosti?
»Ne bi bilo več monopola. Preprečili bi neupravičeno bogatenje. Odprli bi nova de-lovna mesta in skrajno omejili možnost šuš-marjenja. Zadeva pa se ne premakne z rart-ve točke. Veliko prošenj leži v občinah. O tem vprašanju bomo spregovorili tudi na lematski konferenci ZK v Ljubljani. Pozab-ljamo, da so v obrti tudi velike izvoznc mož-nosti, saj je vrsta izdelkov, denimo suha ro-ba, ki jih v drugih državah ne izdelujejo, pri nas pa je tovrstfia tradicija še zelo živa.«
Kaj lahko v tem smislu prispeva davčni si-stem?
»Pri nas je davčna politika še vedno pre-malo izdelana. Nismo se še navadili, da bi občaiia, ki se začne ukvarjali z neko dejav-nostjo, pustili pri miru lcto ali dve. V tem času naj bi vpeljal obrt, potem pa naj bi za-čel plačevati obveznošti.«
AH ne kaže tega urediti v  vsej  republiki?
»Ljubljana naj da zgled. Nekje je treba začeti.«
IZVOZ ZAHTEVA NOVE PROGRAME
Jože Smole je posebej opozoril, da je sko-raf vsaka gospodarska organizacija pod utri-pom izvozne usmerilve. Zaradi tega in pa pod vplivom splošnih nalog bo treba napra-viti dotočene preusmeritve. Izvozna usmeri-" tev je že pripeljala do novih programov v delovnih organi/.acijah. Po drugi strani pa naša proizvodna sredstva še zdaleč niso iz-koriščena. Doseči moramo, da bodo naše to-varne in druga oprema v njih izkoriščene 100-odstotno. »Vsakdo lahko prispeva svoj delež na področju izvoza, pa čeprav ni nepo-sredni izvoznik,« je poudarilJože Smole.
Jože Smole, družbenopolitični delavec, novinar in politik, je zdaj predsednik mestne konference zveze komunistov v Ljubljani. Naj omenimo, da je sprva de-lal kot novinar, urednik zunanje polilike pri lislu Omladina, leta 1947 pa kot do-pisnik Tanjuga v Atenah in Solunu. Od tod je odšel v New York za dopisnika v Združene narode. Vrnil se je v Beograd na visoko partijsko šolo, od tod pa spet nazaj v New York za dopisnika Tanjuga, Borbe in Radia Beograd. Leta 1953 je po-*>tal glavni urednik Borbe, leta 1962 pa glavni urednik ljubljanskega Dela. Leta 1966 je postal osebni sekretar predsedni-ka THa, nekaj kasneje pa je odšel za veleposlanika na Japonsko. Od leta 1975 je bil veleposlanik v Sovjetski zvezi. Zdaj ]e, kot rečeno, spet v Ljubljani, ka-mor se je kot Ljubljančan tudi sicer ved-no rad vračal.
OMEJITVE V INVESTIRANJU
Osnutki občinskih resolucij ne predvidevajo za prihodnje leto skoraj nobenih investicij. Ali je to v skladu z izvozniini potrebami?
»V Ljubljani smo že dosegli minimalno točko investiranja in vsako nadaljnje zniže-vanje bi že lahko ogrozilo normalno delo. Lo-. čiti moramo, kaj jc zares nujno in kaj lahko še počaka. Omejevanje investici j je brcz dvo-ma nujno, nc smemo pa dopustiti, da bi s tem zavrli normalen razvoj.«
Predvideva se realni padec sredstev za drtiž-bene dejavnosti v prihodjijem letu.
»Nujno bo krčen^je prograrnov, vendar ne linearno, ampak selektivno. Tako na primer ne kaže krčiti raziskovalne dejavnosti, ki je bistvena za naš razvoj, skrajna previdnost je potrebna tudi na področju zdravstva. Prav tako ne srpe bili prizadeto otroško var-stvo. Prepričan ,sem, da so marsikje še zelo
velike nolran.je rezerve, ki jih bo treba dodo-bra izkoristiti. Najbrž pa bomo morali raz-mislili tudi o večji osebni udeležbi pri stroš-kih za zdravstvene storitve, tako imenovani participaciji. Položaj je zaostren, ni pa brez-izhoden,« je poudaril Smole.
Na vprašanje, kakšna je pri tem vloga samoupravnih interesnih skupnosti, je dejal, da bi vsekakor morali okrepiti vlogo dcle-gatov. in zmanjšati vlogo administrativnega aparata. Tega ni samo preveč, ampak ima tudi premočno vlogo pri odločanju. To po-vzroča pasivnost delegatov, zato imamo tudi vrslo nesklepčnih sej. Aparat v sisih pa je. prav zaradi vsega tega večkrat manj učin-kovit kot državni aparat«
Komunistom naložiti delo v krajevnih skup-nostih.
Podobno kot v sisih je treba utrditi vlo-go delegatskega sistema tudi na ravni kra- • jevne samouprave. Tu mora-biti zlasti de-javna zveza komunistov. »Pri tem pa ne mi-slim le na komuniste, ki so organizacijsko povezani v krajevnih skupnostih, ampak predvsem na tiste, ki so povezani v svoji de-lovni organizaciji. Običajno se ti komunisti ne čulijo dolžne, da bi delovali tudi v svo.ji krajevni skupnosti. To je šibka točka naše dejavnosti in o tem bomo spregovorili tudi na januarski seji naše konference. Osnovna ¦ organizacija ZK v delovni organizaciji bo morala zavezati komuniste, da tvorno delu-jejo tudi na ravni krajevne skupnosti. Zdaj pa se dogaja, da gre m!mo ZK vrsta življenj-sko pomembnih vprašanj, kot so na primer varstvo okolja, medčloveški odnosi in po-dobno. ZK se ne more ukvarjati izključno z ekonomskimi vprašanji.«
LJUBLJANA NAJ ZAZlVI KOT VELIKO SREDIŠČE
Ali sodi med ta vprašanja tudi izraba pro-stega časa?
»Prosti čas je poscbno vprašanje, ki po-staja s spremenjenim delovnim časora in z zmanjšanimi možnostmi za daljše izlete če-dalje bolj aktualno. Odpirajo se nam velike možnosti, da Ljubljana spel zaživi kot veliko središče. To pa zahteva od vrste organizacij, zlasti s področja kulture, da se približajo delovnemu človeku in njegovim možnostim. Ljubljana je zdaj ob sobotah • in nedeljah prazna, zaprta so gledališča in druge kultur-ne ustanove, zaprti so goslinski lokali, prire-ditcv ni. Za gledališča je bila nekoč nedelja glavrii dclovni dan, saj so imela na ta daa-kar po tri predstave; danes nimajo nili ene. Kulturo moramo prilagoditi- prostemu času delovnega človeka.«
OBCINSKA GLASILA SO OPRAVILA        ^ VELIKO DELO
Ob koncu pogovora smo Jožeta Sm^oleta vprašali, kaj meni o vlogi in pomenu informi-ranja v sedanjih zaostrenih razmerah.
»Brcz vscstranske m objektivne informa-cije od ravni krajevne skupnosti do federa-cije delegatski sistem ne more delovati. Po-manjkljivo obveščanje je še vedno naša šib-ka točka.
Večkrat se sprašujemo, kdo je kriv za da-našnji položaj? Lahko trdimo, da je zelo ve-lik del krivde na tistih, ki so prikrivali ve-like dolgove doma in v tujini. Če bi delovni ljudje in občani pravočasno vcdeli za to za-dolževanje in za posledice, ki jih prinaša, bi se brez dvoma znali pravočasno organi/.irati in preprečti, da bi prišlo do stanja, kakršno imamo danes..«
AH se je zdaj kaj premaknilo?
»Še vedno ne moremo biti zadovoljni. V nekaterih delovnih organizacijah se na pri-mer še vedno dogaja, da dajejo delavccm informacije po žličkah. Poslovodne strukture odločajo o   tem, kaj delavec sme in kaj ne
sme izvedeti. Podbbno je tudi v posameznih krajevnih skupnostih.«
Kakšna je pri tem vioga občinskih glasil? »Občinska glasila so opravila veliko delo. Še bolj kot doslej naj bi objavljala vse po-datke, ki zanimajo delovne l.judi in občane. . Bistvena je informacija o aktualnih dogod-' kih, nujna pa je tudi širša in kfitična iz-'  menjava mnenj.
Normalno je, da prihaja čimveč pobud iz baze in tudi y tem ppgledu lahko odigrajo občinska glasila pomembno vlogo. Predlaga-telji raznih zadev za obravnavo v občinskih skupščinah naj ne bi bili samo občinski iz-vršni sveti; med predlagatelji naj bi se znašli tudi občani, skratka baza. Delegatska vpra-šanja so samo ena od oblik povezave dele-gatske baze z občinskimi skupščinami. Do-seči moramo, da bodo skupščine posvetile posebne točke razpravi o pobudah občanov,« je dejal Jože Smole.
Pogovor pripravil Niko Isajevič