Murska Sobota, 17. februarja 1955
Leto VU. — Štev. 7.  — Cena din 10.—
Izdaja časopisno in. založniško podjetje »Naš tisk« M. Sobota. — Urejuje uredniški odbor. Direktor in odgovorni urednik Jože Vild. Uredništvo in uprava M. Sobota, Trubarjev drevored 2. — Čekovni račun pri podružnici NB FLRj v M. Soboti št. 641-T-500. — Telefon št. 138. — Tisk Obmurske tiskarne v M. Soboti. — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200 in celoletna 400 din. — Izhaja vsak četrtek. — Poštnina plačana v gotovini.
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE
Za gospodarski razvoj Obmurja
V soboto, 19. februarja se bodo v Murski Soboti sestali strokovnjaki za izdelavo regionalnega načrta
Ob delu za regionalni plan Obmurja je iniciativni odbor imel doslej že 10 sej. Sestale pa so se tudi geografska komisija, komisija za vodno gospodarstvo in prosvetna komisija; minuli ponedeljek pa je imela v Ljubljani svojo sejo tudi komisija za kmetijstvo in gozdarstvo. Tu sodelujejo številni kmetijski in gozdarski strokovnjaki, ki so službovali v obmurskih krajih in ki dobro poznajo problematiko Obmurja. Za Obmurce prav gotovo ne bo nezanimivo, če naštejemo le nekaj imen strokovnjakov, ki sodelujejo v komisiji za kmetijstvo in gozdarstvo: ing. Petkovšek, profesor ing. Mikuž, prof. ing. Jelačin, ing. Rajnar in drugi, dočim zajema lokalna komisija za kmetijstvo in gozdarstvo, ki ji predseduje ing. Skledar, malodane vse kmetijske in gozdarske strokovnjake sedanjega soboškega in ljutomerskega okraja.
Najvažnejša točka dnevnega reda seje komisije za kmetijstvo in gozdarstvo za regionalni plan Obmurja, je bila razprava, kako pomagati komisijam na terenu in kako naj se izvede inventarizacija, prvo konkretno delo regionalnega plana. Po živi in raznoliki razpravi o tem, je bil sprejet zaključek, da komisija v Ljubljani pripravi načrt za delo lokalne komisije in ga ponovno predela s predsednikom lo-
kalne komisije za kmetijstvo in gozdarstvo, nakar bo le-ta lahko začela z delom na inventarizaciji v svoji stroki.
Na seji komisije za kmetijstvo in gozdarstvo, ki jo je vodila ing. Lapajne, predstojnik Projektivnega zavoda LRS, so prisotni strokovnjaki nanizali nekatere zanimive ugotovitve o kmetijstvu Obmurja, o delovni pripravljenosti in pridnosti tamkajšnjega prebivalstva. Med temi je prav gotovo zanimiva, žal zapoznela ugotovitev ing. Petkovšeka, namreč, da je škoda, da se ni začelo izvajati načrtov, ki so bili 1946 leta tako lepo začrtani. V mislih je imel melioracije Obmurja, ki jih je takrat predvideval zvezni petletni načrt. Pritrditi je treba tudi njegovi misli, da so osnova bodočega gospodarskega razvoja Obmurja še vedno melioracije in sistem namakalnih naprav, kajti sicer je velika gospodarska škoda enkrat zaradi prevelike vlage, drugič zaradi suše.
Seja komisije za kmetijstvo in gozdarstvo za regionalni plan Obmurja pa je pokazala še eno v regionalnem planiranju: na pomanjkanje študijske komisije za študij regionalnega planiranja na sploh! Prav gotovo je nujno, da se takšna študijska komisija čimpreje ustvari, morda kot institut Univerze. Zaenkrat je bilo to vprašanje rešeno tako, da se je ustanovila študijska komisija prav ob primeru regionalnega plana za Obmurje, ki bo hkrati prvi regionalni plan v Sloveniji, kot rezultat lanskoletnega sestanka Kluba prekmurskih akademikov, razumevanja političnih forumov in seveda požrtvovalnosti številnih strokovnjakov.
V tem poročilu bi bilo odveč govoriti o regionalnem planu samem, ker to zahteva obširnejše obdelave. Važnost regionalnega plana je do-
volj povdarjena z besedami ing. Pirca, ki je dejal, da regionalni plan ureja prostor za gospodarsko načrtovanje! Več o regionalnem planu, o njegovi vseobsežnosti in pomenu kdaj drugič, za danes je še to, da bo v soboto, 19. t. ni. v Soboti širši sestanek predstavnikov vseh komisij za regionalni plan, s političnimi in gospodarskimi predstavniki Obmurja, o katerem bomo obširneje poročali.
Pred združitvijo političnih vodstev
obmurskih okrajev
Minuli torek je bilo v M. Soboti posvetovanje predstavnikov političnih vodstev obeh dosedanjih obmurskih okrajev — Ljutomera in Sobote, ki sta predvidena za združitev v enotno obmursko skupnost komun. Na posvetovanju so sklenili, da se bosta prihodnji četrtek sestala oba Okrajna odbora SZDL in Okrajna komiteja ZKS zaradi združitve v enotno, začasno politično Vodstvo Obmurja.
Zopet v domovini
Predsednik Tito se je vrnil z obiska prijateljskih dežel in ljudstev v daljnji Aziji. Kakor smo z veseljem in zadovoljstvom spremljali njegovo nadvse uspešno potovanje, tako smo ga s še večjim veseljem pričakovali ob njegovem povratku v domovino. Od Reke, kjer je po skoraj dna in pol mesecih odsotnosti spet stopil na domača tla, vse do Beograda, je bil predsednik Tito deležen najtoplejših sprejemov in pozdravov svojega ljudstva. — Na sliki: predsednik Tito se pozdravlja s člani Zveznega izvršnega sveta na beograjski železniški postaji.
Prvega marca prične poslovati
Zadružna hranilnica v Soboti
Pred dvema mesecema so se v M. Soboti sestali zastopniki kmetijskih zadrug Obmurja in ustanovili svoj denarni zavod, ki naj bi se imenoval Zadružna hranilnica in posojilnica. Takrat so tudi sklenili, naj bi pričel čimprej delovati.
Nalogo — pripraviti Vse potrebno za pričetek poslovanja hranilnice — je prevzel takratni izvoljeni upravni odbor, ki se je za vso stvar resno zavzel, tako da se bo uresničila že s 1. marcem. Kmetijski denarni zavod bo imel svoje poslovne pisarne v nekdanjih prostorih so-
boške Narodne banke, čakajo pa ga zelo odgovorne naloge, ki jih bo moral uresničevati v prid kmetijstva in zadružništva v krajih ob Muri.
Kmetovalci Obmurja se zelo zanimajo za svojo denarno organizacijo, kar po svoje govori o tem. da je bila njena ustanovitev tudi nujno potrebna. Kmetijstvo že nekaj let ni imelo posebne, organizacije za hranilno in kreditno službo. Vse posle je doslej opravljala Narodna banka, ona je tudi kreditirala socia-
listični sektor kmetijstva. Ko pa je lani bila izdana uredba, po kateri lahko tudi zasebni kmetovalci dobijo pri banki potrebne kredite, je bilo naravnost očitno, da je pri nas potrebna posebna organizacija, ki se bo bavila zgolj s kmetijskimi in zadružnimi posli. To še posebej velja za naše kmetijsko področje, kajti pri nas moramo zbrati vsa prosta zadružna sredstva, organizirati hranilno službo, vzbuditi zanimanje za varčevanje med kmečkimi ljudmi in svoja ali dodeljena nam sredstva pravično razdeljevati med kmetovalce in zadruge, tako da se bodo lahko v najkrajšem času obrestovala in prispevala svoje k povečanju pridelovalnih uspehov v kmetijstvu.
Novoustanovljeno zadružno hranilnico čakajo potemtakem številne in dokaj odgovorne naloge; dosledno izpolnjevanje teh nalog pa bo že v bližnji bodočnosti prav gotovo imelo ugoden vpliv v našem kmetijstvu in rodilo bo konkretne rezultate.	Š.
Nov vozni red -
in želje Obmurja
Pripravljajo nov vozni red, ki bo maja uveljavljen. Sobočanci so že večkrat predlagali nekatere spremembe, a le s skromnimi uspehi.
Tokrat znova izražajo majhno željo glede vlaka, ki odpelje iz Maribora ob 5.27 in pripelje o Soboto ob 9.04. Na ta vlak imajo priključek potniki, ki se odpeljejo iz Ljubljane ob 0.05. Na Pragerskem pa morajo čakati dolgi dve uri, preden odpelje vlak, ki kakor rečeno privozi iz Maribora in pelje dalje proti Ptuju, Ormožu, Lendavi, Ljutomeru, Radgoni in Soboti, torej proti vsej vzhodni Sloveniji. Nočnega vlaka iz Ljubljane se potniki radi poslužujejo. Ni jim treba o Ljubljani iskati dragega prenočišča in naslednji dan ni o celoti izgubljen. Želeli bi pa, da bi čakanje na Pragerskem skrčili toliko, da bi vlak o Soboto prispel še pred Osmo uro. S tem bi omogočili ljudem, da bi lahko na uradih opravili svoje posle do povratka z vlakom, ki odpelje iz Sobote ob 10.20. To sedaj ni mogoče, ker je med prihodom in odhodom Dlaka premalo časa. Drugič pa bi bilo zelo ustreženo dijakom srednjih šol, ki zjutraj sploh ne morejo koristiti vlaka. Tudi časopisi in pošta sploh bi prišla mnogo prej o roke prejemnikov kot doslej, kar je še posebno važno za urade, ki prejemajo pošto iz Ljubljane ali Maribora šele okrog desete ure.
Mislimo, da bi to zadeno bilo moč ugodno rešiti. Seveda se bodo morali za to zavzeti tudi merodajni činitelji.
KONCERT združenih godb na pihala
V Prešernovem tednu — 9. februarja — je v M. Soboti koncertirala združena godba na pihala iz Ljutomera in M. Sobote. Nastop godbenikov iz obeh okrajnih mest je privabil v dvorano »Partizana« obilo občinstva, ki je z zanimanjem sledilo izvajanemu programu. Nastopajoči so pri vsaki točki dobili zasluženo priznanje, kar naj jim bo tudi vzpodbuda za nadaljnje sodelovanje in obiske večjih središč Pomurja.
Godbeniki so izvajali posamezne skladbe pod taktirko Avgusta Loparnika iz Ljutomera in Jožeta Gerleca iz M. Sobote, —ko
VREMENSKA NAPOVED za čas od 17. do 27. februarja:
V začetku druge polovice tekokočega tedna nagnjenje k lahnim snežnim padavinam, obenem ponovna ohladitev. V nadaljnjem poteku suho, jasno in razmeroma hladno vreme z mrazom ponoči. V drugi polovici prihodnjega tedna poslabša, nje s pogostimi padavinami in topleje.
Majhna
skupščinska
kronika
V letošnji dejavnosti posameznih odborov zvezne ljudske skupščine je treba predvsem omeniti februarsko zasedanje obeh gospodarskih odborov, ki sta po živahni, nekajdnevni razpravi odložila sprejetje treh zakonskih osnutkov; prvobitne ali topot ustanovljene komisije naj bi po mnenju obeh odborov znova proučile celotno zakonsko gradivo in izpopolnile predložene zakonske osnutke.
Razen zakonskega osnutka o gozdovih in prevozu na železnici sta oba gospodarska odbora še posebej temeljito razpravljala o osnutku zakona o vinu. Osnovo celotne razprave je predstavljalo odajanje, ali se naj dovoli izdelava takoimenovanih umetnih Din ali ne. Člani odbora pa so se dalj časa zadržati tudi na vprašanju kvalitete vinskih proizoodov. Pri tem naj navedemo samo nekaj zanimivih ugotooitev!
Naše vinogradništvo, staro preko 2.000 let — je v zadnjih desetletjih vidno nazadovalo. Manjka nam predvsem kvalitetnih vinskih sort. Tu se potem o dokaj ostri luči postavlja vprašanje nesorazmerja med kvalitetnimi vinogradi in površinami s samorodnimi nasadi. Povečanje le-teh površin je o letih po vojni namreč večje od novih, površin s plemenito vinsko Mo. Dočim smo n. pr. 1939 imeli o naši državi 17.000 hektarjev pod samorodno trto (šmarnico itd.), jih imamo zdaj že 44.000 hektarjev. V LR Sloveniji pa znaša letni prirastek samorodnih tri 5 — 7%, dočim pri plemeniti trti komaj za 1 %. Danes je o Sloveniji preko 5000 hektarjev pooršin pod samorodno Mo, kar je vsekakor zaskrbljujoče dejstvo. Vse to, seveda, negativno vpliva na kvaliteto naših Din in pa na njih izvoz.
Bodoči zakon o vinu — o katerem bodo morali skupščinski odbori znova razpravljati — bo zategadelj pomenil važno prelomnico o našem vinogradništvu: rešiti in urediti bo moral niz nerešenih, neurejenih vprašanj te zaostale panoge našega kmetijstva.
Zgradba osnovne šole o Murski Soboti. Precej razsežna — vendar za število šolarjev že kmalu pretesna.
Za izboljšanje razmer v ma šem šolstvu
Več razumevanja in več pomoči
Na dopis »Tudi starši naj povedo svoje mnenje o polletnih uspehih ali neuspehih na naših šolah«, sem sklenil napisati nekaj svojih misli kot oče šoloobveznih otrok, ker me zelo zanima učno in vzgojno delo v naših šolskih ustanovah.
Močno me preseneča učni uspeh na osnovnih šolah z ozirom na učne uspehe nekoč, ko za šolo ni bilo toliko zanimanja staršev, danes pa vidim (trdim za tukajšnjo šolo), da so roditeljski sestanki izredno dobro obiskani in da se torej starši močno prizadevajo, da bi njihovi otroci čimbolj napredovali. Končno se lahko vprašam, kje pa sta še oče ali mati, ki ne bi rada videla svojega otroka izobraženega, pametnega, poštenega, zdravega, srečnega? Ko tako razmišljam o vsem, se mi zdi, da je naša šola silno zahtevna,
da ne upošteva tudi dovolj duševnega razvoja otroka in da ga uči, ker ga pač mora pripravati za gimnazijo, premalo pa misli na to, kako naj posreduje otroku znanje, ki ga bo s pridom uporabljal v življenju.
Ena izmed pomanjkljivosti pa
je tudi premala skrb za vzgojo predšolskega otroka. Pravilna ustvarjalna igra razvija namreč speče duševne sposobnosti pri otroku, ga vzgaja in navaja na red in disciplino. Tak otrok potem lahko uspeva v osnovni šoli, celo bi ga verjetno prej lahko vpisali v šolo, tako da bi že s 14. letom lahko izpolnil osemletno šolsko obveznost.
Menim, da imamo na eni in drugi strani mnogo napak. Tako tožijo učitelji, da so učenci, ki gredo skozi otroški vrtec, nedisciplinirani in je z ostalimi težko vskladiti delo. Otroški vrtci pa spet nimajo dovolj materialnih sredstev in kvalificiranega kadra, da bi lahko uspešno opravljali svoje naloge.
Tam, kjer pa ni vrtca, je po mojem šolsko delo mnogo težavnejše, vendar o tem ne bi mogel izreči
dokončne besede. Zato jo prepuščam drugim, katerim je ta Problem v ospredju neposrednega zanimanja.
Da je v nižjih gimnazijah skoraj polovica, na osnovnih šolah pa četrtina nesposobnih otrok, nam da resno razmišljati, kakor omenja pisec, vendar bi bilo dobro, da bi
vzroke takega neuspeha tudi napisal. Tudi jaz ne verjamem, da je med našimi otroci toliko manj nadarjenih! Vzroki so po mojem drugod.
Ko berem članke o reformi šolstva. se mi nehote vsiljuje misel, (Nadaljevanje na 2. strani)
Za izboljšanje razmer
v našem šolstvu
(Nadaljevanje s 1. strani) da reforma ne bo uspela, če njeni izvajalci ne bodo upoštevali tudi vzroke neuspehov na naših šolah in jih za vedno odpravili.
Pisca bi opozoril tudi na to, kakšne krivice so deležni naši otroci, ki zaradi tako imenovane »intelektualistične«; nižje gimnazije ne morejo izdelovati, zaostajajo v prvem in drugem razredu in se ne morejo niti vključiti v obrt, ker mora imeti, če se hoče vpisati, najmanj 2 razreda gimnazije ali 6 razredov osnovne šole. Učenec, ki pa je dovršil 6 razredov šole, čeprav na neki nižeorganizirani šoli, pa se lahko vključi brez nadaljnjega v obrt. Ali še bolj očitno: učenec hodi v osmi razred osnovne šole, ker se je preselil v okoliš, kjer je nižja gimnazija, bi moral opraviti izpit iz tujega jezika, ki pa se ga nikoli ni naučil. Šolski sistem torej ni povsem v redu!
Redki študentje se odločijo za znanstveno pot. Večina torej ostane pri delovnem procesu t. j. manuelnem delu. Zakaj ne bi bilo obvezno šolanje usmerjeno torej v praktičnost, življenju in potrebam bližnjemu smotru?
Za tako reformo ni potreben samo nov sistem šolstva — od predšolske vzgoje pa do univerzitetnega študija — ne le drugačni učni načrti, marveč tudi sposoben kader, zlasti pa boljši materialni pogoji. Slednji so menda za Prekmurje ena izmed najtežjih problemov.
Kaj se da, še poleg tega, da učenca samo nekaj naučimo, napraviti v prostorih, ki jih imamo pri nas!? Kako se naj otrok uči iz izkušenj in iz praktičnega dela, kakšna je njegova vzgoja na sploh, zlasti estetska, ko pa naše šolsko poslopje ne odgovarja najosnovnejšim higienskim načelom!
Zakaj? Ker je zastarelo in ne odgovarja več. Nima nobenih potrebnih prostorov za ročno delo. kuhanje, za razne poizkuse, telovadbo in druga opravila. Saj nima niti predpražnikov, da bi se otroci navadili na čistočo, večni križ je s kurjavo in pečmi, ki se kade, naši odgovorni ljudje pa za take in podobne stvari premalo skrbijo.
Vse to so seveda zunanje pomanjkljivosti, o katerih bomo morali voditi računa, zlasti pa bo to naloga sedanjih šolskih odborov in komun, ki se formirajo. Mislim pa, da bo morala vsa družba težiti za tem. da se bo šolstvo enakomerno razvijalo v republiki in da bomo čimprej odpravili zaostalost na naših šolah.
Tudi po izvedbi najboljše šolske reforme ne bomo mogli v Prekmurju mnogo izboljšati našega šolstva, če ne bo materialne pomoči vse družbe, kajti tisočletna dediščina je silno revna. Zgraditi bomo morali več šolskih poslopij.	—c
Prvi rezultati dela šolskih odborov
se že kažejo
Zadnje dni minulega tedna so se sestali novoizvoljeni šolski odbori v Dolnji, Srednji in Gornji Bistrici. Odborniki so se seznanili s pravicami, nalogami in delovnim območjem svojih odborov. Vsi se zavedajo. da je njihovo delo odgovorno in zato so takoj začeli reševati pereče gospodarske probleme domačih šol.
V Dolnji in Gornji Bistrici so se pogovarjali tudi o težavah pri nakupu šolskih knjig, kar je posebno občutno v družinah, ki imajo več šoloobveznih otrok. Zato so sklenili, da bodo poiskali sredstva in ustanovili podporne knjižnice. To je sicer daljnosežen sklep, vendar ga bodo skušali uresničiti že v tem šolskem letu. Pomisleke pa so imeli zaradi pogostega menjavanja učbenikov in zato so se odločili, da se bodo poprej še posvetovali z ljudmi in pedagoškimi delavci.
Neverjetno živa je misel o sadjarstvu. Vsi so hvaležni Okrajnemu ljudskemu odboru, ki je z brezplačnimi sadikami omogočil in podprl zasajevanje zemljišč splošno ljudskega premoženja in šolskih parcel. Bistrice, sadjerodni kraji, to posebej pozdravljajo. Večjo površino bodo zasadili v Srednji Bistrici in šolski odbor bo v kratkem začel z zasaje-
vanjem. Za to delo kuže precej zanimanja in daje pomoč tudi Občinski ljudski odbor v Črensovcih. Vaščani pa zelo želijo, da bi se naj njihovi otroci o sadjarstvu kaj več naučili tudi s praktičnim delom, kar se bo pa lahko zgodilo le v novi drevesnici.
Izrazili pa so tudi skrb zaradi socialno-zdravstvenih problemov. Ne morejo se sprijazniti z dejstvom, da otroci v šoli nimajo pitne vode. Radi bi imeli tudi šolsko kuhinjo, kajti otroci prihajajo tudi od daleč in bi jih vsaka malica okrepila, prav tako bi pa vplivala na njihov pravilen telesni razvoj. Pomenili so se tudi o
učiteljskih stanovanjih, ki jih je nujno potrebno izboljšati. V Dolnji Bistrici bodo za stanovanja preuredili nerabne šolske prostore. Pri vseh omenjenih težnjah pa bi bilo prav, če bi jim pomagal Okrajni socialni zavod in pa množične organizacije.
Nekam previdno so se pogovarjali o učnih in vzgojnih problemih. Bolj so se razživeli pri pomenku o kulturno-prosvetnem delu in odločno zahtevali, naj učitelji več pomagajo pri tem delu. Potrebno je popraviti hibe, ki zavirajo prosvetno dejavnost v vasi, kjer ljudje zelo radi obiskujejo kulturne prireditve in s tem kažejo, da si jih tudi žele.	S.
Tudi v Lendavi so začeli
V prejšnjem tednu so se v Lendavi sestali člani šolskega odbora osnovne šole. Na svoji prvi seji so se seznanili s pravilnikom o šolskih odborih, izvolili predsednika in sprejeli več sklepov za bodoče delo. Za predsednika so soglasno izvolili delavno članico Društva prijateljev mladine in članico Okrajnega sveta za kulturo in prosveto tov. Maričko Lindičevo:
Upravitelj šole jim je prikazal stanje v osnovni šoli. Učitelji, ki jih je deset, poučujejo 352 učencev v dveh šolskih zgradbah; ena je v Lendavi, ki je stara že preko 150 let in je zato v slabem stanju, nekoliko boljša je v Dolgi vasi. V Lendavi imajo osem slovenskih oddelkov, v Dolgi vasi sta pa tudi dva oddelka madžarske narodne manjšine. Ob za-
ključku prvega polletja so v šoli napravili statistiko razmer, v kakršnih živijo otroci in o tej statistiki so se odborniki živahno razgovarjali.
Na koncu sestanka so sklenili, da bodo z učitelji obiskali družine, ki prejemajo otroške doklade, a jih porabijo starši in tako te pomoči niso deležni otroci. Kjer se pa to stanje ne bo spremenilo, pa bodo za otroke predlagali skrbnike. Prav tako bo potrebno kaznovati tiste, ki iz malo-
marnosti ne pošiljajo v šolo svojih otrok. Odločili so se, da bodo v Zdravstvenem domu uredili kopališče, kjer se bodo lahko otroci kopali. Potrebno se jim je zdelo, da bi tudi starši skrbeli doma za pravilno vzgojo in zato bodo organizirali vzgojna predavanja v okviru Ljudske univerze. Prvo predavanje bi naj bilo o družbeni vzgoji mladostnika«;.
Lendava — Partizanska ulica
Bistričanci in brod na Muri
Mura deli prebivalce treh Bistric od njihove obdelovalne zemlje, ki jo imajo na drugem bregu. Zaradi tega se morajo posluževati broda in vsakokrat drago plačati vožnjo tja in sem — bodisi spomladi, ko vozijo tja gnoj ali pa v jeseni, ko pospravljajo pridelke. Kako pa bi promet najbolje uredili— o tem so že namreč večkrat razpravljali.
Kmalu po osvoboditvi so Čez Muro postavili most. Pri delu so prebivalci Bistric, Odranec in Črensovec prispevali Čez pet tisoč prostovoljnih delovnih ur. Z regulacijo reke pa je most ostal samo še Čez njen rokav na oni strani. Če so ljudje hoteli do svoje zemlje, so se morali spet posluževati edinega prometnega sredstva — broda.
Za brod se letos poteguje več zakupnikov. Čas pa je že, da bi to zadevo bolj pravično rešili; promet je vendar stvar skupnosti, zato tudi brod ne bi smel bili izjema. Mar je prav, da se z njim okoriščajo posamezniki ali podjetja? O tem so se pogovarjali tudi voditelji SZDL. Oni zagovarjajo naslednjo rešitev: skupnost naj namesti dva brodarja z mesečno plačo in pravicami iz socialnega zavarovanja — seveda o breme Okrajnega ljudskega odbora. Če pa tega predloga ne bi bilo moč sprejeti, potem pa je treba odpraviti potnino za dvolastnike, ostalim potnikom pa jo znižati Vsaj za 50 odstotkov.	R.
Križevci pri Ljutomeru
Na zadnji Prešernovi proslavi v Križevcih pri Ljutomeru so se poverjeniki istoimenske družbe obvezali, da bodo do konca marca podvojili število njenih članov. Svojega dela so se resno lotili. Razdelili so si vasi in sedaj že pridno tekmujejo, kdo izmed njih bo z večjim rezultatom izpolnil obljubo. Letos bo njihovo poslanstvo mnogo lažje, saj so letošnje knjige Prešernove dražbe navdušile vsakogar, ki jih je le dobil v roke.	(nb)
V Franciji so vladne krize že nekam udomačene. Zato bi jim najbrž tudi te dni po svetu ne posvetili tolike pozornosti, če ne bi šlo za širše, mednarodno vprašanje. Kdo bo pravzaprav naslednik Mendès-Francea, ki je s svojo diplomatsko in državniško modrostjo, vztrajnostjo in odločnostjo spet utrdil zrahljani francoski ugled po svetu ter se pogumno lotil notranjepolitičnih, gospodarskih in socialnih vprašanj?
Francosko skupščino sestavlja večje število političnih strank in skupin, vsaka izmed njih pa zahteva od bodočega vladnega predsednika jamstva, ki ustrezajo njenemu programu in prek njega tudi njenim volivcem. Odtod izhaja tudi pravilo, da je francosko vlado mogoče sestavili samo s pomočjo strank »sredine« in še to po dolgih in včasih tudi burnih pogajanjih. Toda če katera izmed teh strank pozneje z delom vlade ni zadovoljna, lahko s svojim nasprotovanjem povzroči padec vlade in s tem tudi daljšo ali krajšo vladno krizo.
Poročali smo že. da so Mendès-Francea pokopali ljudski republikanci o razpravi o vladni politiki o Severni Afriki. Odrekli so mu podporo. Po njegovem padcu je skušal »neodvisni« Pinay sestaviti novo vlado, toda ker se je preveč opiral na osebnosti iz desničarskih vrst, je moral odnehati. Za njim je poizkusil srečo ljudski republikanec Pflimlin. vendar brez uspeha. Sedaj je to nehvaležno nalogo prevzel socialist Pineau. Veliko vprašanje pa je, ali bo o skupščini prodrl. Za one stranke skupščinske »sredine«, ki se nagibljejo bolj desnici, predstavlja socialističen, četudi močno okrnjen program vendarle precejšnjo »nevarnost«.
Pred bodočo vlado in skupščino pa je še toliko nerešenih vprašanj: dokončna potrditev pariških sporazumov, vprašanje Severne Afrike itd. (Notranjepolitičnih, gospodarskih in socialnih problemov raje sploh ne omenjajmo!) Zato se po svetu upravičeno sprašujejo, kdo bo umel rešiti to francosko uganko.
Zahod in Vzhod ta teden tudi nista odgovorila na vprašanje, kako odpraviti kitajsko-kuomintanški spor o formoški morski ožini. Ponedeljkova razprava pred Varnostnim svetom je pokazala, da Združeni narodi o sedanjem položaju ne bodo mogli z uspehom nastopiti niti kot posredovalec, niti kot razsodnik. V Pekingu vztrajno povdarjajo, da se razprav pred Varnostnim svetom ne bodo udeležili vse dotlej, dokler bo navzoč kuomintanški delegat. To tezo podpirajo tudi o Moskvi.
Zato te dni vse bolj govore o konferenci izven Združenih narodov, kjer bi imele velesile (vzhodne in zahdne) vendarle več vpliva in tudi besede. Moskva predlaga, naj bi bila taka konferenca v Šanghaju ali New Delhiju, udeležilo pa bi se je deset držav (ZDA, Vel. Britanija, ZSSR, Francija, Kitajska, Indija, Burma, Indonezija, Pakistan in Ceylon), London in Washington pa zahtevata, naj se je udeleži tudi kuomintanški predstavnik.
Po vesteh iz Nem Delhija bo v imenu držav-članic «načrta Colombo« (zgoraj omenjenih zadnjih pet!) skušal te dni prevzeti pobudo v svoje roke predsednik indonezijske vlade. Tu sodijo, da bo Kitajska raje poslušala glas azijskih držav, ki so pokazale do nje toliko razumevanja in tudi odločno zavračajo zahodni vpliv o mednarodni politiki. Kaj te države nameravajo, za sedaj še ni povsem jasno. Najbrž bodo predložile mednarodno konferenco, ki bo kolikor toliko delovala pod okriljem Združenih narodov. Na njej naj bi se pomenili ne le o prenehanju sovražnosti v formoških vodah, temveč
tudi o načinu in poteh, kako zmanjšati splošno napetost na Daljnem vzhodu. Eno od pomembnih vprašanj pri tem bo brez dvoma kitajsko zastopstvo o OZN. proti kateremu se tako odločno bore ZDA.
Naj bo kakorkoli, eno pa je že sedaj zanesljivo: vsa prizadevanja okrog Formoze bodo slednjič le rodila dober sad. Za zmanjšanje mednarodne napetosti na Daljnem vzhodu se namreč zavzema že toliko držav, da mimo nje v bodoče ne bodo mogli. Tega se zavedajo tudi tisti krogi na Zahodu in Vzhodu, ki bi radi v duhu politike blokov še nadalje ribarili v kalnem, v okviru ozkih sebičnih interesov.
Ali res ni mogoče dobiti zaposlitve?
V ljutomerskem okraju je več obrtnih pomočnikov, ki že dokaj časa iščejo zaposlitev. So iz različnih strok. Med njimi je tudi Vera Juranovičeva iz Iljaševec; na enem hektarju zemlje se le s težavo prebija skozi življenje šest družinskih članov, zato dekle nima doma pravega mesta. V podobnem položaju je tudi Marija Škrget z Murščaka.
Kvalificiranemu delavcu se ni kar tako enostavno vključiti o kakšno drugo delo, ki ne zahteva posebne specializacije, Zato se ponavadi potikajo okrog,. se oglašajo pri svojih sorodnikih in znancih - sebi o nevoljo, drugim pa d napotje. Posamezniki čakajo na službo že po tri dolga leta.
Pri nas kaj radi govorimo, da se je treba potegovati za pomnožitev obrtnih obratov, ki jih je vedno manj, in skrbeti za naraščaj. . . praksa pa kaže drugače. Pred leti nismo vedeli za prave potrebe, ko so se brezposelni pomočniki začeli učiti. Saj bi jih lahko usmerili v druge
stroke in poklice, če je bilo znano, da je preveč krojačev, šivilj, čevljarjev! Slišati je, da so vsa delovna mesta zasedena. Vemo pa, kako težko je priti do tega, da ti čevljar ob pravem času popravi čevlje ali krojač sešije obleko. Pisec teh vrstic je lani čakal na novo obleko kar tri mesece.
Obrtniki odpuščajo pomočnike, baje zaradi prevelikih davčnih obveznosti in dajatev socialnega zavarovanja. Rajši imajo vajence, ker jim več koristijo, terjajo pa zgolj neznatne dajatve. Če pa obrtniki podražijo storitve, se jim bojda zgodi druga krivica: ljudje zahajajo rajši k Šušmarjem, ki jim delo ceneje opravijo.
Kaj so vendar dosedaj storili obrtna zbornica in merodajni činitelji, da bi izboljšali nič kaj rožnat položaj teh pomočnikov? Eno je gotovo: če bi obrtniki zaposlili te ljudi, četudi začasno na svoj riziko, bi šušmarstvo močno upadlo. To je treba tudi pravilno doumeti. S prijavljanjem šušmarjev bomo namreč dosegli le tisto, kar doseže zdravnik, ko da bolniku uspavalni prašek, da bi ta laže pozabil na bolečine.
F. K.
Pridni so gorički cestarji
Prejšnji mesec so večkrat oledenele poti na Goričkem. Pot me je v zgodnjih jutranjih urah često zanesla proti Mačkovcem. Peljal sem se s kolesom in se nemalo začudil. da so bile ceste že tako zgodaj posute s peskom. »Tu so pa pridni cestarji - mi je padlo na misel, ko sem se spomnil teh možakarjev, ki imajo tu v gričevnatem svetu neprimerno težji posel kot pa njihovi vrstniki na ravnini. Zato zaslužijo vse priznanje.	K. B.
Odkupna mrzlica
neregistriranih
poslovalnic
Zadružno trgovsko podjetje »Agromerkur« — edino domače večje podjetje, ki se bavi z odkupom poljskih pridelkov - ni obvladalo svojega poslovanja predvsem zaradi tega, ker se ni dovolj opiralo na zadružne organizacije. Zategadelj je bil »prekmurski zelnik« vedno vabljiv za tuja odkupna in grosistična podjetja, ki so se sunkovito poganjala Čez Muro zlasti v času, ko je nastopila odkupna sezona za najbolj dobičkanosne potrebščine — jajca, sadje in gozdne sadeže. Kmetijske zadruge so bile proti tej invaziji nemočne, saj niso imele pri roki dovolj denarnih sredstev za odkupovanje teh pridelkov, medtem ko so tuja podjetja mobilizirala stotine nakupovalcev, ki so z večjimi gotovinskimi vsotami preplavili pokrajino in za ceno mastnih zaslužkov prinesli delodajalcem velike dohodke.
Omeniti je treba, da se nekaterim večjim podjetjem sploh ni zdelo potrebno registrirati svojih poslovalnic ali odkupnih podružnic pri soboškem ljudskem odbora. Začele so poslovati brez oblastnega pristanka ali pa še pred veljavno registracijo. Toko ilegalno poslovalnico je imelo v Morski Soboti tudi podjetje »Bovex« iz Zagreba; v pokrajini je imelo 55 nakupovalcev in je lani zabeležilo nekaj nad 25 milijonov din prometa. Kako bogato poslovno žetev pa je
Kakor gnoj tvori
na živem telesu
Kolektivna gostišča samo zunanja lupina, ki obdaja zasebne pobude in omogoča izmikanje družbenim obveznostim. — Milijoni so odplavali po ilegalnih kanalih, največ po zaslugi množice zasebnih nakupovalcev. — Nekaj o trgovini na svoj račun. — Ni mlinar, pa le melje.
Tržna inšpekcija pri soboškem Ljudskem odboru mestne občine se je v zadnjem času dokaj poglobila v poslovanje posameznih podjetij in lokalov v mesta. Njene ugotovitve so vredne pozornosti, zato. bo tudi prav, če jih posredujemo naši javnosti.
V takoimenovanih kolektivnih gostiščih še več ali manj vedno vozijo po starem tira. Na obrat odpade 8000 din povprečnega dnevnega prometa. Mesečni izdatki za plačo osebja in dajatve socialnega zavarovanja pa znašajo: v kavarni »Mura« 25, v gostišča »Prekmurec« 58, v gostišča »Pri lovcu« 54 in v gostišču »Pri dobri kapljici« 27 tisoč din. Analiza poslovanja teh gostišč kaže, da se v njih še vedno bohoti ugodno privatno življenje, prepredeno s sorodstvenimi in prijateljskimi vezmi, kar vse je voda na mlin zasebnih pobud in lova za postranskimi zaslužki, ki gredo seveda v žepe posameznih uslužbencev ali pa vodil-
nega osebja. Ali z drugimi besedami: za nazivi teh obratov se skriva vse drugo, kot po tisto, kar družba od njih pričakuje. Povsem razumljivo je, da se poslovanje teh malih »poslovnih družin« očitno odraža v uslugah in njihovih cenah. V takih pogojih ne moremo govoriti o pravi konkurenci, saj tudi številke po svoje govore, da so omenjeni obrati dosegali povprečno enak dnevni promet. Kakor da bi se bili poprej dogovorili!
V	mestu bi morda kazalo zmanjšati število gostinskih obratov, katerih je po mnenju inšpekcije preveč, in namestiti v preostala gostišča tako vodilno osobje, ki se bo zavzemalo za poslovanje v mejah poštenosti in poslovne morale.
V	gostinskih obratih je še vse premalo razvita kolektivna odgovornost za uspešno poslovanje. Naj navedemo konkreten primer! V gostinskem obratu »Lendava« so ugotovili primanjkljaj 1212 litrov vina v vrednosti nekaj Čez 160 tisoč din. Primanjkljaj se je stopnjeval od maja lanskega leta. Zanj je vedel poslovodja in ves kolektiv, kljub tema pa ni nihče mignil s prstom, da bi ga še ob pravem času zajezili, da ne bi dosegel stotisočakov.
imelo, dokazuje 11 milijonov čistega dobička, ki je končni rezultat lanskoletnega poslovanja njegove »prekmurske«; podružnice. Podobna je zadeva s podružnico ljubljanskega GOSAD, ki se tudi ni ob pravem času registriralo, je pa imelo lani okrog 10 milijonov bruto prometa. Svojim ljudem je dalo akontacije in večje zneske, da so lahko pokupili zdravilna zelišča v naših krajih.
Če upoštevamo dejstva, da v teh podružnicah niso vodili prav nobenega knjigovodstva in zato tudi ni znana razlika med odkupno in prodajno ceno odkupljenega blaga, potem se nam nehote vsiljuje vprašanje: ali so bila ta podjetja sploh pravično obdavčena in koliko sta dobila okraj ali komuna od njihovega ustvarjenega dobička? Res je sicer, da sta bila podjetje »Bevex« in njegov poslovodja občutno kaznovana po Gospodarskem sodišču zaradi kršitve predpisov o registraciji, toda kaj je 105 tisočakov proti oni vsoti, ki jo je podjetje odtujilo Prekmurja in bi lahko ostala v naših kmetijskih zadrugah, od tam pa se v obliki strojev, umetnih gnojil in zaščitnih sredstev vračala nazaj h kmetovalcem. Iz tega je moč povzeti: tuja podjetja so poslovala pri nas v škodo zadružništva in njegovega razvoja, pa tudi v škodo komunalne skupnosti, ki je bila tako prikrajšana za ona sredstva, do katerih bi imela nesporno pravico, da bi omenjeni dobiček ustvarila domača kmetijska zadruga ali pa odkupno podjetje. Prav spričo tega pa je obstoj takih »divjih« podružnic nevzdržen in za naše gospodarstvo škodljiv — pa četudi odštejemo zmedo v cenah, ki so jo povzročila podjetja na domačem trgu s svojo odkupno mrzlico. Nevzdržen še zlasti zaradi tega, ker gre v našem primeru za pokrajino, ki je v sedanji gospodarski bilanci dokaj pasivna in so ji nujno potrebna sredstva za povzdigo kmetijstva in njegovih veja. Odtod vodi tudi pot do resnega razmišljanja: ali ne bi kazalo v Prekmurju ustanoviti večje podjetje, ki bi odkupovalo vse poljske pridelke in druge dobrine, ki jih ponüja prekmurski kmetovalec, in z njimi nastopalo tudi na zunanjem trgu? Vsekakor pa bo treba usposobiti kmetijske zadruge za odkup in jim tudi materialno omogočiti opravljanje tega poslanstva.
Dokaj konkurenčna je bila lani poslovalnica soboškega kmetijskega gospodarstva. Čeprav morda še ni imela zadovoljivega asortimenta blaga, je vendar precej doprinesla k temu, da so se morali zasebnij prodajalci na trgu močno ravnati po njenih cenah. Prodajala je vedno ceneje od njih. Prodajalno bi kazalo še razširiti in ji dodeliti bolj prostoren lokal, da bo lahko letos še uspešneje poslovala v dobro potrošnikov. Nekoliko bolj počasna pa je v tem pogledu poslovalnica rakičanskega kmetijskega gospodarstva.
(Nadaljevanje na 5. strani) 
17. FEBRUARJA 1955
Z vsemi sredstvi:
boj šušmarstvu!
(Nadaljevanje z 2. strani)
Naše množične organizacije so še vedno premalo budne, ko gre za pojave šušmarstva in očitnega izigravanja naših zakonskih predpisov. V mesta in okolici so bili nedavno odkriti primeri, ki bi morali zaskrbeti slehernega poštenega člana SZDL. Zadostuje le nekaj od tega: J. Legen iz Rakičana je na svojo pest nakupil vagon krompirja in ga prodal nekemu zagrebškemu podjetju na račun OZZ Dravograd, izdelovalec igračk F. Novak iz M. Sobote je na dvorišču svojega stanovanja zgradil mlinski obrat, v katerem je od avgusta lanskega leta zmlel že 26 ton žita, nadstropen mlin pa si je postavil tudi mizarski mojster F. Benko iz Bakovec in v njem od avgusta pridno šrotal koruzo — kar vse je šlo mimo ljudske kontrole, brez registracije obrata in obrtnega dovoljenja. K prvemu »mlinarju« so celo nosili mlet žito nekateri znani člani SZDL, sin drugega vrstnika pa je celo odbornik LOMO in je za poslovno tajnost svojega očeta prav gotovo vedel. Ob takih trgovanjih na svoj račun in šušmarstvu velikega formata bi se pač moralo ozreti oko ljudske kontrole, saj gre vendar za očitno izogibanje družbenim obveznostim, ki jih sicer vestno izpolnjuje večina poštenih obrtnikov in dragih davkoplačevalcev. Zakaj sc ne bi manjšina podredila večini, ko pa gre za sredstva, ki pripadajo komuni in skupnosti, pa vendar spolzijo po skritih kanalih v žepe zasebnikov in po svoje prispevajo k njihovemu bogatenju. Mar ni to ukraden denar?
Posel tržnega inšpektorja ni lahek, je pa hvaležen že zaradi tega, ker je usmerjen k zaščiti ljudskih koristi, ki jih hočejo posamezniki izigravati po svoji volji. In prav zaradi tega glavnega smotra je njegovo poslanstvo vredno podpore vseh poštenih Ijudi.	S. K.
Obmurie
v Prešernovem tednu
V obmejni Radgoni . . .
Tudi letos se je spomnila Radgona z dostojno, spoštljivostjo našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Ves spored je pripravila radgonska Svoboda, pomagali pa so še učenci domače gimnazije in vajenske šole.
Ob številni udeležbi so se vrstile na proslavi recitacije najlepših Prešernovih pesmi, vmes pa so nastopali pevski zbori Svobode in nižje gimnazije. Narodne in umetne pesmi na Prešernovo besedilo so zapeli ženski, moški in mešani zbor, Zdravljico pa gimnazijci in vajenci. Spored je še poživela folklorna skupina iz gimnazije. Zaplesala je Panonski ples v prleških narodnih nošah.
Brez dvoma se je na proslavi najbolj izkazala recitacijska skupina Svobode, ki je posamezno ali v zboru recitirala vrsto Prešernovih pesmi. Prav bi bilo, če bi ta skupina priredila kakšen literarni večer še ostalih pomembnih slovenskih pesnikov, ki nam ne morejo več z živo besedo posredovati svojih umetnin.
Prav lepo sta s prisrčnimi in lepimi točkami proslavili Prešernov teden tudi osnovna šola in nižja gimnazija. Obakrat je- govorila o pomenu velikega pesnika tov. Beltramova, ki je prikazala številnim poslušalcem podobo velikega pesnika.
Nad vse prisrčna proslava v počastitev pesnika Prešerna pa je bila še v Domu onemoglih, ko so oskrbovanec obiskali pevci in recitatorji radgonske Svobode. Čeprav živijo tu že ljudje v svoji pozni življenjski jeseni, so spremljali ves spored z velikim zanimanjem. Tako so pokazali radgonski
Svobodaši, da niso ob tem dogodku pozabili niti onih, ki so radi pozabljeni.
Če bi prešteli vse proslave v počastitev Prešernovega tedna, moremo reči, da jih je bilo v Radgoni pet: dVa literarna večera in tri proslave, katerih se je udeležilo nad 2000 ljudi. Za malo Radgono kar dovolj!
Šolsko proslavo sta obiskala tudi zvezni poslanec tov. Ivan Kreft in republiški poslanec tov. Pavlica, kar je zbudilo med pionirji veliko pozornost.	-rko
. . . in v mestu
belih rudarjev
Tudi v Lendavi smo lepo proslavili slovenski kulturni praznik — 106. obletnico smrti največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Priredili smo kar tri akademije.
Na predvečer 8. februarja je bila v dvorani Triglava akademija za odrasle. Nastopili so člani DPD Svoboda in dijaki nižje gimnazije. Prvi z mešanim pevskim zborom, ki je topot znova presenetil številne poslušalce. Priznanje je žel tudi pionirski tamburaški zbor, ki je uspešno zamenjal kolektiv starejših tovarišev. K programu je prispeval svoj delež tudi orkester. Dijaki nižje gimnazije pa so nastopili s svojim pevskim zborom in deklamacijami. Udeležba na proslavi je bila zadovoljiva.
Posebni proslavi sta imeli tudi osnovna sola in nižja gimnazija. Pripravili so dobre programe. Proslave so se udeležili tudi mnogi starši.	—ce
Literarno-glasbeni večer dijakov soboške gimnazije
V okviru proslav v Prešernovem tednu so 8. t. m. priredili dijaki soboške gimnazije literarno-glasbeni večer. Misel o taki prireditvi je že dolgo živela med dijaki, kajti v zadnjem času so se mladi literatje začeli oglaševati, čutiti pa je bilo tudi potrebo, da se njihovo delo nekako manifestira. Da bi pa sami nastopili, si niso upali, ker so pač njihova dela še šibka in komaj dobivajo svoj izraz. Na šoli pa je tudi precej dijakov, ki obiskujejo glasbeno šolo in bi lahko znatno poživili program. Zato so se združili za skupen nastop.
Prozne stvari so prebrali Drago Grah, Anton Šeruga in Franc Kolarš. Nekaj svojih pesmi je prebral Milan Erjavec. V njihovih delih je ponekod še zelo čutiti vzornike, deloma še tudi neizoblikovanost izra-
za in iskanje poti. Toda kljub temu. da niso povedali ničesar velikega, je pa potrebno ta nastop toplo pozdraviti, kajti rodil bo gotovo nove in ob teh se bo vzgajala ta generacija mladih soboških literatov, dokler ne bo dobila kakega svojega glasila.
Drago Klemenc in Jože Velnar sta zaigrala na violino, zapela pa je tu-
di Marija Močanova in sicer Prešernovo Nezakonsko mater. Za zaključek pa je nastopil gimnazijski zbor in zapel štiri pesmi: Luna sije, Vsi so venci beli, Zdravljico in prekmursko narodno.
Nekaj misli o geniju Prešernu pa je živo povedal tov. prof. Sedonja; Oto Norčič, Cveta Kučan in Marjan Velnar so pa deklamirali nekaj pesmi in sicer Prešernov Uvod h Krstu pri Savici in 8. in 9. sonet Sonetnega venca ter ciklus treh pesmi Srečka Kosovela Rdeči atom.
Program je bil dobro izbran, le nekajkrat je bilo čutiti, da ni bil dokončno izoblikovan, kar pa je razumljivo, ker so se nastopajoči komaj pred enim tednom vrnili s počitnic.	Š. S.
Obiskali so nas
slovenski književniki
V okviru proslave Prešernovega tedna so na povabilo Okrajnega odbora Ljudske prosvete priredili v Gor. Radgoni literarni večer znani književniki iz Ljubljane in Maribora. Svoja dela so brali Minatti, Godina, Kovič, Filipič in domačin Manko Golar. Radgonska mladina in ljubitelji slovenske besede so pričakali ugledne goste že na kolodvoru, kjer so jih obsuli radgonski pionirji s šopki in cvetjem. Za vso prisrčnost se je zahvalil pisatelj Godina, ki je izrazil veselo presenečenje vseh književnikov nad sprejemom v G. Radgoni.
Nič manj pa niso bili presenečeni ugledni gostje zvečer v dvorani, ki je bila napolnjena do kraja, in ko so brali svoja dela mojstri
slovenske besede ob največji spoštljivi pozornosti številnih poslušalcev. Vsi književniki so želi obilo priznanja za svoja prebrana dela, in čeprav je trajala prireditev dobršen čas, poslušalci niso kazali nestrpnosti. Med posameznimi recitacijami so nastopili tudi člani radgonske. Svobode: tov. Posavčeva je zapela dve Simonitijevi pesmi, tov. Volfova je zaigrala na klavirju znano Bethovnovo Sonato o mesečini, tov. Bezjak pa je posredoval poslušalcem na čelu Schumanovo melodijo.
Brez dvoma je bil to lep večer, poln umetniških doživetij za našo obmejno Radgono. Žal pa niso nastopili vsi napovedani književniki. Ni bilo pisatelja Kranjca, pisatelja Ivana Potrča in Ingoliča, niti Bratka Krefta, za katerega so pripravili radgonski pionirji ob njegovi petdeset-letnici zlat lovorjev venec. Skoraj vsi poslušalci so zaradi njihove odsotnosti izrazili negodovanje, saj je naša odmaknjena Radgona, ki leži tik ob meji, še posebej potrebna žive slovenske besede. V bodoče bodo morali obljubljeni književniki svojo besedo držati, sicer se bo čutila Prlekija zapostavljena, čeprav vedno tako prisrčno sprejema vse kulturne delavce.
Z nič manjšim navdušenjem so sprejeli slovenske književnike prihodnji dan radgonski pionirji, za katere so pripravili ugledni gostje tudi literarni predpoldan. Bilo je nič koliko ploskanja in veselja, kar je dokaz, da Radgona še vabi pesnike in pisatelje, čeprav je majhna in oddaljena od slovenskega kulturnega središča.	-rko
Poverjeniki »Prešernove družbe«
Javite nam stanje članstva na dan 20. februarja in pohitite z vpisovanjem članov.
PREŠERNOVA DRUŽBA
Velika Polana
Občani Polanc so dostojno proslavili Prešernov dan. V okviru tega dneva sta bili dve proslavi; 7. februarja je bila za pionirje, na sam Prešernov dan pa za odrasle. Program so pripravili pionirji in obiskovalke tečaja RK. Poleg slavnostnega govora so bile na sporedu deklamacije značilnih Prešernovih pesmi, pionirski pevski zbor je zapel nekaj pesmi, pionirke in pionirji pa so nastopali s telovadnimi točkami in narodnimi koli. Kot posebna točka so bile pesmi domačina, pokojnega Ignaca Krajnca — Pajlina. Dvorana je bila nabito polna in ljudje so odšli domov z željo, da
bi bile proslave vedno tako lepo pripravljene.
V okviru Prešernovega tedna sta se vaška odbora SZDL v Veliki in Mali Polani obvezala, da bosta družno z odborniki IZUD obiskala sleherno hišo in pridobivala člane za Prešernovo družbo. Hkrati so odborniki pobirali tudi članarino in pridobivali nove člane za SZDL. Načrt je dobro uspel. Število članov Prešernove družbe se je povečalo za 50% pridobili pa so tudi precej volivcev za SZDL. Pri tem delu se je zlasti izkazalo učiteljstvo, ki je tudi prispevalo glavni delež za Prešernovo proslavo. Sedaj se pripravljajo že na proslavo Dneva žena.
Grad
KUD »France Prešeren« študira komedijo »Gosposka kmetija«. Režijo je prevzel dobro poznani igralec in režiser — ravnatelj nižje gimnazije tov. Beloglavec, ki ima za sabo že lepo število režiranih in uspelih iger.
Tudi mladina se uči Finžgarjevo »Verigo« in hoče tako pokazati svojo voljo do dela in do vsega, kar je lepega. Res, da so nekateri igralci malo bolj okorni, toda z dobro voljo bodo tudi to premagali.
Pri Gradu se bodo pojavile tudi »maske«. V okviru KUD bodo priredili maškerado, ki bo, kakor vse kaže, kar prijetna in zabavna. Kako bo pa kaj, bomo videli takrat!
Tudi dijaki bodo imeli svojo maškerado v soboto popoldne. Povabili bodo tudi starše in na koncu bo še nagrajevanje najboljših mask.
Pismo iz Cezanjevec
Gasilskemu domu naj sledi prosvetna dvorana
Tudi pri nas se je pokazala potreba po primernem, novem gasilskem domu, ki naj bi bil v ponos vseh vaščanov.
Kakor vsaki organizaciji, ki želi graditi, je tudi tu bilo treba premagati začetne težave in zbrati sredstva, ker volja sama je še vedno premalo. Gasilci so kupili v Ljutomeru stari skedenj, ga podrli in tako prišli do opeke. Les so dali vaščani, cement in drugo pa so kupili s sredstvi, ki so se stekala za gradnjo v njihovo blagajno. Pričakujejo, da jih bo podprla tudi »občina«, ki jim je pomoč že obljubila, kakor tudi Gasilska zveza.
Navdušeni gasilci so izkoristili lepe zimske dneve in v nekaj dneh pozidali dom, ki je sedaj že pod streho. Enonadstropna zgradba bo imela stolp in prostor za sestanke, da se ne bo treba več stiskati v mrzli orodjarnici. Za domom bodo uredili telovadišče," da jim ne bo treba vaditi na glavni cesti.
Vaščani in gasilci potrebujejo tudi prosvetno dvorano, saj so člani zelo aktivnega IZUD, ki nima dru-
gega kot čitalniški oder v šolski učilnici. Že nekaj let vaščani obžalujejo napako, ki so jo zakrivili posamezniki, ko so takoj po vojni preprečili gradnjo dvorane. Takrat bi delo terjalo mnogo manj truda. Občinski ljudski odbor in množične organizacije se močno zanimajo za gradnjo dvorane, vendar je treba najprej najti vire si zagotoviti sredstva in se zediniti, ali bo dvorana stala za gasilskim domom, skrita med hišami in gospodarskimi poslopji, ali pa bolj na vidnem mestu v središču vasi, kot spomenik kulture, pri čemer bi bili enaki gradbeni stroški. Ne bi smeli gledati kot nekoč: »To je moja njiva, to je moj pašnik!«, temveč bi morali upoštevati druge okoliščine: lik in videz vasi, priročnost in kulturne potrebe v luči nadaljnjega razvoja vasi. Zato bo potrebno, da bomo temeljito proučili pogoje in smotre, preden bomo začeli z gradnjo dvorane, ki naj bi služila pravemu namenu in pričala še desetletja o delu. složnosti in naprednosti vaščanov.
Ce bomo vsi s tako vnemo in enotnostjo pomagali pri gradnji dvorane, kot smo na gradbišču gasilskega doma, se nam bo tudi ta želja uresničila. In ob prireditvah se nam ne bo treba stiskati v malem razredu!
Mnogo je govora tudi o gradnji spomenika na grobu talcev, o vaški ulični razsvetljavi in kanalizaciji, organizaciji živinorejskega odseka Kmetijske zadruge in drugih problemih.
Občinski LO in množične organizacije se trudijo, da bi bile te naloge letos tudi uresničene, kajti le tako bomo ustvarili del tistega, kar prejšnja leta ni bilo mogoče storiti zaradi slabih pogojev ali nerazumevanja.	A. S.
Juršinci
Tudi iz našega kraja, ki je dokaj potisnjen v osrčje Slovenskih goric, vendar pa znan po svoji turistični privlačnosti (ste že bili kdaj na Gomili, najvišji točki Prlekije?), lahko bralcem Pomurja posredujemo nekaj »zimskih« novic; mladina pridno obiskuje prvi in drugi letnik kmetijske gospodarske šole, dekleta so uspešno opravila tritedenski kuharski tečaj, na področju občine so bili v vseh vaseh zbori volivcev, živahno razpravljamo o komunah in drugih važnih problemih, SZDL in druge organizacije pa so imele zadnje dni svoje občne zbore. Nekateri vaški odbori SZDL so se združili. V zad-
njem času tudi starši vse bolj množično obiskujejo roditeljske sestanke, ki so pridobili na svoji veljavi zaradi obravnavanih vzgojnih problemov, ki morajo zanimati slehernega prijatelja otrok in mladine.
Imeli smo tudi štiridnevni izobraževalni tečaj — tokrat v dokaj odmaknjenem kraju, Zagorcih pod Gomilo. Vsak dan smo imeli po pet predavanj. Predavali so strokovnjaki iz Ptuja, juršinski učitelji in organizator tečaja tov. Franček Holc. Prišlo je lepo število mož in žena, največ pa seveda mladih vaščanov. Četrti dan pa so praktično preizkusili pridobljeno znanje; na Holčevem domu so se naučili cepiti, obrezovati, saditi in pomlajevati sadno drevje, prav tako pa so s praktičnimi poizkusi dognali, kako je treba opraviti rez in vpeljati žično vzgojo v vinogradih. Cepilni noži, škarje in žage — to jim je bilo tokrat orodje, ki ga bodo znali v bodoče z večjim pridom uporabljati v svojo in skupno korist.	P. H.
Domajinci
Pri nas ni bilo člana, ki se pred kratkim ne bi udeležil občnega zbora domače kmetijske zadruge. Posebno so ljudi zanimala nova zadružna pravila, o katerih smo se živahno menili.
Pomenek je prinesel vrsto predlogov. Najprej smo določili vaščana, ki bo letos redil plemenskega bika in merjasca. Pa za elektriko smo se navduševali! Vendar pa so nekateri zadružniki menili, naj bi zadruga del svojega dobičku dala za napredek sadjarstva in živinoreje, kjer se bo denar najhitreje obrnil in prinesel koristi. V Domajincih in Topolovcih nujno potrebujemo vsaj eno sadno škropilnico in sejalni stroj. Že dve leti namreč nismo škropili sadnega drevja, zato je pridelek vedno slabši.
Zastran elektrike pa smo povedali, da bo vsak kmetovalec prav gotovo prispeval zanjo svoj delež, saj mu bo prinesla neposredne koristi. Zato naj bi zadruga s tistim dobičkom, ki ga je namenila dati za elektrifikacijo, kupila škropilnico in sejalni stroj, ki bosta služila vsej vaški skupnosti.
Sicer pa smo se na zboru vse premalo konkretno pogovarjali o
stvareh, ki bi jih bilo treba izpeljati v dobro kmetijstva. V bodoče bomo morali zadružniki vplivati na svoje vodstvo, da bo odločneje reševalo probleme, ki zadevajo nas in ostale vaščane.	N. N.
Ivan Krašovec
Pred dnevi nas je za vedno zapustil večletni izseljenec in rojak Ivan Krašovec, upokojeni rudar iz Dolnje Lendave. Umrl je v 55. letu starosti, kajti neizprosna smrt ga je iztrgala iz toplega družinskega okolja, ko je pri njem opravila svoje zavratna bolezen — silikoza, ki ga je kot posledica dolgega garanja v tujini spremljala v zadnjih desetih letih sicer vedno živahnega in plodovitega življenja.
Pokojnik je bil doma iz Savinjske doline. Že leta 1921 je šel iskat kruha v tujino in je tam ostal vse do osvoboditve, ko ga je nova Jugoslavija spet sprejela v naročje kot svojega vedno zvestega sina. Delal je v raznih rudarskih revirjih Francije in bil vedno na strani odkritih borcev za delavske pravice. Večkrat je sodeloval pri stavkah. Leta 1936. je bil sprejet v KP Francije, a z osvoboditvijo mu je bil priznan staž v članstvu Komunistične partije Jugoslavije, katere član je ostal vse do poslednjega diha. Pokojnik zapušča svojo življenjsko družico in dva otroka.
Njemu, ki mu ni bile dano, da bi lahko v svobodni domovini preživel jesen svojega življenja, so zadnjo soboto veljale poslednje časti Sobočanov in njegovih prijateljev, ki so ga spremljali na zadnji poti. Naj mu bo lahka domača zemlja, katero je tako zvesto ljubil in se zanjo tudi nesebično bojeval.
Otrokom je treba pomagati
Pred kratkim je bil v Križevcih pri Ljutomeru roditeljski sestanek. Učitelji in starši so obravnavali vzroke slabih učnih uspehov v prvem polletju. V živahni razpravi je bilo med drugim naglušeno, da bodo morali starši odslej bolj sodelovati s šolo in učiteljstvom; svoje otroke naj bi navajali na določen red, jih nadzirali pri učenju in jim sploh omogočili, da se bodo lahko učili. Tokrat se je ponovno prerinila v ospredje zahteva po manj obsežnem učnem načrtu in
uvedbi ročnega dela. Več povdarka bo treba dati tudi kmetijskim predmetom, kar na tej šoli že deloma izvajajo.	(nb)
Pojasnila
V eni izmed zadnjih številk našega tednika smo poročali o poteku občinske konference SZDL v Dobrovniku. V članku je bilo govora tudi o nekih nepravilnostih logarja Baligača. Poznejše poizvedbe so pokazale, da tov. Baligač ni zakrivil tistega, kar sc mu je očitalo, marveč da gre le za neke osebne razprtije med njim in tov. Ludvikom Felsom iz Žitkovec, kar je slednji tudi priznal in se prvemu opravičil.
V oni izmed zadnjih Številk Obmurskega tednika sem objavil članek »Grad — metropola Goričke« in v njem omenil, da je predsednik bivšega KLO zapustil 250.000 din primanjkljaja. Na tem mestu pa povdarjam, dn nisem imel v mislih bivšega predsednika KLO pri Gradu, marveč predsednika nekega drugega KLO na področju sedanje občino Grad.	Milan Horvat
Mladost pred sodiščem na križevskem odru V okviru Prešernovih proslav je na povabilo prosvetnega društva gostoval v Križevcih pri Ljutomeru ansambel »Ptujskega gledališča«. Predzadnjo nedeljo je z velikim uspehom uprizoril med našim ljudstvom dokaj znano igro »Mladost pred sodiščem«.
Prepričan sem, da izražam misli gledalcev, če trdim, da smo bili s tem gostovanjem najbolj zadovoljni. Igro, ki je vsebinsko tako bogata in za današnje razmere zelo primerna, so znali igralci podati prepričljivo in doživeto. Biti na javni razpravi in gledati pred seboj vsakdanje ljudi, nenašminkane  in preproste — je bilo za naše občinstvo zares nekaj novega. Dvorana je bila nabito polna. Gledalci so hitro našli kontakt z dogajanjem na odru. Ob koncu predstave si lahko slišal sodbo večine: igra je imela za vsakega nekaj. Pa je vendarle res: za vse je bila, za mladino, odrasle, starše in družbo samo.
MAŠKERADA ZA PREDŠOLSKO DECO
ne bo v dvorani hotela Zvezda, kot je bilo zadnjič objavljeno v našem tedniku, temveč v Domu Partizana.
CIGANI IMAJO VROČO KRI
Majhna stvar je bila povod prepiru med cigani iz Dobrovnika. Prepir pa je kaj hitro rodil pretep med dvema ciganoma in še neka ciganka se je priključila. Krepko so se tako dolgo obdelovali, da jo je Štefan Horvat pošteno izkupil. Tekla je kri. Štefana Horvatu je drugi cigan z nožem zabodel v hrbet in mu prizadejal globoko rano, ki pa ni smrtnonevarna. Ciganki pa se je to premalo zdelo in ga je še z lopato krepko udarila po glavi. Štefanu Horvata so pripeljali v bolnišnico.
17. FEBRUARJA 1955
3
Iz soboškega društva »Partizan«
Ne samo v vrhunskih stvaritvah — tudi v množičnosti
je bitna stvar
Soboško telovadno društvo »Partizan« je lani zabeležilo precej vidnih uspehov, ki se zrcalijo v mnogih prireditvah in nastopih, tako v domači pokrajini kot v republiškem merilu. Na teh prireditvah je prišla do izraza množičnost, pa tudi kakovost, saj so se soboški telovadci v nekaterih atletskih in športnih disciplinah povzpeli celo na prva mesta v republiki; to velja zlasti za mladinsko vrsto in posamezne atlete, ki so na lanskem republiškem zletu »Partizana« v ostri konkurenci osvojili zaslužene zmage, pa tudi za plavalce in odbojkarje, ki so si domala nepričakovano utrli pot v prvo slovensko ligo in se tako uvrstili med elitna slovenska moštva v teh športnih panogah. Doseženi uspehi so jim lahko samo vzpodbuda za letošnje delovanje, od katerega si obetajo Se več prepričljivih rezultatov, so jim pa tudi pravo- spričevalo, da lahko ponosno in z dvignjenimi glavami zrejo v prihodnost — v bližnje dni, ko bodo svoje sposobnosti spet pomerili v telovadnicah, na atletskih stezah in športnih igriščih. Letošnji delovni program društva je zelo bogat in pester. Ko ga bodo uresničili — v kar ni dvomiti — bo njihov obračun prav gotovo še bogatejši od onega, ki smo ga slišali na zadnjem občnem zboru članov.
Menda ni organizacije ali društva v mestu, ki bi tako močno občutila potrebo po gradnji kulturnega doma v prekmurski metropoli, kot prav društvo naših telovadcev. Njihovo telovadnico sedaj uporabljajo mnoga društva in organizacije za sestanke, kulturne prireditve in celo veselice, kar samo hromi in ovira nemoteno vadbo telovadečih.
Koliko vadbenih ur je bilo izgubljenih in kolikokrat so se morali telovadci raziti, ker se je v njihov prostor vselil ta ali oni prireditelj? Društveni vaditelji celo povedo, da so bili v lanski sezoni približno štiri mesece brez telovadnice — bolje: s telovadnico, ki pa je bila zasedena po drugih. Odtod tudi njihova odločitev, da bodo po svojih močeh pomagali pri gradnji kulturnega hrama. V društvenih in telovadnih vrstah je lani šepala tudi disciplina, kar je bilo občutiti zlasti na večjih nastopih, ko so se posamezniki oddvajali od množice nastopajočih in niso prispevali svojega deleža k
uspehu prireditve. Tudi sodelovanje med društveno upravo in članstvom, posebno še z gojitelji posameznih športnih panog, bo moralo v bodoče dobiti konkretnejše oblike in vsebino. Telovadečim in športnikom bi bilo samo v vzpodbudo, če bi društveni voditelji prišli večkrat tudi med nje v telovadnico ali na igrišče, jim svetovali in se zanimali za njihove probleme. Tako bi društvo še bolj uveljavilo svojo napredno vlogo vsestranskega vzgojitelja — ne samo v telesnem, marveč tudi v duhovnem pogledu.
Poglavje zase je množičnost v društvu. Telovadba v M. Soboti je še vedno pretežno last šolske mladine, od pionirjev pa do gimnazijcev; dokaz tej trditvi je prazna telo-
vadnica v času semestralnih in glavnih počitnic. V društvu deluje samo 157 odraslih članov in članic, kar je za mesto dokaj klavrn rezultat, zlasti še ob ugotovitvi, da je nekdanji Sokol združeval okrog 800 mestnih prebivalcev, katerih večina je brez kakršnih-
koli dotacij takratnih oblasti ali podjetij redno telovadila in opravljala svoje poslanstvo na telesnovzgojnem področju. Sicer tudi danes ni društvo deležno tiste pozornosti oblastnih organov in javnosti, kot si jo prav gotovo zasluži. Edino LOMO mu je priskočil lani na pomoč z 200 tisočaki, letos pa bo predvidoma prevzel stroške vzdrževanja telovadnega doma in namestil hišnika, kar je vsekakor potrebno in bo društvu tudi dobrodošlo. Precej so prispevala še podjetja. Na zboru so se resno zavzeli za to, da bodo letos pomnožili društvene vrste in vanje skušali prej pridobiti mojstre, delodajalce in voditelje ustanov, kajti le v
tem vidijo praktično možnost za uresničenje svojega smotra; zgledi starejših bodo prav gotovo ugodno vplivali na mladino, da se bo polnoštevilno včlanila v društvo. Mnogo več pomoči pa upravičeno pričakujejo tudi od mladinskih organizacij v mestu. S. K.
Redna telovadba krepi telo in usposablja človeka za premagovanje težav na življenski toti. Zdaj — v spomladanskih dneh — se bo naša mladina preselila iz telovadnic na prosto — v objem narave in toplo božajočih sončnih žarkov. In še več bo uric veselja in doživetij!
Zdaj že lahko porečemo: kino Velika Polana!
Ob proslavi 20. obletnice Ljudske pravice si je Kmetijska zadruga v Veliki Polani omislila kinoprojektor. Vendar v prvem mesecu niso imeli rednih predstav, ker niso bili registrirani, niti niso imeli pri roki sposobnega operaterja in sedežev. Težave so se pojavile ob spremembah v zadružnem vodstvu. Sčasoma so se razmere v tem pogledu izboljšale in nova ustanova je dobila svojo upravo; začeli so kar zapovrstjo reševati vprašanja okrog predstav, sedežev, blagajniške službe in podobnega. Določili so točen čas predstav, ki pa se ga občinstvo vse premalo drži. Dvorana ima zaenkrat samo 185 sedežev, zato jim bo treba pridružiti še nekaj vrstnikov; kljub trem predstavam so karte kmalu razprodane in mnogi gledalci se morajo zadovoljiti s stojiščem. Prav bi bilo, če bi domačini, ki nimajo daleč, obiskovali sobotne večerne predstave in tako pripomogli okoliškim ljudem, da bi v nedeljo lahko prišli na svoj račun — do sedežev. Misliti bodo morali tudi na boljše ogrevanje dvorane in razvrstitev filmov. Gledalci si posebej želijo barvnih in mladinskih filmov.	F. K.
ŠAH
Šahovska sekcija pri Gradu je ena od najboljših v Prekmurju. Sedaj tekmujejo za okrožno šahovsko prvenstvo. V prvem kolu so se srečali s šahovsko sekcijo v Rogaševcih, kjer so zmagali 6 :2. Preteklo nedeljo pa bi morali priti v Grad šahisti iz Salovec. Ker jih pa ni bilo in ker je tekmovanje za prvenstvo, so Gradčani zabeležili rezultat 8:0. Tudi v nadaljnjih srečanjih upajo na lepe uspehe, toda kako bo izgledala končna lestvica, o tem je zaenkrat še bolje molčati. Želimo jim pa še več lepih uspehov!	M.
V drugem kolu tekmovanja za okrajno šahovsko moštveno prvenstvo so se lendavski šahisti srečali doma z vrstniki iz Črensovec. Dvoboj se je končal z rezultatom 8:0 v korist Lendavčanov.	-če
Petrovska šahovska sekcija je v prvenstvenem moštvenem tekmovanju dosegla precejšnje uspehe. Šalovske šahiste so premagali s 7:1, križevsko sekcijo pa z 8:0. Čakajo jih pa precej težke borbe s šahisti iz Rogašovec, Kuzme in Grada.
Tedenski koledar
Nedelja, 20. februarja — Leon Ponedeljek, 21. februarja — Srečko Torek, 22. februarja — Pust Sreda, 25. februarja — Marta Četrtek, 24. februarja — Matija Petek, 25. februarja — Saša Sobota, 26. februarja —- Matilda
Gibanje sonca: 1. marca vzide ob 6.45, zaide ob 17.47. — Dolžina dneva: 11 ur 04 minute.
Lunine mene: V torek, 22. februarja, ob 16. uri 54 minut mlaj.
SPOMINSKI DNEVI
21.	1845 — Rojen v Zagorju ob Savi matematik Josip Celestin, ki jebil med prvimi sestavljalci slovenskega matematičnega besedoslovja; 1848 — Marx in Engels sta objavila v Londonu Komunistični manifest.
22. 1944 — Stanc Červič - Bojan organizira v Soboti odbore OF, a pred tem aktive OF v Odrancih, v okolici Beltinec. Živi pri 2 Jošku Brumnu, kjer je bila sredi marca 3 ustanovljena TV 8/1.
23. 1942 — Ljubljana zaprta z žično blokado, začetek racij.
24.	1848 — Proglasitev druge Francoske republike; 1906 — Prebit prodor pod Simplonom, ki je dolg 19.805 m in veže Italija
s Švico. Leta 1922 so zgradili vzporedni predor, tako da imamo sedaj pod Simplonom ta dvotirno železnico.
25. 1943 — Boji Severnoprimorskega odreda na Tolminskem in Baški grapi, zavzeta postojanka Zakriž.
Mar je telovadnica zgolj za otroke? 
Lendavsko društvo »Partizan« je pri svojem delu že premostilo številne težave, ki se vlečejo sem od ustanovitve. Vendar nikakor ne morejo biti zadovoljni z doseženimi uspehi, ki so plod prizadevanj v zadnjem letu. Pomanjkanje vaditeljskega ka-
dra v vrstah domačinov je vzrok temu, da vse delo sloni le na učitelju telesne vzgoje in da v počitnicah navadno preneha.
Društvo je lani sicer priredilo samostojno akademijo, ki je zelo dobro uspela. Pri izvedbi je sodelovalo 60 članov, po večini pionirji in mladina lendavskih šol. Udeležili so se tudi republiškega zleta, okrajnega nastopa in spomladanskega krosa v Turnišču. Prispevali so tudi svoj delež ob proslavi 20-letnice Ljudske pravice.
Nikakor pa se ne morejo pohvaliti z delom v jeseni in Čez zimo, ko bi morali mnogo več storiti. Društvena telovadnica s parketom, plinsko kurjavo in potrebnim orodjem — vse to je dokaz, da so pogoji za uspešno delo na telesnovzgojnem področju v primerjavi z drugimi kraji zelo ugodni. Telovadbo v Lendavi obiskujejo danes predvsem osnovnošolski otroci in pionirji nižje gimnazije. Toda številka 90 je v primerjavi s številom 810 učencev na lendavskih šolah vendar občutno premajhna. Mladinska skupina šteje le 15 telovadcev. Člani sploh ne delajo, članice pa, ki so bile do nedavnega še dokaj delavne, so zaradi nerazumevanja opustile redno telovadbo. Občni zbor bo moral temeljito spregovoriti o vseh težavah in problemih. Kot prvo bo treba rešiti vprašanje vaditeljskega kadra, kar bodo dosegli le tako, da bodo omogočili mladincem, ki so zaposleni v raznih podjetjih, obisk vaditeljskih tečajev. Na ta način bo društvo lahko pridobilo sposobne vaditelje, s pomočjo katerih bodo lahko napolnili telovadnico. Marsikaj bi lahko dosegli tudi z notranjo preureditvijo telovadnice, da bi v njej lahko igrali odbojko in košarko. Obe igri bi privabili v dvorano še več mladine.
Z dobro voljo bo moč prebroditi vse težave, o čemer bo moral spregovoriti tudi občni zbor.	-ce
Gostje - pozor!
V Črensovcih je odprt nov gostinski lokal. Obiščite ga, saj je ob prometni cesti M. Sobota—Lendava. Vedno in ob vsakem času boste postreženi s toplimi in mrzlimi jedili, kakor tudi s pristnimi lendavskimi in štajerskimi vini.
Cenjenim gostom se vljudno priporočam, da obiščejo moj lokal in se sami prepričajo, da je res tako. Ne bo vam žal in zadovoljni boste!
Ivan Vuk, gostilničar Črensovci
KINO
VELIKA POLANA — 26. februarja francoski film »Varujte se plavolask«.
PARK« M. SOBOTA 'od 18. do 20. februarja ameriški barvni film »Charleyeva tetka« — od 22. do 24. februarja mehiški film »Rio Eccondido«.
LENDAVA — od 18. do 20. februarja ameriška filmska drama »Cyrano de Bergerac« — od 22. do 25. februarja francoska glasbena revija »Pariz poje«.
GRAD — 20. februarja avstrijski film »Prijatelja« — 27. februarja ameriški film »Veselo in brez skrbi«.
RADENCI — 19. in 20. febr. ameriški barvni film »Onstran Missourija — 24. febr. ameriški film »Rdeči znak hrabrosti«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 19. in 20. februarja angleški kriminalni film »Dolgo je pomnil« —	25. februarja ameriški
kavbojski film »Ob veliki ločnici«.
RADGONA — 19. in 20. februarja finski film »Olimpiada« — 23. februarja jugoslovanski film »Sinji galeb«.
SEJMI
Okraj Murska Sobota: Beltinci v četrtek, 24. februarja živinski in kramarski sejem; Beltinci v sredo, 25. februarja svinjski sejem; Bogojina v ponedeljek, 21. februarja živinski in kramarski sejem; Bogojina v torek, 22. februarja živinski sejem; Cankova v ponedeljek, 21. februarja živinski sejem; Dobrovnik v ponedeljek, 21. februarja živinski sejem; Gor. Slaveči v torek, 22. februarja živinski sejem; Lendava v torek, 22. februarja živinski sejem; Prosenjakovci v ponedeljek, 21. februarja živinski sejem; Puconci v sredo, 23. februarja živinski sejem: Turnišče v četrtek, 24. februarja svinjski sejem.
Okraj Ljutomer: Ljutomer v soboto. 19. februarja splošni sejem; Videm ob Ščavnici v petek, 25. februarja splošni sejem.
Visoka zmaga Sobote
Nafta — Sobota 2:6 (2:3)
Sneg, ki je zadnjo nedeljo padal vso dopoldne, je v Lendavi prisilil številne ljubitelje nogometa, da so ostali doma, tako da se je zbralo na igrišču le okrog 200 gledalcev. V prvem delu igre je bil teren malo razmočen, v drugem pa zaradi lepega sončnega vremena bolj ugoden za igro. Navijači obeh moštev so z zanimanjem sledili poteku igre, zlasti še v, prvem polčasu, ko sta obe enajstorici nastopili z mladimi igralci.
Komaj je žoga zapustila sredino igrišča, že so se vrstili številni napadi gostov, ki pa so pri streljanju na gol zapravili mnogo zelo idealnih priložnosti. S serijo golov so začeli domačini v 15. minuti, ko je levi branilec Feher pogodil levi zgornji kot svoje mreže. Štiri minute pozneje je srednji krilec domačinov Leber preko domačega golmana plasiral žogo v desni zgornji kot. Potemtakem se gostom res ni bilo treba mnogo truditi. Igralci Nafte so v prvem delu igre izvedli več premišljenih napadov na vrata Sobote, vendar je dobro razpoloženi vratar ubranil številne ostre strele. V dveh hitrih prodorih v 38. in 40. minuti je Nafta po Dominku in Pinterju izenačila rezultat na 2:2. Dve minuti pred koncem prvega dela igre je Sobota dosegla prvi gol po Maučecu.
V drugem delu sta obe enajstorici izmenjali nekaj igralcev, kar pa ni mnogo vplivalo na potek igre. Kljub temu so gostje bolj preciznimi streli dosegli še dva gola. Nafta je v drugem polčasu zapečatila svojo usodo že v prvih minutah, ko je desni branilec tretjič streljal v svojo mrežo.
Kako so igrali? Prva spomladanska prijateljska tekma je pokazala, da se obe
enajstorici temeljito pripravljata na bližajoče se tekmovanje za prvenstvo. Pri gostih je bilo opaziti že »tudi precej fizične kondicije, kar velja tudi za domače, vendar ne v celoti. Moštvoma pa manjkajo dobri strelci. Sodnik Hari iz Lendave ni imel najboljšega dneva.	-ce
Radensko telovadci bodo na svojem . . .
Številke, ki so jih navajali posamezni voditelji na občnem zboru, nam povedo, da je društvo Partizan pomnožilo svoje vrste. Lani je redno vadilo 14 članov, 12 članic, 40 pionirjev in pionirk. Vaditeljski kader je delal sistematično, kar je tudi dokazal z udeležbo svojih oddelkov na republiškem, okrajnem in na meddruštvenem nastopu v Radgoni. Društvu pa lahko zamerimo, ker ni tudi doma izvedlo telovadnega nastopa. Tu je bila najlepša in prva prilika, da pokaže svojo dejavnost in svoje moči preizkusi za ostale nastope. Društvo je doslej premalo skrbelo za pošolsko mladino, ki je prepuščena sama sebi in stoji nekje ob strani. To mladino bo treba vključiti v vrste »Partizana«.
Lani je bilo v društvenih vrstah 3144 vadbenih ur, kar so opravili trijé vaditelji. Vaditeljski kader, ki mu načeluje požrtvovalen Stefan Matjašec, bo treba pomnožili in ga usposobiti na predvidenih tečajih. Novi upravni odbor bo moral imeti tesnejše stike z vaditeljskim zborom. Društvo ima težave s telovadnim prostorom. Dvorano ki jo je za silo uporabljalo v poslopji gostilne, je sedaj lastnik odpovedal. Zate moramo sklep, da si bo društvo čimprej, uredilo svoje igrišče in telovadišče, toplo pozdraviti.	Ika
Pazite na stroke, nevarnost preti!
Trinastletni Ignac Stajnko, sin cestarja iz Gornje Bistrice, se je obešal na tovorni avtomobil Mlekoprometa. Ko pa je začel avto hitreje voziti, se je deček prestrašil in se spustil na tla. Pri tem je dobil težje poškodbe na glavi. Lahko pa bi bilo še mnogo huje. Zdravi se v soboški bolnišnici.
Zopet nesreča pri žaganju
V Hotizi je 19-letni kmečki sin Jožef Farkaš pomagal pri žaganju drv na cirkularko. Bil pa je nepreviden pri tem poslu. Žaga mu je gladko odrezala palec na desni roki, kazalec pa precej poškodovala. Sedaj si v bolnišnici celi hudo rano.
Najmanjša ura na svetu
Pariški urarji so poznani zaradi originalnih izdelav ur. Tako so sedaj napravili aajmanjšo uro na svetu, ki tehta samo en gram. Redkemu izdelku ustreza tudi cena, saj stane, preračunano v naš denar, samo dva milijona dinarjev. In vendar se bo našel kupec tudi za to uro.
O kvalitativnih skokih
Neki mož železnice je nekje bral, da obstojajo na svetu kvalitativni skoki.
»Zakaj ne bi tega odkritja uresničil v praksi,« se je sam pri sebi vprašal.
In res! Kaj je storil?
Formularje K 19, ki so pred tednom veljali le 10 din, je podražil na 50 din.
POSLOVODJO
za čevljarsko delavnico sprejme v službo Ob LO v Veliki Polani. -Pogoji: mojstrski izpit, neoporečna preteklost. — Prošnje je poslati do 1. marca 1955.
KMETIJSKA ZADRUGA PUŽEVCI razpisuje službeno mesto UPRAVNIKA
Nastop službe takoj. Praksa zaželjena. Plača po pravilniku.
KMETIJSKA ZADRUGA MORAVCI razpisuje mesto
UPRAVNIKA
(honorarnega)
Pogoji: zaželjena daljša praksa v zadružnem gospodarstvu. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj.
KMETIJSKA ZADRUGA TIŠINA sporoča
da se je Kmetijska zadruga Petanjci združila s Kmetijsko zadrugo Tišina. Upnike in dolžnike petanjske zadruge pozivamo, da v roku štirinajstih dni prijavijo svoje terjatve in dolgove v pisarni naše zadruge, kajti po tem roku jih ne bomo več upoštevali.
KMETIJSKA ZADRUGA VUČJA GOMILA razpisuje mesto UPRAVNIKA
Pogoji: zaželjena Srednja kmetijska šola z enoletno prakso v zadružnem gospodarstvu in delnim obvladanjem knjigovodstva
KMETIJSKA ZADRUGA TIŠINA razpisuje mesto UPRAVNIKA
Pogoji: srednja kmetijska šola z dvoletno prakso v komercialni stroki. Plača po tarifnem pravilniku.
KMETIJSKA ZADRUGA ROGAŠOVCI razpisuje mesto
HONORARNEGA UPRAVNIKA
Pogoji: zaželjena nižja kmetijska izobrazba in praksa v zadružnem vodstvu. Plača in ostalo po dogovoru.
GRADBENA OBRT »REMONT« LENDAVA razpisuje
oddajo obrtniških del na stanovanjskem bloku št. 2 v Lendavi, in sicer za mizarska, parketarska, steklarska, kleparska, elektroinstalacijska, vodnoinstalacijska in plinskoinstalacijska dela.
Ponudniki naj se zglasijo osebno na upravi podjetja v Lendavi, Kranjčeva ulica št. 8, kjer bodo lahko dobili vse potrebne podatke v zvezi z razpisanimi deli.
Pismene ponudbe je poslati upravi podjetja najkasneje do 1. marca 1955.
MALI OGLASI
ESPERANTO SE LAHKO NAUČITE z dopisnim tečajem. Prvo lekcijo pošlje preti predložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva c. 7.
V KOMISIJSKI PRODAJALNI v M. Soboti sem 12. februarja pozabil denarnico z vsemi dokumenti. Kdor jo je pomotoma vzel, naj mi vrne Vsaj dokumente in slike, ki jih naj pošlje na naslov: Anton Šumrada, Maribor, Prešernova 2/I1I.
STANOVANJSKO HIŠO na prometnem kraju v Mariboru prodam pod ugodnimi plačnimi pogoji — primerno za obrtnika. — Informacije: Maribor, Zemljičeva ulica 20 (Pobrežje).
DRUŽINSKO HIŠO, stavbno parcelo, zidno opeko in bele porcelan ploščice (1200 komadov) za štedilnike prodam v Murski Soboti. - Informacije: Lendavska cesta Štev. 57, M. Sobota.
STAVBNO PARCELO v izmeri 11 arov, 30.000 kom. zidne opeke, 45 m3 gramoza in kompletno leseno ostrešje prodam v Murski Soboti. Opeka in gramoz sta na parceli. — Poizvedbe v šoli Martjanci.
MLATILNICO, širina bobna 107 cm, prodam. Stefan Ščap, Mahovci št. 21, p. Apače.
SAMSKO SOBO išče soliden nameščenec, plača po dogovoru. Naslov v upravi lista.
PRISILNA LIKVIDACIJA je doletela
Občinsko mesnico, klavnico in predelovalnico v ČRENSOVCIH
V Gospodarskem vestniku št. 8 z dne 26. jan. 1955 je bil objavljen začetek postopka za prisilno likvidacijo Občinske mesnice, klavnice in predelovalnice v likvidaciji Črensovci.
Pozivamo upnike, da priglasijo svoje terjatve, taksirane po Uredbi o taksah v postopku pred gospodarskimi sodišči (Ur. 1. FLRJ št. 43/54) z navedbo dokazov v dvojniku likvidacijskemu senatu Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru do 26. februarja 1955.
Narok za preizkus terjatev likv. upnikov, ki bodo priglašene v zgoraj zahtevanem roku, bo 3. marca 1955 ob 10. uri pri Okrajnem sodišču v M. Soboti.
Obenem pozivamo tudi vse dolžnike omenjenega podjetja v likvidaciji, da nemudoma poravnajo svoje dolgove.
Okrožno gospodarsko sodišče Maribor
Okrajna gasilska zveza v Murski Soboti obvešča:
OBRAČUNI PRIREDITEV. Naročamo onim PGD, ki še vedno niso dostavila obračunov o svojih prireditvah, da to store čimprej, Sicer jim v bodoče več ne bomo izdali dovoljenj.
TEKOČI RAČUN OGZ: Obveščamo PGD, da je številka tek. računa OGZ pri Komunalni banki 641 -305-1 -T/60.
GAS. MATERIAL: Ponovno vabimo ona PGD, ki še niso poravnala svojih obveznosti in poslala po dodeljeni jim material, da to store čimprej.
Iz pisarne OGZ
ZAHVALA
Iskrena zahvala vsem, ki so spremljali na zadnji poti našega predragega moža, očeta in brata IVANA KRASOVCA ki je nenadoma podlegel dolgotrajni bolezni, pridobljeni v francoskih rudnikih.
Posebna zahvala velja Komiteju ZKS Murska Sobota in Lendava, kolektivu Nafte, društvom, organizacijam in vsem darovalcem Verner in cvetja.
Lendava, 16. febr. 1955.
Žalujoča žena, otroka in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše nadvse drage mame
ANE MUHIČ
roj. Kapun
se srčno zahvaljujemo vsem znancem in sorodnikom, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Kauklerju za njegov dolgotrajni trud pri lajšanju trpljenja in tov. Karin Ficku za poslovilne besede ob grobu.
Kamenščak pri Ljutomera.
Žalujoči mož Vincenc, sina Ivan in Jožef z družinama in ostalo sorodstvo.
4
17. FEBRUARJA 1955
Sladkorna pesa -
rastlina velikih koristi in donosnosti
Že pred meseci je bila med kmetovalci Obmurja izvedena anketa, s katero smo želeli zvedeti, kakšni rezultati se nam obetajo pri gojenju sladkorne pese v zvezi s predvideno gradnjo sladkorne tovarne — nekje med Muro in Dravo. Naglica in nezadostne priprave pa so bile vzrok temu, da anketa ni prinesla tistih uspehov, ki smo jih sicer pričakovali. Kmetovalci so bili nekoliko oprezni predvsem pri dajanju podatkov o površinah, ki bi jih bili v prihodnjih letih pripravljeni zasejati s sladkorno peso. Ta rezerviranost pa je tudi delno opravičljiva, zlasti če upoštevamo, da so imeli kmetovalci pred leti, ko so gojili peso na večjih površinah, precej nevšečnosti in težav pri plačilu in vnovčenju pridelka sploh.
Domala vsi udeleženci ankete pa so navedli, da so bili s takratnim pridelkom zadovoljni in da je znašal od 200 do 400 centov ali povprečno 300 centov na hektar. Prav tako je nad 80% kmetovalcev odgovorilo, da sta jim znana pridelovalni proces in prednost te kulture v kmečkem gospodarstvu.
Takrat, ko je bila razpisana anketa, smo tudi predvidevali, da bodo že letos spomladi začeli kmetje pridelovati sladkorno peso na večjih površinah. Pridelovalne površine naj bi tudi bile iz leta v leto večje, tako da bo imela tovarna, ko bo dograjena, dovolj osnovne surovine ni tako tudi potrebne pogoje za nemoteno obratovanje. Do tedaj pa bi sladkorno peso prevzemale že obratujoče tovarne na Hrvaškem. Tako se je tovarna sladkorja v Osijeku že obvezala, da bo odkupila ves letošnji pridelek po zelo ugodnih pogojih.
Pridelovalec bo imel opravka le s svojo kmetijsko zadrugo, s katero bo sklenil pogodbo za setev in odkup letos pridelane sladkorne pese. V pogodbi, ki jih bodo začeli sklepati že ta mesec, se pridelovalec obveže, da bo zasejal določeno površino s sladkorno peso in pridelek prodal svoji kmetijski zadrugi.
Zadruga pa bo plačala pridelovalcu za 100 kg sladkorne pese 450 dinarjev, lahko pa bo dobil tudi plačilo v naravi: 3 kg sladkorja in 3 kg suhih rezancev. Kmetijska za-
druga pa bo dolžna skrbeti, kar bo določeno tudi v pogodbi, da bo pridelovalec ob pravem času dobil umetna, seme in zaščitna sredstva. Samo v korist pridelovalca pa bo, če bo prevzel razpoložljiva sredstva. Samo v korist pridelovalca pa bo. če bo prevzel razpoložljiva umetna gnojila in jih uporabil na njivi, ki jo bo zasejal s peso, kajti v tem primeru lahko pričakuje tudi večji hektarski donos. V pogodbi bodo tudi ostala določila — tako v pogledu pravočasne setve, primerne obdelave zemlje in oskrbovanja sladkorne pese vse tja do prevzema pridelka po kmetijski zadrugi. Po drugem okopavanju bo lahko pridelovalec dobil od zadruge 30% predujma v gotovini z ozirom na predvideno količino pridelka. Razen tega bodo imeli pridelovalci prednost pri nakupu močnih krmil za živino, seveda po ključu, ki se bo ravnal po velikosti s sladkorno peso zasejane zemljske površine.
Povsem razumljivo je, da so tako ugodni pridelovalni pogoji vzbudili med kmetovalci Obmurja dokajšnje zanimanje za gojenje sladkorne pese. Kmetijski strokovnjaki celo napovedujejo, da bodo letos samo na levem bregu Mure zasejali s sladkorno peso okrog 300 hektarjev zemlje.
Pridelovanje sladkorne pese bo obmurskemu kmetijstvu prineslo obilne koristi. V neposredni bližini bo obratovala sladkorna tovarna, njeni stranski proizvodi pa bodo
služili izključno njenemu kmetijskemu zaledju. Sladkorna pesa po že navedeni ceni je tudi najbolj rentabilna kultura, kar pokaže preprost račun; kmetovalec, ki bo dosegel hektarski donos 300 centov in dobil peso plačano po 450 din za cent, bo pridobil na hektarju zemlje 135.000 din dohodka v gotovini ali pa 900 kg sladkorja in prav tolikšno količino suhih rezancev. Ta in še celo večji hektarski povpreček pa so dosegli mnogi kmetovalci. Upoštevati je treba tudi posreden dohodek, ki ga imamo zaradi boljšega obdelovanja, gnojenja in nege pri drugih kulturah, ki sledijo kolobarju sladkorne pese. Veliko pa bodo pomenili za naše kmetijstvo tudi stranski proizvodi sladkorne tovarne; rezanci in melasa kot živinska krma, saturacijski mulj pa kot odlično gnojilo za kalcifikacijo in fosfatizacijo zemlje (apnenje). Toda o tem je naš domači list že obširno pisal.	Š.
Kako deluje
Zadružni svet v Lendavi
Na zadnjem zboru članov Kmetijske zadruge v Lendavi — bil je decembra minulega leta — so navzoči predlagali, naj bi z ozirom na veliko število članov, ki jih je danes že 541, izvolili zadružni svet, ki bi v bodoče bolj skrbel za samo zadrugo in njeno poslovanje. Na področju lendavske občine so izvolili v zadružni svet 57 članov. V njem so zastopane vse vasi.
Nedavno pa je že bilo v Lendavi prvo zasedanje članov zadružnega sveta. Pogovorili so se o številnih problemih in bodočih nalogah. Zasedanje zadružnega sveta bo odslej redno enkrat v vsakem tromesečju. Ce pa bodo potrebe to terjale, bo imel tudi izredne seje. Njegova mandatna doba traja tri leta.
Na prvem sestanku zadružnega sveta so člani sprejeli nova pravila za svojo kmetijsko zadrugo. Daljša razprava je bila tudi v zvezi z reorganizacijo zadruge, kar so navzoči tudi osvojili. Lendavske trgovske
poslovalnice, ki nimajo opravka s kmetijsko proizvodnjo, se bodo združile v novoustanovljeno trgovsko podjetje Zadružnik. Reorganizacija bo zajela tudi kmetijsko posestvo, ki bo samostojen zadružni obrat, kakor tudi zadružne obratne delavnice.
Soglasno je bil sprejet tudi sklep, da bodo lendavski zadrugi priključili tudi KZ v Dolgi vasi. Tako bo lendavska KZ zajela poslednjo zadružno poslovalnico, ki je delovala izven nje na področju občine. Razpravljali so tudi o prizadevanjih v kmetijstvu in se ogrevali za to, da bi člani svoje pridelke prodajali le svoji zadrugi, ki bi jim potem del dobička vračala v obliki umetnih gnojil in drugih potrebščin.
Člani zadružnega sveta v Lendavi bodo morali krepko prijeti za delo, kajti le tako bodo lahko uspešno izvršili svoje poslanstvo na področju kmetijske proizvodnje v bodoči lendavski komuni.	—ce
Tudi v Adrijanci imajo kaj povedati
V našem kraju se volivci živahno pogovarjajo o sedeža bodoče komune; eni so za to, da bi bil v Šalovcih — tjakaj jih vleče predvsem napredek na gospodarskem in političnem področja — dragi pa se bolj ogrevajo za Gornje Petrovce, predvsem zaradi tega, ker je ta kraj nekakšno središče tega predela Goričke. Na svojem zboru se naši volivci še niso sporazumeli, vendar
pa pričakujemo, da bodo s prebivalci sosednih vasi le našli skupno rešitev, ki bo sprejemljiva za večino ljudi v tem okolišu.
V vasi imamo tudi kmetijsko zadrugo, ki še kar dobro posluje; nabavila si je traktor s pripadajočimi stroji. Posluje z dobičkom. Najbolj delavna sta strojni in sadjarski odsek. Velike težave pa imajo s traktorjem, od katerega morajo precej pla-
čevati v amortizacijski sklad. Volivci menijo, naj bi se njihova zadruga pridružila večji vrstnici v okolici, kajti sedaj je premajhna in bo le težko zmogla vsa bremena.
Tudi naprednih kmetovalcev ne manjka pri nas. Ludvik Fujs je 15 arov zemlje zasejal s kominom. Mala površina mu je prinesla 120 kg pridelka, ki ga je prodal po 700 din za kg. Tako je dobil 84.000 din dohodka, kar je na tako malem koščka zemlje edinstven uspeh. Kupil je tudi vagon apnenega prahu, zato bo v prihodnosti lahko žel še večje pridelovalne uspehe. Med sadjarji prednjači Aleksander Smodiš. Njegov sadovnjak je v najlepšem redu; drevje redno in skrbno škropi, tako da na njem sploh ni opaziti nevarnega sovražnika — kaparja.
Sicer pa smo vsi Adrijančani dokaj podjetni ljudje. Lani smo postavili most čez Krko. Most povezuje bližnje vasi pri potoku. Prostovoljno so vaščani prispevali les in opravili težaška dela. Na gradbišča so našteli čez 1500 delovnih ur, pri urejevanju nasipa pa 500 delovnih ur manj. Mar ni to lepo in pohvalno za naše vaščane, ki so dokazali, da so pridni in enotni, ko gre za koristi vaške skupnosti?
Popravili so tudi vaške ceste in jih nasuli z gramozom. Soli so preskrbeli dovolj kuriva, kar drugod ne morejo reči. Svojega učitelja cenijo kot dobrega svetovalca in vzgojitelja otrok. Roditeljske sestanke starši vedno radi obiskujejo.	A. B.
Z današnjo številko odpiramo o našem tedniku stalno rubriko »Naš svetovalec«, saj hočemo tako ustreči želji večine udeležencev zadnje nagradne ankete. V tej rubriki bomo odslej objavljali razne nasvete s področja zdravstva, vzgoje, zakonodaje, veterinarstva, kmetijstva in drugih področij, ki zanimajo naše bralce in naročnike. Za sodelovanje smo že pridobili priznane strokovnjake, ki nam s svojimi sposobnostmi jamčijo, da bodo odgovori na poslana vprašanja zares verodostojni, poučni in zadovoljivi.
Našim naročnikom in bralcem bomo odgovarjali na različna vpra-
šanja o tej rubriki ali pa pismeno po pošti — kakor bo pač želja prizadetega naročnika. Zato je vsakemu pismenemu vprašanju priložiti še znamko od 15 din za odgovor. Ce pa komu ne bi bilo prav, da bi pri nas zvedeli za vsebino njegovega vprašanja (velja zlasti za vprašanja, ki bodo terjala nasvete zdravnika), naj na pisemsko kuverto še posebej napiše »V roke svetovalca — zdravnika«. S tako pripombo opremljena pisma bomo potem v zaprtem stanju izročali našemu svetovalcu - zdravniku. Še posebej pa opozarjamo, da na pisma, ki ne bodo opremljena s polnim naslovom vpraševalca, ne bomo odgovarjali.
Oglašajte se!
Najboljša je za naše razmere ameriška podlaga: Berlandieri X riparia Teleki Kober | BB.
Cepljenke lahko dobite pri Kmetijskem gospodarstva v Lendavi. V primera pa, da jih tamkaj zaradi velikega povpraševanja ne bi bilo, se obrnite na Kmetijski gospodarstvi Radgona in Kapela ali pa na trsničarja tov. Jožeta Gombača. Gerlinci 150, p. Cankova.
Cepljenka velja od 55 do 50 din.
I. B. Pečarovci.
Imam kravo, ki ne prežvekuje. Bojim se, da bo od tega imela kakšne posledice. Kako naj ji pomagam?
Odgovor: Kravo naj pregleda strokovnjak. Da krava ne prežvekuje, je lahko več vzrokov. Lahko ima v sebi kako tuje telo, (železo, živo ali kaj podobnega). V tem primeru, če stvar še ni predaleč, t. j. v stadiju gnojenja, je moč kravo rešiti z operacijo, kar bi opravil vet. tov. Jenko iz Murske Sobote.
Če pa je vzrok v napačnem krmljenju, kar se pozimi lahko zgodi, si lahko pomagate s tem, da se obrnete do bližnjega veterinarja, ki vam bo dal potrebna zdravila in navodila.
S. P. Kruplivnik.
Zanima me, kako se da preprečiti grižo pri prašičkih, in kako jim je pomagati, če so že oboleli.
Odgovor: Grižo pri mladih prašičkih, povzroča največ napačno krmljenje, lahko pa se bolezen pojavi tudi v hlevu, v katerem razsaja kakršna kužna bolezen. Vzrokov za grižo je torej lahko več.
Mlade prašičke zdravimo tako, da jim dvakrat na dan dajemo živalsko oglje, ki ga pomešamo med hrano.
B. K. Vidonci.
Zanima me, ali bi OLO izdal dovoljenje za iztrebljenje slabe gozdne parcele, ki hi jo potem spremenil v njivo in sadovnjak. Parcela je med njivami sosedov, zato gozd njim tudi škoduje.
Odgovor: Praviloma je prepovedano krčiti gozdove. Gozd je mogoče spremeniti v drugo kulturo izjemoma le z dovoljenjem Državnega sekretariata za gozdarstvo LRS. Tako dovoljenje izdajajo le v izjemnih primerih, ko gre za gospodarski napredek, trajno in boljše gospodarjenje na taki parceli, obrambne, varnostne ali utemeljene gospodarske potrebe, lastnika parcele. Lastnik gozda mora vložiti tozadevno prošnjo na pristojni Okrajni upravi za gospodarstvo.
S. E. Vidonci.
Vzdržujem plemenskega bika, ki je last KZ Grad, je licenciran in tehta 650 kg.
Za letos je predvidena vzdrževalnica (povprečna) v znesku 30.000 din na glavo, ne glede na starost in leto pripuščanja bika. Kot rejec se zanašam na neko nagrado pri bodočem licenciranju. Bik je še vedno sposoben in sem ga pripravljen vzdrževati še eno leto. Vendar se mi to ne bo izplačalo, kajti dobil bom za uslugo prav takšno vsoto, kakor oni rejec, ki vzdržuje eno leto starega plemenjaka. Pojasnite mi, prosim, to zadevo?
Odgovor:	Poznamo osnovno in do-
polnilno vzdrževalnine. Osnovna vzdrževalnina je za vse bike enaka in znaša 30.000 din. Pri tem sc za osnovo računa 80 do 100 krav. Dopolnilna vzdrževalnina pa se giblje v znesku do 10.000 din. Kriterij zanjo se ravna po času reje bika (prvo, drugo, tretje leto), po kakovosti reje oskrbovanja, številu skokov in brejosti krav.
S. P. Mačkovci — pričakujte pismen odgovor.
Kdo ima prav?
Tovariš urednik!
V zadnji številki Obmurskega tednika sem v članku »O dosedanjih uspehih obnove prekmurskega sadjarstva« zasledil, da pisec ing. Lado Jerše trdi, da so dosedaj v Prekmurja obnovili že 37 ha novih sadnih nasadov.
Resnici na ljubo moram sporočiti, da to ni res, ker so posestva vseh sektorjev sastništva v vsem času po vojni do danes obnovila komaj le 28 ha strnjenih sadovnjakov, lani pa le 17 ha. Prav tako pisec omenja, da so že nanovo sadili strnjene nasade v Fokovcih, Šalovcih in Zenkovcih, kar tudi ni res, saj se v teh vaseh komaj pripravljajo na to. da bodo sadili letos spomladi.
Ker sodim, da Članki z neresnično vsebino ne prinašajo pravega odmeva med bralce, prosim, da ta popravek objavite. Naj ljudje na vasi točno vidijo, kje so kaj obnovili.	D. Rožman
Pozimi in spomladi v sadovnjaku
V sadovnjaku čistimo sadno drevje in odstranjujemo goseničarja (zlatnica glogov belin, gobar), mah in lišaj. Ce vreme dopušča, opravimo zimsko škropljenje sadnega drevja že meseca januarja in februarja.
V	drugi polovici marca izvršimo v sadovnjaku zimsko škropljenje proti jabolčnemu cvetožeru z 1 do 2 % Rumesanom ali s 3 % Rumesanoljem ali z 2 % Kreozanom ali z 2% žveplenoapneno brozgo z dodatkom 0,2% Gesarola ali 1% tekočega Pantakana. Breskve proti kodravosti in luknjičavosti škropimo s 3 % bordoško brozgo (bakrenoapnena brozga (ali s 15 % žveplenoapneno brozgo ali s 4 % Sumbaritom, še preden brsti nabreknejo. Zatiramo voluharja in gnojimo, posebno apnimo koščičarjem proti smoliki.
Do odpiranja brstov še lahko škropimo, vendar previdno, zaradi nevarnosti ožigov; posebno previdni moramo biti pri koščičarjih. Prvič škropimo pred cvetenjem v času odpiranja brstov, vendar še preden se cvetovi odprejo. Proti glivičnim boleznim škropimo z bakrenimi, ali žveplenimi škropivi. Škropimo z 1 % bordoško ali z 1 do 2 % žveplenoapneno brozgo, 1 % bakrenim apnom ali Sumbaritom. Koloidalni žvepleni pripravki (Cosan, Sumporol, Thiovit, Kumulus) so zelo učinkoviti proti jablanovi plesni, škrlu-
pu in drugim glivičnim boleznim.
Da. istočasno zatremo tudi živalske zajedavce, dodamo navedenim škropivom DDT, HCH ali parationske pripravke in sicer: 1% Pantakan tekoči ali 0,2% Gesarol ali 0,15% Lindan ali 0,06% Lindapiu. Tako uničimo razne sukače, zimske pedice, »cvetožera in druge Škodljivce.
LEPI DNEVI
Pelargonije v oknih kmečkih domov so živo ozelenele. Dekleta jih obrezujejo in presajajo. Od močneje razvite rastline pa morajo še in še odrezovati stebelca in jih odstopati sosedam in dobrim znankam. Po sobah, kjer čez zimo niso kurili — a takih v Prekmurju ni ravno malo — so rože usahnile. Treba jih je znova saditi in gojiti. Pelargonije pa hitro rasejo in se kaj kmalu razcvetijo. Tudi na podoknih že dekleta rahljajo vrtne gredice, na nekaterih bodo kmalu zaduhtele vijolice in mačike.
Malo je samotnih in praznih prekmurskih kmečkih domov, odkoder ne bi odsevali ljubkost in dobrota, kot so redke družine brez otrok, ki ostajajo brez vsebine in življenja. Ljudje, ki so toliko zaverovani o cvetlice, res ne morejo biti slabi. Prekmurci so kljub vsakdanjemu težkemu delu mehki in blagi ljudje, ki več storijo s srcem, kot spregovorijo z usti.
Na prisojnih krajih se iz jemlje prebijajo prvi zvončki. Med zeleno trato se belijo marjetice, kot da je na travnikih natrošeno brez števila kupčkov kristalnega sladkorja.
Iz otroškega vrtca se vsujejo naši najmlajši državljani — gredo soncu nasproti. Vzgojiteljici Pia in Janja jih razporejata o vrsto, ki se pomika kot pisan trak ob potoku navzgor. Onstran potoka po glavni cesti prihaja četa vojakov. Prepevajo domoljubne pesmi. Tudi iz mladih grl se razlije tista prelepa »Jaz pa grem na zeleno travco, trgat rožce za mojo mamico. . .« Vojaki obstanejo, postojijo tudi cicibančki. Srečata se dve četi, obe polni glasnikov ljubezni in zvestobe. Nazdravljata si... male in krepke roke mahajo o pozdrav. Čudovito lep dan je. Zrak je topel in čist, kakor da so ga umile same vile. Od severozapada se modrika Pohorje, koder so se nekoč zbirali prvi borci za svobodo. Sonce pritiska s toploto, cicibančki si odpenjajo oblekce in mečejo kapice v zrak.
Kratkega srečanja je bilo dovolj, kajti obe četi morata naprej za svojimi dolžnostmi. In že poreče tovarišica Pia malčkom, naj lepo pozdravijo vojsko, nakar osi hkrati, kot veliki vojaki, zakličejo: »Za domovino, s Titom naprej! Zaiskri se oko komandirja in vojakov. Četa je po široki in ravni cesti krenila dalje. Domovina, ki ima take ljudi, mora večno živeti.	Pijo
. . . in na polju
Na polju zatiramo poljske miši z zastrupljenimi zrni tako, da v vsako mišjo lukno položimo 5 do 10 zrn.
Če vreme dopušča, podorjemo ali zabranamo proti ogrcem in strunam v zemlji 100 do 150 kg HCH-pripravka (Bentox, Lindan, Agrocid). Majhne površine vrtne zemlje
lahko razkužimo z istimi razkužili kot semena: 20 gr razkužilnega praška, pomešanega s peskom posipamo na 1 m2 zemlje ali pa z 0,5 do 0,5 % razkužilom zalijemo zemljo, računajoč 3 do 5 litrov tekočine na 1 m2.
Voluharja zatiramo s pastmi, strupenimi vabami in plinskimi patronami.
Plevele v žitih zatiramo meseca aprila z 1 % raztopino Agroxon 300 do 700 litrov na hektar ali z 0,5 % raztopino Phenoxilena 800 litrov na hektar, ko odženejo pleveli 4 do 6 listov. Bramorje zatiramo s strupenimi vabami (ob večerih trosimo 25kg strupene vabe na ha); mlade posevke vrtnin ščitimo pred bolhači in drugim škodljivci, če jih prašimo ali škropimo z DDT ali HCH pripravki: Pepein, Pantakan, Gesarol, Bentox, Lindan, Perfektan in podobnimi sredstvi. Ing. L. J.
Zborovanje
poljedelcev
V petek, 18. februarja ob 8. uri zjutraj bo v mali dvorani hotela »Zvezda« v Murski Soboti zborovanje poljedelcev. Udeležili se ga bodo zastopniki vseh poljedelskih odborov pri kmetijskih zadrugah.
Dnevni red:
1.	Pregled stanja v poljedelstvu.
2.	Program dela poljedelskih odborov za 1. 1955.
3.	Organizacija dela.
4.	Razno.
RENKOVCI
Imeli so nas za najslabše, in vendar smo med prvimi v turniški občini uresničili željo po elektriki.
Mnogi vaščani se spominjajo lanske jeseni, ko so v turniški občini pričakovali nevidno pomočnico. Imeli pa smo tudi težave, predvsem denarne. Krepko smo prijeli za delo in se pomaknili naprej. Marsikaj smo dosegli z domačo obrtjo.
S cekarji so nekateri gospodarji v zimskih mesecih zaslužili potreben denar. Plod prizadevanj vseh vaščanov v Renkovcih je bila električna luč, ki je pri njih zasvetila koncem januarja. Na to pridobitev so vaščani še posebno ponosni in pravijo: »Kdo danes Je lahko trdi, da nismo tudi mi za napredek svoje vasi?«	-ce
17. FEBRUARJA 1955
5
Berite in širite
ˏObmurski tednikˊ
»Vinogradnik« iz okolice Grada.
V pogledu vinogradništva nismo pri nas na posebno dobrem glasu. Večina kmetovalcev ne pozna druge trte, kakor šmarnico. Regularno in obnavljamo vsako leto, tako imamo tudi letos precej pripravljene zemlje.
Prosil bi vas, da mi odgovorite, kakšno trsje naj bi spomladi sadili in kje naj bi ga dobili. Priporočajte nam takšne vrste, ki pridejo pri nas v poštev za sajenje z ozirom na kakovost zemlje, podnebje in druge odločujoče činitelje. Najbolj nas skrbi, kje bomo dobili sadike in po kakšni ceni.
Odgovor: Priporočamo vam, da posadite spomladi cepljenke sort: laški rizling, zeleni silvanec in rizvanec kot glavne sorte (80 odstotkov), kot postranske sorte (20 odstotkov) pa pridejo v poštev v vašem okolišu naslednje sorte: modra fakrinja, žametna črnina (kavčina) in neuburgovec.
Sorte za zobanje je izbirati izmed naslednjih: biser iz Csabe, kraljica vinogradov, vse vrste žlahtnine, zlasti muškatna žlahtnina, muškat Ottonel, muškat Madame Mathias, afus-ali. muškat Hamburg, rumeni muškat, groš vari, Italia in panse precoce.
Kaj vraga se je moglo pripetiti v kurilnici, je razmišljal Philips. Bride, ki je opazoval tovariša, je previdno pogledal proti na pol odprtim vratom, snel slušalke in dejal s pritajenim glasom:
»Ogenj imamo v bunkerju za premog, Philips. Tretji inženir mi je zaupal to skrivnost. Dejal je sicer, da ni nevarno, vendar mu ne verjamem, kajti vsi nosači premoga so zaposleni pri gašenju. Long ni edini, ki se je pri tem delu opekel, pravijo, da je močno opečenih več ljudi, nekaj pa celo mrtvih.«
Philips se bridko nasmehne, skomigne z rameni in resignirano poda brzojavko Brideu. V tem trenutku vstopi generalni direktor Ismay. Pogleda brzojavko, jo preleti, iztrga Brideu iz rok, vtakne v žep
in reče: »Pustite to, to ni nujno. Čas je, da sprejmete poročila iz Londona.«
Bride pripravi sprejemnik in si tesneje pritrdi slušalki.
»Halo, Titanic! Nujno! Za generalnega direktorja mr. Ismaya. — Napnite, prosim, vse sile, da bo ladja prispela v newyorško pristanišče v rekordnem času. Lord Morton.« .
Bride odda brzojavko mr. Ismayu, ki še vedno stoji v kabini, medtem pa posluša še naslednje sporočilo. Prihajalo je z nemškega parnika »America«, ki je plul nedaleč od Titanica. Brideova roka je mehanično pisala: »Pozor! Opazili smo dve veliki ledeni gori v vaši smeri. Pazite!«
Ismay se skloni k telegrafistu: »Je tudi to za mene?«
»Da, in za kapitana, seveda,« mu je odvrnil Bride.
»No, potem bom odnesel kapitanu poročilo kar jaz.«
Medtem, ko je stopal mr. Ismay proti poveljniškemu mostu, je v mislih venomer ponavljal besedilo opozorila. Čelo se mu je zmračilo in vedno nasmejani obraz se mu je zresnil. Je to morda samo dobro premišljena spletka, s katero hoče nemški par-
nik doseči, da bi Titanic zmanjšal hitrost? Kaj če nima pri tem vmes svojih prstov Lloyd? Vsekakor! V trenutku se je spomnil poročila iz Londona. »Napnite vse sile«, tako je pisalo v poročilu. Torej naprej! Preden je prišel do kapitana, se je premislil, vtaknil poročilo v žep, odhitel k dvigalu, se spustil v strojnico in osebno naročil glavnemu inženirju, naj požene stroje z vso paro.
Medtem so se v telegrafski kabini kopičili svarilni signali. Posebno glasna so bila ponovna svarila nemškega parnika, ki je označil tudi kraj, kjer je bila trenutno ledena gora.
Philips, ki je pregledoval brzojavke, je začel počasi izgubljati potrpljenje. »Daj, sporoči vendar, naj nas puste v miru s temi ledenimi gorami,« je zakričal Brideu. Bride se je trpko nasmehnil in izpolnil povelje.
»Toda kaj bo, če kljub temu vendarle trčimo v ledeno goro?« je pristavil.
»Saj vendar vidiš, da direktor Ismay noče o ledenih gorah ničesar slišati. Zaradi njih parnik ne bo zmanjšal hitrosti. Zakaj naj bi torej venomer poslušali te svarilne klice. Samo razburjajo me,« je odgovoril Philips.
»Kapitana pa bo vendarle treba obvestiti, da je svarilnih signalov vse več,« je dejal Bride.«
Philips si je nataknil slušalki na ušesa in sedel k telegrafskemu aparatu.
Kapitana je obvestilo o svarilnih klicih nemalo presenetilo, saj o ledeni gori doslej še ni slišal ničesar, niti ni prebral prve brzojavke nemškega parnika »America«. »Seveda, seveda, z direktorjem Ismayem sva se že dogovorila,« je hitel. »Brzojavk ni treba sprejemati več, saj vam je to naročil tudi direktor, mar ne?«
Bride je zmeden odšel. Kaj vraga se dogaja na tej ladji, je mislil sam pri sebi.
Medtem je vstopil v kapitanovo kabino prvi inženir Wilkins. Bil je smrtno bled. Njegove kretnje so bile nervozne in videlo se je, da ga tarejo hude skrbi. Ko je odšel, je med vrati srečal direktorja Ismaya. Pozdravil ga je, ne da bi mu pogledal v oči. S hitrimi koraki se je vrnil k dvigalu in 'se vrnil v strojnico.
Ismay je vstopil. Ko je kapitan Smith zagledal pred seboj generalnega direktorja.
je občutil, da mu popuščajo živci.
»Kaj je hotel Wilkins od vas, kapitan?« je začel Ismay. »Vas je prišel morda svarit pred ledenimi prividi?«
»Nihče ne ve ničesar o ledenih gorah, niti jaz ne bi bil tega vedel, če me ne bi pravkar o tem obvestil pomožni telegrafist. Mislim, da ne želite, da bi kdorkoli zvedel kaj o tem? Lahko se zanesete name,« je odgovoril kapitan. »Toda je še druga nevarnost in o tej mi je ravnokar poročal Wilkins. Vozimo s hitrostjo 25 vozlov. Wilkins meni, da kotli ne bodo zdržali takega pritiska in da lahko pride do najhujšega — do eksplozije. Razen tega nimamo dovolj rešilnih čolnov.«
»Nesmisel, ta človek je verjetno ponorel. Mar ne ve, da se Titanic sploh ne more
potopiti? Mar ne ve, da je ves parnik en sam rešilni čoln?« Ismay je postajal zaripel od jeze. »Človek, mar veste, kaj govorite? Zavedajte se, da gre za rekord, za modri trak, za slavo in ugled naše družbe, za... milijone, dragi kapitan!« je skoraj zavpil.
»Tudi za življenje nad dva tisoč ljudi gre,« je odvrnil mirno kapitan. »Protestiram, vendar bom izvajal povelja, toda na vašo odgovornost.«
»Raje bi rekli: na odgovornost zavarovalne družbe,« je krohotaje odgovoril Ismay. »Titanic je namreč visoko zavarovan.«
»Wilkins je pravil tudi, da je v gorečih bunkerjih deset nosačev v smrtni nevarnosti, mr. Ismay.«
»Pri tem se pač ne da ničesar spremeniti, dragi kapitan,« je prostodušno odvrnil lsmay. »Te ljudi je treba prepustiti njihovi usodi, ker železna vrata bunkerja morajo ostati zaklenjena, da ne bi uhajal dim v višja nadstropja. Ukazujem, da je treba, brž ko se stemni, napotiti potnike v medkrovju v svoje prostore, vsem, ki so zaposleni v strojnici, pa je dostop na krov prepovedan.«
Nato je direktor Ismay odšel na krov in hotel s samozavestnim obrazom predvsem prepričati samega sebe, da ni nobene nevarnosti. Od potnikov na nevarnost nihče pomislil ni. Le Jakob Astor je pristopil k samemu Ismayu, ga pogledal naravnost v oči in zaupno vprašal: »Je morda kaj narobe?«
»Kako? Zakaj?« se je delal nevednega lsmay.
»No. tako, sem mislil... Vi... Morda so to samo slutnje. Toda če bo kakšna nevarnost. me, prosim, pravočasno obvestite. Še to! Kako pa je z rešilnimi čolni?«
»Že dobro, že dobro!« je odvrnil direktor Ismay. »Sicer pa, kakšna nevarnost naj bi nam sploh pretila, saj je Titanic nepotopljiv! Titanic je en sam rešilni čoln,« je ponovil smeje svoje staro zatrdilo. *
Ne glede na ponovna svarila sosednjih parnikov lsmay ni dovolil kapitanu, da bi zmanjšal hitrost vožnje. Ladja je z nezmanjšano brzino rezala valove.
Nekaj minut čez enajsto uro v nedeljo ponoči je bilo, ko je javila straža prvemu ladijskemu častniku W. C. Murdocku, ki je nadomestoval kapitana na poveljniškem mostu, da je opazila kake 3 milje od ladje neko temno gmoto.
»Je ledena gora?« je vprašal Murdock.
»Verjetno. Premika se počasi. Zdi se mi zelo velika,« je odgovoril stražar.
Murdock je snel slušalki in začel premišljevati, ali naj poroča o tem kapitanu, ali ne? Vsekakor bi bil dolžan to storiti. Toda, saj mu je vendar generalni direktor sam zaupno dejal, da je kapitan Smith bojazljivec, ki si ne upa ničesar tvegati. Obljubil mu je tudi, da bo povišan v kapitana, če bo, ne da bi pri tem trpela hitrost vožnje, spravil ladjo skozi nevarni pas.
Obotavljal se je. Že je hotel dvigniti slušalko, pa se je v trenutku premislil. Skomignil je z rameni in se začel spet sprehajati po mostičku. Ura je odbila 11 in 15 minut. Straža z jambornika je spet javila:
»Ledena gora se naglo približuje. Okrog 50 metrov jo moli iz vode.«
(Nadaljevanje prihodnjič)
Licitacija
Nekega dne — bil sem pravkar pri kosilu — je ves zaprepaščen vpadel o našo kuhinjo upravnik bližnjega posestva, Ivan Papež; dokaj časa je že moj stari znanec, zato mu nisem prav nič zameril, če je vstopil brez običajnega trkanja in drugih lepih navad.
»Veš, prijatelj, nekaj se nam je zgodilo. . .« je začel s hripavim glasom, se vsedel na stol in izvlekel iz žepa cigareto, da si je lahko vsaj za hip potolažil strašansko razburjene živce, »... moraš nam pomagati, moraš!«
Začudeno sem se zazrl o obraz možakarja, kajti nisem vedel, za kaj pravzaprav gre.
»Ne delaj se neumnega, saj me že drugi dovolj okrog prinašajo. . .« je osorno odbil moj pogled.
»Kaj je za božjo voljo?« sem vzkliknil in mu hkrati prisegel, da prav ničesar ne vem.
Ko je znanc »potegnil« vase nekaj cigaretnih dimov, je segel v notranji žep svojega sivega površnika in mi pomolil majhen, s strojen popisan listič.
Vzel sem ga o roke in bral:
OGLAS
Posestvo na Radni gori razpisuje javno licitacijo vseh premičnin in nepremičnin, ki jih ima v tem kraju. Izkupiček je namenjen za novoletna darila množičnim organizacijam in javnim organom. Licitacija bo v upravnih prostorih posestva dne 26. decembra 1934 ob 14. uri. Upravni odbor — upravnik.
Potem mi je pripovedoval, da so takih listkov polne ceste na Radni gori.
»To je že višek nesramnosti, tega tipa moram najti, da mu razbijem glavo,« se je dušal, »kajti ves čas delam za procvit posestva, pa ti nekdo tako zagode.« Komaj da mi niso solze stopile o oči!
Svojim delavcem je naročil, da lističe pobero.
Bolj ko sem ga miril, bolj je histerično klical smrt in pogubo celega sveta za osebo, ki si je usodila nekaj takega napisati.
Ko je zvrnil par kozarčkov likerja, ki sem ga bil postavil pred njega, se mu je jezik razvezal in začel je pripovedovati o položaju na svojem posestvu.
»Pri nas sta upravni odbor in direktor kakor ena oseba. Med nami ni trenj, ki so o navadi drugod. Odgovoren sem za uspešno gospodarjenje na posestvu, zato predlagam upravnemu odboru to in ono, skratka: ose, kar se mi zdi koristno in potrebno. Upravni odbor še ni nikoli ugovarjal mojim predlogom. Zato pa imamo take uspehe! Enotno nastopamo pred delovnim kolektivom in krepko držimo vajeti o rokah, da se ne skrha disciplina, brez katere ne more biti uspehov.«
»Prav to me je zanimalo,« sem mu segel v besedo.
»Veš . . . je nadaljeval, »pred dnevi smo odpustili z dela deset najhujših godrnjačev. Zabavljali so čez slabe plače,
visoke norme. . . A kar nas je najbolj razjarilo — tudi čez razsipnost na upravi posestva. Kar na delovnih mestih sem jim odpovedal službo in takoj so morali zapustiti delo. Pa še eno mesečno plačo sem jim dal za nameček!«
»Kaj pa je upravni odbor?« sem se vmešal.
»Če ne bi bilo take enotnosti o podjetju, mi to ne bi uspelo,« je odgovoril. »Na prihodnji seji je upravni odbor brez vsakega pridržka gladko potrdil moj sklep. Mar nisem tako močno utrdil discipline o mojem kolektivu?«
»Kaj pa poreko ostali delavci?«
»Če bo kdo kritiziral, bo to neovrgljiv napad na sklep zakonitega upravnega odbora. Takšen človek pa ne spada v našo sredino,« je odrezavo in nekam slovesno odgovoril.
»Zdi se mi, da si preveč robat,« sem mu ugovarjal in še poglobil svojo misel: »Kaj pa, če se bodo oglasili javni organi?«
»Prijatelj, moja pot je pravilna. Strogost mi prinaša uspehe. Če ne morem neke zadeve sam spraviti z dnevnega reda, imam za sabo javni aparat. Zaupno ti povem: Če izsledite tatu verige, ki je pred dnevi zmanjkala na posestvu, in pisuna tega lističa, imate v dobro pri nas dvajset buteljk pristnega renskega rizlinga. Gratis, seveda! — smo sklenili na zadnji seji upravnega odbora.«
Podvomil sem o tako obljubo. Menil sem, da vodja javnih organov obljubljenega darila ne bi hotel sprejeti. In že sem zabrenkal na drugo struno:
»Kako pa tako darilo knjižite o knjigovodstvu?«
»Vidim, da si še mlad in neizkušen. Mar misliš, da ni kala!« je zmagoslavno razrešil uganko.
»Toda. . . Ivan, tu gre za več tisočakov!«
»Naj te prav nič ne skrbi. Kakor sem že rekel: imamo kalo, imamo delavsko upravljanje. Kje pa piše, da upravni odbor ne sme nekaj podariti temu ali onemu? Dečko dragi, mi se dobro zavedamo svojih pravic in dolžnosti. . .«
Sedaj ga je zapustila ihta in se je umiril. Zazdelo se mi je, da mu obraz kar žari ob misli, da upravlja tako lepo posestvo.
Zunaj je bil lep, sončen dan. Zato sem brez obotavljanja sprejel njegovo povabilo, naj stopim malo z njim na upravo posestva.
NAJ ŽIVIJO
buteljke, kalo — delavsko upravljanje
F njegovi sobi sem doživel nooo presenečenje; v kotu ob peči sem zagledal na ducate praznih buteljk. Opazil je. kod se pasejo moje oči in zategadelj napravil konec skrivnostni tišini:
»Pri nas se ukvarjamo sicer z vsemi gospodarskimi panogami, največ pa seveda s kletarstvom. Zastran propagande pač ne skoparimo z buteljkami!«
Priznati moram, da še nisem bil nikdar v njegovi pisarni. Zato naj se bralci ne čudijo, če mi je kar poskočilo
srce, ko sem pomislil na to, kolikokrat bi že lahko zastonj prišel do žlahtne kapljice.
Natočil nama je in pila sva na zdravje: na zdravje kala, delavskega upravljanja in njegovih uspehov.
Nato je dalje razpredal svoje misli.
»Kakor smo enotni o upravnem odboru, tako smo tesno povezani z javnimi organi in množičnimi organizacijami. Lani smo našim organom, ko so nam o neki zadevi šli na roko, dali deset buteljk najslajšega. Treba je imeti zveze in zanje tudi nekaj žrtvovati! Ko je imel sekretar naše množične organizacije god, mu je uprava našega posestva podarila trideset buteljk vina, pol prašiča, šampanjec. . .« Končal je z zmagoslavnim nasmehom, navdušen sam nad seboj, nad upravnikom, ki se prav dobro razume na take stvari.
Pred njim pa je sedel šibak človek in bedno strmel v tla. Kaj le zdajci premišljuje: morda misli na okna o svoji pisarni, na okna, ki nimajo šip, ker pač ni bilo denarja. Peč je vso zimo slabo vlekla, zato je moral požrtvovalno prenašati tegobe ostrega zimskega zraka. »O, zakaj le nisem o službi na tem posestvu, kjer lahko po mili volji delijo darove — več tisočev vredne darove?«
»Fant, drži se, saj še ni prepozno... Saj tudi ti lahko enkrat sedeš na upravnikov stol. Imaš bistro glavo in organizacijske sposobnosti. . .« sem odvijal klobčič svojih misli, ne da bi znancu črhnil besedo o porajajočih se skominah po ugodju.
Iz zamišljenosti me je zdramil upravnik z novimi bodrilnimi besedami: »Imam stalne obiske. Pri meni se vsakdo rad ustavi, ker sem človek dobrega srca. Tudi iz Ljubljane se pogosto kdo pripelje. Če nima pri meni drugih opravkov, me vsaj vpraša, kako uspeva posestvo. Potem pa zalijemo. Ob slovesu mu vtaknem v žep še par buteljk. Vse za propagando! In tega mi nihče ne more zabraniti.«
Glava mi je ušla še niže, ko sem sprevidel, da govori resnico. Za sabo ima torej organe, organizacije in celo Ljubljano! Tako je prav. F znak hvaležnosti in spoštovanja sem z njim ponovno trčil. Pozneje pa sem mu posredoval še pravni nasvet, naj se zastran obrekovalnega lističa obrne kar na okrajno sodišče.
In najin pogovor sva zaključila z nooo buteljko.
Ko sem se »o rožicah« poslavljal od znanca, sem šele do kraja spoznal, kako nesramen je bil pisec že omenjenega žaljivega lističa. Kajpada sem tudi sklenil, da bom šel posestvu vedno na roko in o njegovih uspehih kmalu napisal pohvalen članek za Obmurski tednik.
Prosim lepo: zakaj se tudi jaz ne bi vključil v tako zvezo, ki jo je organiziral podjetni upravnik Papež? Zakaj prav jaz ne bi mogel biti deležen plodov širokogrudnosti tega upravnega odbora?
Pisec lističa pa je res podlo ravnal. . .
Bonifacij Komar

17. FEBRUARJA 1955,