UKREPI IN PREDPISI Izkoriščanje rezervnih skladov za kritje razlik v cenah Zveznj fe.ri&ri sve* je pred kratkim sprejcl uredbo o apre-membah in po-rabijo trgovkiske organtzaoiije srtrtistva svojega rezervnega skla-da nied leiom za kritje razlike v ceni jnduslrijsfcega blaga, ki ga Imajo v zalogi. Sredstva šz re-Zervnega sklada lahko uporabijo v primeru, če je negativna raiz-iika nasM-U tako, da |e nabavna cena biaga ijle vrste in kakovosti postaia nižja oJ cene, po kitera *o nabavili Mago, ki je deiansko v skladišču. Prav uko lahko upo-*a.Mjo sredstva iz rezervnega »klada hidi tafcrat, če je raz.l&a v ceni nastala zato, ker b!aga zara-d: spremeinb v kikcnostnih ¦ last-tiosSh ne morejo več prodati po prvrsniJ nabavni ceni. Ta uredba omogoča, da tudi, gostinske gosoo-darske organizacije v !urist:čnih kra;ih in loplicah !ahko uporabi'jo sredsva svoijh re7ervn:'h skladov Za- kritje sezonskih izgub. ki na-Uanejo med poslovnim ietom. Državni sckre-tarUt za blagovni promet \ahko po tej uredbi v spo-razumu z Glavno za-drLizno zvezo dotači način in pogaje, pod kate-liimi lutli kmetijAe zadruge lahko Uporabi>o sredstva svojega rerer-Viiega sklada za kritje ncgabJvne razlilke v ceni industrijsfeesa bla-ga, ki ga imaio v zalofii. Zvezni izvršni svei 'e hkrati •prejei sklep, ki omogoli trgavin-skim organizaciiaim. da za krkje negativne razl&e v ceni tahko uporabnijo sredstva h. skiada za samosto;no ra.zpo!asan:e v prfme-ru, če sredstva rezervnega jkla-da niso zadostna za kritle ntzliite. Sorei«!je ieh predptsov ie po-slediea raznih vzrokav. Stabil ieacija trH^ča je v indu-Striji povzrožiila povcčanie zalog fegotovlienega blaga r.a Siroko potroinjo. 2^a.to ie industrija v zadnjeffl časii pritfella zniževati ceiie nekaterih proitovodov. S tem so nastapile določene težave za lr-govino, zlasti glede prodaje za-log tistih izdelkov, ki jih je naba-vila po prajšnjili cenah. Razen tega so v trgo-vilnski mrežj tudi določene koliičine nekurantnega biaga, kupljenega v prejšnijem ol>-dcbjn, ki po s\'ojii kvaliteti ne ustreza conam, fcaikor so navedc-ne v knjigovri-ložnosti de-viznega reiima. Zara>di teh raalik so gostinska podljctja lahko vvdrževaia cene na nižji raivni. Zairad'i sprememb v deviz-nem režimu in z Uivedibo nove tu-ristične pari'.cte pa gos-tinska pod-iefja ne morejo več dosegati raz-lik v tečfaju in taiko registriratj svoje cene iiz sredsfev Alada, ki bi nastail iz razlik v cenah. Da te Sipremembe, ki sicer pozitWno vplivak) na formiranje ekonomsfcih ccn v tuijs&em prometu, ne bi pri-peliale do tega. da bi gostinska podjetia 'poslovaJa z izgubo, spre-jet>e omenien'Jh prodpisov omogo-Ča, da raorebitJic jzgube krijejo s sredstvi rezervnega sklada allt sk!a>da za1 samostoifno razpolaganjc. Obresti na bančne kredite pri Narodni feanki S tem, da je bi!a sprejcta odioč-l>a o obresni meri na kredle in je bil relen določen . problem tz sredstva bank pr Narodni baaki, razmerja mcd Narodno banko in drugini bankami. Ta odiločba doloia, da plačajo banke in hranilnice za tisTe kredi-te, ki jih doibivajo od Narodne banke, obresti, ki pa ne morejo bili večje od 5 odstotkov. Obratno pa fim Narodna banka za lista srodstva, k1 ijh imaijo na svoijih ra&irah, daje o^bresti, ki ne more-jo bki nižje od 1 odslotka. Torei je upravneniu odboru Naro.dne banke prapuJčeno, da r olcvirih prodpisov bol,j elasti^no vodi do-ločeno kreditno ipoIidlvO. lagi zvcznih predpUov dajejo Za tist« kredkc, ki $\ banfce na podJagi zTczjiJh prodpisoT da-fejo brezobrtstno ala t obrestno mero do 5 odsto^kov »li kapod 5 odstofko^, ;im Narodna baaka za nadomestilo daije za t odstotek po\eč.ino razliko med t«ni obrest-mi in obrestmi, ki jih banke pla-čajo na kredkc pri Narodni inn-ki. S tem so banfeam in hira.jiilra-cam povrnjeni njlhovl glroški v zvezj s kredili. hkrafci pa to ipoine-n.i zanje spodbudo, da svoia sred-stva vlaga.;o v tistc gos*>odar";ke panoge, ki iz apravičenili razlo-gov up^raMjaio brazobrestne kreditc, a!i pa i'h dobiva.jo po u-godnostnj obres^ni meri. Odloiba razen w?a ureja tudi vprai^.inje nadomestila zadiružnim hranilnicam in tistitn hxaa!o na hra.nilnice, da bi pol-no pozornost posvetšle mobiltiza* ciji tredsteT prcbivalstv*. Obvezne rezerve bank pri Narodni banki Mod inš:rument», ki naj bi r naŠera novcm kreditnem sislcmu urejali kreditni potencial bain.k in zagovavlja!i njihovo likvidnost, zavzcma obvezna rezerva bamk pri Narodni bareki važno mesto. Režim o^bveznih rezerv ]c ob-stoja! sicer do-zdaj, toda sarno za tistc banke, ki fi'h jc Naro^dna ban-ka kreditircda. Ker ni bMo pred-pisov, ]e bilo v:Ia<;anje teh rezerv odvisno od mcdsobojnih sporaz.u-mov med Narod>no b.mko tn dru-gimi bankami. S sprejetjem pred-pisa o obvemih rezervah >pa ie to vprašinje urejeno za vse banke. Po določbi o obveznili rezor-vah moraio vse banke obvez.no depooirati na svt>ieni rednem ra- čutiu pri pristofni podružnioi Na-rotlne banke do 50 odstotkov vseh tistih srodštev, ki jih imaio pri teh podružntcah po razaih osnovah (žiro računi in druge terjatre, sa-mostojni sfcladi, garamcije in dru-ga sredstva). Upraivtvi o^dbor Narodne banJce ]e na pod-Iagj poblastil, ki mu }ih daje odločba, dodočil, da morajo banke odsiej imeti v depoeitu 30 odstofkov poprej omenjenlh sre>d-stcv, čeprav za poisamezne Aupi-ne bank in za posamezna srod-stva po odi!oS>i velja-jo različne stopnje. kar pa bo odvi&no »d koinkretnega stanja la potreb v do^ločenem iasa. Banke pa deponiraifo razen tega v oboczne tezerve v celo*i tudi tJsla srodstva, kj se po zveznih predipisih n^ smeio poirožitii (6 od-stolikov ob«'ezne rezerve gospo-darsfcib .organizacij in loka;tnili sicladov, blokirani de! amortiiza-cijskega sklada za zaimoajaivo in sredstra za za.gotovitev iaveslicli-ske graidnje). . Pri obrjčunava.nju obveenih rezerv se ne upoštevajo sredstva druibennih imivesticijAih sklaido^v, skladov za pospeševaroje posame-znih gaspodar9kih podroiflj, sklada za stanovanij.s&o izgradnjo, prara-tfunska in druga sr«distva za fi-nanclraiiiiie investicfi.j ki pa sred-sl>a za kredite, k« j!h knaljo ban-ke i todi oseba, fai j« v delo^raiem raz-mor|u. Za osebe, ki so v delovnem razmerjiu doseže višina domače Itiipendije lahko 60 odstatkw red-nih mesečriih prejemkov. Višina štipendije, ki jo daje neka tuia ali niod.na;n>dna ustanova, je odvisiia od spo-razuma z daiakem te šti-pcndiie. Tiste osebe, k'i so v de-lovnem rairaorfu in odklejo v inoizenistvo na izpopoln i<5vxn jc. dobijo dopitjt, ki pa ne more trajati dalj kakar dve leti. Uživalcu žtjpcnJije piripada za čai študij ali i2po.poljiJ6vanja v inozemstvu tudi plaoa iz delovne-ga raemerja. Ce ilipeivdist vzd.p-žuje družino, «nu pnpada za dobo treh mesecav vsa pla«;a. Po treh mesecili se ff«i t?,p!ačuje sarno 75 otistotkov. Ce pa •f.iper.d.ist rie vzdirf.uje d>niž;'Jne, doi>i tri mesece 50 o-dstotko>\' redne plače, po treh mesecih pa 30 odstotkov. Sekretairiit za prosveto in kui-turo zveznega tzviršnega sveta nad-zon»;e dajarrie lu^ih in doma^ih štiipendii. Sekretariat vodi eviden-co vseh štipendistov, ki adihaiajo v in07.emsXvo na šclamie ali iz.po-polnjevanje, ne glede na to, kdo daije švpenjijo. SekretarLat lahko ustavi šti^endiranje in razveljavi febiro štipendistov, ie ugotovi, da ]e bi!a iz-vrsona y nasprotiju s predp!*i ali po^oji nate