Posamezni izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 šilingov Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurl Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurl 2 P. b. b. Letnik XVI. Celovec, petek, 13. oktobra 1961 Številka 41 (1013) Slovenci v Italiji ob popisu prebivalstva: Z grobimi kršitvami ustavnih in manjšinskih določil hočejo potvoriti resnično število pripadnikov slovenske manjšine S stanjem v noči med 14. in 11. oktobrom bo v Italiji izvedeno uradno ljudsko štetje, pri katerem bodo na Tržaškem hkrati ugotavljali tudi narodno stanje. V popisnih polah bo namreč v koloni 11 tudi vprašanje po »občevalnem jeziku v družini«. Slovenci v Italiji so v tej zvezi odločno povedali, da odklanjajo tako ugotavljanje manjšine, ker ne more privesti do objektivnih re zultatov, hkrati pa je ugotavljanje po narodnosti omejeno samo na Tržaško ozemlje, čeprav živijo Slovenci tudi na Goriškem in v Benečiji. Zato Slovenci temu ljudskemu štetju že vnaprej odrekajo vsako veljavnost in ugotavljajo, da predstavlja nov poskus, da bi zamolčali ali vsaj grobo potvorili obstoj slovenske manjšine v Italiji. Um die Bereinigung der Minoritatenfrage Unter diesem Tilel hal Heri Nationalral Dr. Ludwig Weilj in der lO.-Oktober-Nummer der .Kleinen Zeitung' zur Frage des Schutzes der vdlkischen und spiachlichen Minderheilen Stellung genommen. Wenn auch seine Aus-ffihrungen zundchst allgemeiner Natur sind, so befafit er sich im zweiten Teil vor allem mil der Kfirntner slo-wenischen Minoritdl. Wir begrOfien es, dal) hier einmal ein berufener Mann, der in den enlsprechenden AusschOssen und Unteraus-schiissen des Parlamentes silit, zu diesem Problem Stellung nimmt, das seine Fraktionskollegen vor allem aus Karnten als Problem Oberhaupt anerkennen vrollen. Es ist zweife!!os positiv, dalj hier einmal im Gegen-satz zur vOrherrschenden Meinung, daff in der Zeli der europdischen integralion so .kleinliche” Fragen keine Polic spielen, auch der Ltisung der Minderheitenfragen Bedeutung zuerkannt wird. Schlicfjlich beriihren die -Iheorelischen” Ausfiihrungen ganz wesentliche Elemente des Problems, wie die Industrialisierung, die Ausvreitung der Yerwaltungsbeh5rden und damit zusammenhtingende Umschichtung der bcruflichen und nalionalen Bevol-kerungsslruktur, die insbesondere in unterenlwickellen Siedlungsgebieten die Ezislenz der Minderheil getdhrden. Man hatte erwarlet, dah Herr Nationalral Dr. Ludwig Weih, da er bei den aligemeinen Ausfiihrungen zum We-sen der Frage vorstohl, in seiner konkreten Stellung-nahme zum Problem der Karnlner slowenischen Minder-heit diese Erkenntnisse zugrunde legen wird. Wir miissen jedoch mit Bedauern feslslelien, dalj dies nicht der Fali ist und er sich diesbezijglich kaum von den nationalisti-schen Stimmfiihrern unlerscheidet. So sieht er bezeich-nender Weise die Geftihrdung des nalionalen Beslandes der Kdrnter slowenischen Minderheilen nicht in den objektiven Gegebenheilen der wirtschaftlichen und socialen Umschichtung und erwdhnt die Terrormaf|nahmen des nclionaisozialislischen Regimcs, die mit der Massen-aussiedlung, den KZ und der Ausrotlung der Sprache einen kaum vrieder gutzumachcnden Schaden angcrichtet haben, iibcrhoupt nicht, sondern schiebt die Schuld an der nicht sehr giinstigen Situtation vor allem den Slo-w°nen selbst in die Schuhe. Schuld daran wdre nach seiner Meinung die politische und kulturelle Dlfferen-zierung. FOr seine Weitanschauung und seine .dcmokra-tische" Einstellung, die anderswo gerade wegen des Einparleiensystems keine Demokratie sieht und in der Vielfalt der politischen und vveltanschaulichen Meinung geradezu das Wesen der Demokratie erblickt, eine ztveifellos kaum versfandliche Schluf|folgerung. Man kann diese dahcr woh! nur als Ausdruck nationaler und welt-onschaulicher Inloleranz verstehen. Kaum anders ist ja die pauschale Verdachiigung, mit der alle .Titoislen1*, die also nicht seiner Wel!anschau-ung sind, einfach .der Slaatsfeindllchkeit, des Separa-lismus und der Irredenta" bezichtigt werden, aber auch den .christlichcn Slowenen", die ihrer Meinung nach nicht unvresentllch zur Wahl des Herrn Nationalrates Dr. Welf| beigelragen haben, ein .klares und eindeutiges Bekenntnis zur Republik Ocsterreich” abgesprochen wird, zu verstehen, gegen die wir uns mit aller Enlschicdenheit verwahren miissen! Solche unbegriindete Unterslellungen und Pauschalverddchtigungen sind kaum geeignet, das Grundlegcndc, ndmlich das notwendigc gegenseitigc Vertrauen herzustcllen. Herr Nationalrat Dr. We[f| sieht den Mangel der Staals-treuc im zu starken Bekenntnis zur slowenischen Mino-ritat und vrill dieses durch den Abbau der Dilfercn-zierung gegeniiber dem Staatsvolk sogar in der Bezelch-nung nivelliert sehen. Ganz abgesehen davon, wie etwa die SUdtiroler darauf reagicren wiirden, wenn man von ihnen verlangen wllrde, sich im Gegensatz zur histori-schen und nattlrllchen Bezeichnung nun als .deutsche Italiener' zu bekennen, sind die diesbezilglichen Ausfiihrungen des Herrn Nalionalratcs Dr. Weil| im Hinblick auf seine spdteren Bemerkungen geradezu wlderslnnig. Hier wlrd den Karnlner Slowencn ein zu starkes Bekenntnis zur slowenlschen Minderheil vorgeworfen und eine Ausrichlung dieses Bekennlnisses mehi zum Staale hln ge-forderl, dann aber im Zusammenhang mil der soge-hannten Mlnderheitenfeslstellung »leder ein Bekenntnis slovenskega občevalnega jezika. Popolnoma slovenskih občin, s 100 do 90 %> slovenskega občevalnega jezika, je med njimi 22, od 90 do 80 °/o jih je 10, od 80 do 50 °/o ka 16. Občin, v katerih je slovenski občevalni jezik bil v večini, je torej 48 od 64, kar vsekakor priča, da so dvojezične šole bile uvedene na področju, ki je sko-raj v celoti izkazalo svoj pretežno slovenski značaj. Ni šlo torej za kakšno izredno koncesijo slovenskemu prebivalstvu, ki bi nalagala pretirano velika bremena nemškemu delu, marveč le za demokratično priznanje naravnih potreb in pravic ljudi slovenskega jezika na njihovem podedovanem področju. (Tudi sodobnemu avstrijskemu gledanju na manjšinsko zaščito, seveda v juž-notirolskem vprašanju, se zdi normalno, da je treba upoštevati tudi etnična dejstva pred prvo svetovno vojno. Dr. Gschnitzer, dolgoletni državni sekretar v avstrijskem zunanjem ministrstvu za tirolske zadeve, je 17. marca 1956 v Linzu na občnem zboru protirolske organizacije »Berg-Isel-Bund« dejal: »Die Wie-derherstellung des nationalen Status quo von 1918 sei ein nationaler Riickstellungsanspruch Osterreichs. Ist Siidtirol erst wieder ein deutsches Land, wird wieder Friede einkeh-ren.« — »Die Presse«, 18. marca 1956 in »Volkszeitung« istega datuma.). To dejstvo se očitno zrcali tudi v dikciji uredbe o dvojezičnem šolstvu iz 1. 1945, ki pravi, da bodi pouk na prvih treh stopnjah načeloma v materinščini, na četrti stopnji pa naj sledi prehod na nemški učni jezik. Samo tako je tudi mogoče razumeti, zakaj je koroški deželni šolski svet v svojem odloku od 9. novembra 1945 poudaril voljo zakonodajalca, da hoče z uvedbo dvojezičnih šol »pr spevati k popravi krivice, ki je bila prizadejana koroškim Slovencem v nacionalsocialist:čnem času.« Razumljivo, da so koroški Slovenci potem, ko je državna pogodba stopila v veljavo, pričakovali, da bodo manjšinske zaščitne določbe samo po sebi umevno veljale na istem področju, katero je že definirala uredba o dvojezičnem šolstvu. To rešitev so smatrali za najbolj ustrezno in tudi najbolj smotrno v prizadevanju, da bi možnost trenj pn izvajanju zaščitnih določb že v naprej kar najbolj eliminirali. Zato sta obe osrednji organizaciji Slovencev v spomenici zvezni vladi od 11. oktobra 1955 ugotovili: »Pod ozemljem s slovensk:m ali mešanim prebivalstvom razumemo teritorij, ki je označen v odredbi o dvojezičnih šolah iz leta 1945, z vključenimi u-pravnimi, sodnimi, samoupravnimi in drugimi uradi v Celovcu, Beljaku in Šmohoru, ki so pristojni za imenovano ozemlje.« Nedvomno je to bila zgodovinsko, pravno in stvarno utemeljena teritorialna osnova izvajanja manjšinskih določil državne pogodbe na Koroškem. Žal pa se je avstrijska zakonodaja in uprava postavila na čisto drugačno, prav čudno izhodišče: področje, na katerem biva manjšina, o kateri govori državna pogodba, ni znano in ga je treba šele ugotoviti s tem, da se najprej ugotovi, kateri .del prebivalstva je treba smatrati za manjšino! Avstrijski parlament je 19. marca 1959 obenem z zakonom o manjšinskem šolstvu in uporabi slovenščine na sodiščih sprejel sklep, v katerem poziva zvezno vlado, naj najpozneje do 30. junija 1960 predloži parlamentu načrt zakona o splošnem ugotavljanju manjšine. Na tem bodočem zakonu temeljita tudi oba že sprejeta manjšinska zakona. Paragraf 10 zakona o manjšinskih šolah na Koroškem pravi v svojem prvem odstavku: »V katerih krajih se bodo ustanovile ljudske in glavne čole, ki pr hajajo posebej v poštev za slovensko marijšino, bo določeno na o-snovi podatkov, ki jih bo dalo uradno ugotavljanje manjšine.* — Paragraf 1 zakona o slovenščini kot u-radnem jeziku na koroških sodiščih pa pravi: »Sodišča, pri katerih je slovenski jezik dojmščen na Koroškem na osnovi državne pogodbe od 15. maja 1955, BGB1. Nr. 152, o obnovitvi neodvisne in demokratične Avstrije, bodo določena na osnovi splošnega ugotavljanja manjšine, katero naj predpiše zvezni zakon.« V sklepu parlamenta je mimo tega še rečeno, da bodo rezultati ugotavljanja manjšine tvorili tudi podlago za teritorialno izvajanje zakona o uporabi slovenskega jezika v uradih na Koroškem. Državna pogodba ne določa, da bi bilo treba manjšino za izvedbo čl. 7 še posebej ugotavljati. Tudi ne določa kakega minimalnega odstotka, ki bi moral biti dosežen v prizadeti administrativni enoti, da bi se tam pr znal obstoj slovenskega prebivalstva. Kakor bomo pozneje videli, je bila klavzula o minimalnem odstotku manjšine namenoma opuščena zato, ker je področje, na katerem biva slovensko prebivalstvo samo ali skupaj z nemškim, sestavljalcem pogodbe bilo znano in ker so slovenski značaj tega prebivalstva na tem znanem področju hoteli trajno zaščititi. Klavzula o minimalnem odstotku, potrebnem za priznanje obstoja manjšine, je upravičena samo v primeru, če področje manjšine še ni znano oziroma, če gre za neavtohtone manjšine, ki nastajajo zaradi močnih nvgracij prebivalstva. Pri avtohtonih manjšinah z znanim tradicionalnim naselitvenim področjem klavzula o minimalnem odst. ni upravičena, še posebno, če naj bo manjšinska zaščita usmerjena k ohranitvi etničnega značaja prebivalstva, kajti sicer bi ta zaščita bila le pogojna in načeloma netrajna. (Se nadaljuje) Premik na levo pri občinskih volitvah v Beljaku Ob precej strastni in živčni kampanji pred volitvami novega občinskega sveta v avtonomnem in drugem največjem mestu naše dežele se za rezultat volilnega uspeha niso zanimali le v mestu samem, temveč po vsej deželi in tudi preko njenih meja. V nočnih urah od nedelje na ponedeljek je APA sporočila naslednje volilne rezultate: Volilnih upravičencev je bilo 22.916, izkoristilo pa je volilno pravico le 81,9 odstotkov volilvcev, od katerih je bilo oddanih 18.310 veljavnih glasov. Na posamezne volilne skupine je odpadlo naslednje število glasov (v oklepaju številke od zadnjih volitev]: SPO 10.108 (9.680) glasov in 18 (18) mandatov; 3VP 4.737 (4790) glasov in 8 (9) mandatov; FPd 2.374 (2.364) glasov in 4 (4) mandati in KPd 1091 (849] glasov in 2 (1) mandata. Vedno več predčasnih delavskih rentnikov Pred nedavnim je bila v Celovcu seja pokojninske zavarovalnice za delavce, deželni urad Graz, kjer so zastopniki zavarovalnice iz Koroške in Štajerske razpravljali o perečih vprašanjih pokojninskega zavarovanja. Iz delovnega poročila zavarovalnice, ki ga je podal direktor deželnega urada Sepp Moser, je posneti, da je pokojninska zavarovalnica za delavce za Koroško in Štajersko izplačala za tekoče rente od 1. aprila do 30. junija 1961 vsoto 194,5 milijona šilingov. V primeri z izplačilom pokojnin v prvem četrtletju letošnjega leta je razvidno, da so bile dajatve zavarovalnice v drugem četrtletju za 35,5 milijona šilingov višje. Na 1000 zavarovanih delavcev odpade 315 prejemnikov rent. Skupno število rentnikov je znašalo 30. junija 1961 79.720 oseb. V skupini direktnih rentnikov prevladujejo po številu delavci, ki so morali predčasno, to se pravi, pred dosego čakalne dobe, vstopiti v rento. Teh je bilo v drugem letošnjem četrtletju 24.804, dočim je doseglo število starostnih rentnikov le 21.435 oseb. Prirastek predčasnih rentnikov se je v letošnjem drugem četrtletju dvignil za 415 oseb, dočim se je število starostnih rentnikov v istem časovnem razdobju znižalo za 17 oseb. Predsednik Viktoi; Gombocz se je v svojih izvajanjih dotaknil tega nezdravega razmerja med številom predčasnih in starostnih rentnikov. V interesu vseh prizadetih je zahteval preskrbo večjih denarnih sredstev za zdravstveno oskrbo delavcev. Železna Kapla Ob obilni udeležbi žalnih gostov smo pred nedavnim spremili na zadnji poti na kapelško pokopališče spoštovano in pri vseh priljubljeno Heleno Štern, rojeno Polanšek. Življenjska pot pokojnice je bila , pot slovenske matere, polna dela, trpljenja, odpovedi in žrtev. Delo od zore do mraka, da, tudi prebdele noči, so bile delež na njeni naporni življenjski poti od mladih dni do visoke starosti. Tudi zadnja nacistična vojna blagi pokojnici ni prizanesla ter ji je prizadejala nepopisno bol. Nacistični nasilniki so brezsrčno pokončali njenega očeta, kakor tudi brata in njegovo ženo. Pokojna mati sama ni hodila v šolo, ker takrat v njenih mladih letih za šolanje, ko je živela v kapelških hribih, ni bilo priložnosti. Pač pa se je kot samoukinja naučila brati ter je z' velikim pridom in veseljem prebirala slovenski tisk. Prebrano je znala posredovati tudi mlademu naraščaju in morda ni slučaj, da je svoje veselje do knjige vnesla tudi v miselnost svojega vnuka, Valentina Polanška, učitelja na Obirskem, ki obogati naš tisk s pesniško in pripovedno literaturo. Pokojno mater Heleno Štern bomo ohranili v trajnem svetlem spominu, žalujočim sorodnikom pa izrekamo naše odkrito sožalje. potujoči KinO SPZPR-eDV4W slovenski mladinski film DOBRO MORJE v nedeljo, dne 15. oktobra 1961, ob 10. uri v Vclkskinu v Celovcu za dijake Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence. K predvajanju tega filma vabimo tudi ostalo slovensko mladino in vse rojake v Celovcu ter tudi iz okolice! Rdeči križ okraja Celovec obsega 44 občin s 661 vasmi ter 140.790 prebivalci. V svojem organizacijskem aparatu obsega Rdeči križ tega okraja 50 krajevnih postaj in 42 nezgodnih postaj. V teh krajih deluje 200 prostovoljnih in 10 poklicnih sodelavcev. Podpornih članov je vpisanih 2625, med temi 5 ustanovnih in 26 pokroviteljev. Članarina znaša mesečno 1 šiling, toda med člani je le vsak 52. prebivalec okraja. Pokrajinska bolniška blagajna je zvišala kilometrski tarif od 2,80 na 3,20 šilinga, s čemer je bilo omogočeno ustreči tudi zahtevam uslužbencev pri Rdečem križu in odstraniti različne težkoče pri izgradnji in modernizaciji rešilstva. Rešilni avtomobili glavne rešilne postaje v Celovcu in rešilne postaje v Feldkirchenu Številke govore: Volilni rezultat v Beljaku je vidno pokazal premik na levo in značilen poraz OVP, ki je z vso gotovostjo računala, da bo dosegla vsaj en mandat več, na tihem pa so celo računali, da bodo dosegli v beljaški magistrat dva mandata več kakor pri prejšnjih volitvah. Vodja liste DVP se je na večer po volitvah izgovarjal in tolažil, da je nepričakovani neuspeh stranke pri volitvah pripisati neugodnemu vremenu, kar pa nikogar ne more prepričati, ker so ti ljudje priskrbeli za zadostna sredstva za prevoz volivcev v volilne lokale, ker prav veletrgovci, podjetniki in kapitalno močni ljudje razpolagajo z najštevilnejšimi motornimi vozili ter gotovo tudi z močnim družbenim in kapitalnim vplivom. Volilni rezultat pri občinskih volitvah v Iz Celovca Tiskovni urad celovškega mestnega magistrata sporoča, da je celovška poklicna požarna bramba nastopila meseca septembra skupno v 21 primerih. V 14 primerih je šlo za požare, med temi je bilo 9 malih, 1 srednji in 1 večji požar ter ognji v kleteh in po travnikih. Razen tega je požarna bramba v 4 primerih sprostila ceste, izvedla eno rešitev živali ter dve drugi pomožni akciji. Velepožar se je pripetil izven mestnega področja. Pri vseh požarnih primerih ocenjujejo škodo na okoli 565.000 šilingov, računajo pa, da so gasilci preprečili škodo v znesku okoli 953.000 šilingov. Meseca septembra je celovški mestni magi- so lani prevozili skupno 288.881 km, kar Je za 18.757 kilometrov več kakor v prejšnjem poslovnem letu. Izvedli so nad 50 preko-mejnih voženj, med temi 6 v inozemstvo. V različne bolnišnice so prepeljali 9607 oseb, med temi 6817 obolelih, 2474 poškodovanih pri nesrečah in 316 oseb zaradi nalezljivih bolezni. V mnogih primerih je Rdeči križ nudil prvo pomoč kakor na primer ob jezeru, na kolodvoru, koroškem velesejmu in pri večjih drugih prireditvah raznih vrst. Lani je Rdeči križ priredil štiri tečaje za prvo pomoč, med temi v Borovljah s 44 udeleženci, na Zihpoljah s 33 udeleženci in na Radišah s 38 udeleženci. V 39 krajih je izvedel odvzem krvi, k čemur se je prijavilo 1644 prostovoljnih darovalcev krvi. Beljaku kaže politično zrelost prebivalstva in močan zalet premika na levo. Zaupanje v SPO, ki je izšla ojačena z glasovi v urad magistrata, je potrdilo, da so socialisti sposobni vladati tudi večjemu mestu. Z glasovnicami je prebivalstvo potrdilo, da so socialisti v Beljaku z županom Timmererjem na čelu storili mnogo koristnega za skupno korist in blaginjo mesta. 55,2 odstotka volivcev je izreklo svoje zaupanje socialističnim kandidatom. Značilen pojav pri beljaških občinskih volitvah pa je brez dvoma tudi napredovanje komunistov, ki so znatno pridobili na glasovih in napredovali za enega občinskega mandatarja. Če pomislimo, da gre to napredovanje izključno na račun 'OVP, torej desnice, potem pomeni izid beljaških volitev prodoren uspeh naprednih sil! strat podelil 91 gradbenih dovoljenj, med temi 73 za nove gradnje, 27 za pri-, pre- in nadgradnje. Med dovoljenji za nove gradnje gre za 7 stanovanjskih hiš različne velikosti ter za 23 garaž. Umetno drsališče v mestni dvorani v Celovcu, ki so ga letos odprli dne 1. oktobra za novo sezono, zaznamuje že prvi dan v vseh treh turnusih obisk 1176 drsalcev. To pomeni rekorden obisk, če se upošteva ugodno zgodnjejesensko vreme, ko je bilo še vse polno kopalcev na koroških jezerih. Eden izmed razstavljalcev na avstrijskem lesnem sejmu v okviru koroškega velesejma je izvedel za obiskovalce srečkanje in sicer za matere s številnimi otroki z dobitkom za brezplačni dopust. Sedaj so objavili imeni obeh dobitnic: Marianne Salzner iz Metnitz/Klachl, mati 12 otrok in Johanna Lippautz iz Volš-perka, mati 10 otrok. Meseca septembra je celovški mestni magistrat podelil 16 obrtnih dovoljenj, dovoljenja za 12 podružnic, za 3 razširitve obratov ter odobril 1 najemninsko pogodbo. Ukinil pa je 6 obrtnih pravic. V enem primeru je spregledal dokaz o sposobnosti, v enem pa starostno dobo, dvema trgovskima učencema pa je dovolil predčasne vajeniške izpite. Razen tega je magistrat podelil eno licenco, dovolil šest premestitev obratnih prostorov, dve spremembi tvrdk ter potrdil štiri obratovodje. Poreče Srečo v nesreči je imel v nedeljo zjutraj trgovski nameščenec Bernhard Wascher iz Poreč. S svojim osebnim avtomobilom je zavozil pri železniškem prehodu v smeri iz Celovca proti Beljaku s ceste in strmoglavil 10 metrov globoko na železniški tir. Avtomobil se je prevrnil in obležal s kolesi zgoraj. Na čudo se je šoferju posrečilo, da se je sam sprostil iz prevrnjenega vozila. Na mah se je spomnil, da mora v najkrajšem času privoziti po progi ekspresni vlak Dunaj — Rim. VVascher, ki se je docela nepoškodovan rešil iz avtomobila, je hotel še brzovlak ustaviti, toda v svojem prestrahu in zmedenosti je tekel v nasprotno smer proge, namreč proti Beljaku. Med tem časom je vlak privozil iz Celovca in povozil na progi prevrnjeni avtomobil ter ga seve popolnoma razdejal. Zaradi tega dogodka je imel vlak 37 minut zamude. Globasnica P.ad nedavnim so na pokopališču v Globasnici izročili materi zemlji telesne ostanke globaškega domačina župnika-biseromaš-nika Alojzija H u t e r j a. Pokojni župnik je zagledal pred 94 leti luč sveta v znani in ugledni narodno-zavedni družini pri Huter-ju v Globasnici. Nadarjenega fanta so dali študirat v gimnazijo, po maturi pa se je odločil za poklic duhovnika, ker je pač kot narodno zaveden študent smatral, da bo v tem poklicu lahko veliko koristil in storil za slovensko ljudstvo na Koroškem. In zares, Alojz Huter je ostal ljudski duhovnik vse svoje dolgo, delu za bližnjega posvečeno življenje. Odkar je leta 1892 zapel novo mašo v svoji rojstni vasi v Globasnici, ga je službena pot vodila po številnih krajih naše zemlje, kakor v Hodiše, na Višarje, kot pro-vizorja in kaplana v Pliberk, služboval je tudi v Guštanju, sedanjih Ravnah na Koroškem, v Vovbrah, Kropivni, Gospi Sveti, na Timenici, v Kazazah, na Suhi in na Krča-njah in morda še kje drugod. Njegova delovna pot je spoštovanega pokojnika vodila po številnih vaseh na Koroškem, ki jih naseljuje slovensko prebivalstvo in duhovnik, zvest sin iz korenin našega ljudstva, jim je vsepovsod posredoval svoje poslanstvo v slovenski materinski besedi in razen tega bodril ogroženo slovensko ljudstvo k narodni zavesti in zvestobi do izročil prednikov, kar je po vsem svojem bistvu smatral za moralno vrlino vsakega človeka in lastnost prave značajnosti. Pred tremi leti se je po bogafi setvi in žetvi na svoji življenjski poti vrnil v svojo rodno vas, v Globasnico, da bi med svojimi domačini preživel v pokoju svoj večer življenja. Dne 28. septembra je umrl in pogreb na domačem pokopališču je bil ob ogromni udeležbi žalnih gostov veličastna žalna svečanost. Rebrca Huda delovna nesreča je dohitela tesarja Urbana Lobnika, doma iz Grebinja, ki je bil zaposlen v celulozni tovarni na Reberci. Padel je z odra kakih 20 metrov globoko. S hudimi poškodbami so ponesrečenega tesarja prepeljali v bolnišnico. Borovlje Prejšnjo soboto so imeli v Borovljah dve pomembni slavnosti. Svojemu namenu so izročili podružnico Ljudske banke (Voks-bank) in internat za naraščaj v puškarski obrti. Pri obeh slavnostih je bilo razen številnih domačinov navzočih tudi vrsta u-glednih častnih gostov. Gradbeni stroški za internat za naraščaj v puškarski obrti so dosegli vsoto 7,5 milijona šilingov. Komercialni svetnik Dullnig je kot zastopnik društva za pospeševanje puškarske obrti izrekel zahvalo vsem tistim, ki so kakor koli sodelovali pri zidavi pomembne zgradbe. KOLEDAR Petek, 13. oktober: Edvard Sobota, 14. oktober: Kalist Nedelja, 15. oktober: Terezija Ponedeljek, 16. oktober: Gal Torek, 17. oktober: Marje'a Sreda, 18. oktober: Luka Cetrek, 19. oktober: Peter PRIJAVITE SE V STROKOVNI GOSPODINJSKI TEČAJ! Slovensko šolsko društvo v Celovcu sporoča, da priredi tudi letos gespodin/ski tečaj v Dijaškem dom v Celovcu, Tarviserstrasse 16, z začetkom v ponedeljek, 6. novembra 1961. Učni predmeti: Praktično kuhanje — šivanje — higiena s poukom o negi dojenčkov, zdravstvu in drugim, kar spada v stroko razumne ter napredne gospodinje in matere. Gospodinja in mati, ki več ve in zna, ima lepše v življenju, zato ne odlašajte s prijavami, najkasneje pa jih pošljite do 1. novembra na naslov gospodinjske učiteljice: Ančka Kokot, Celovec-Kiagenfurt, Tarviserstrasse 16. I ♦ l t I l ♦ ♦ ♦ : Iz letnega poročila Rdečega križa v Celovcu STAVA ZA LADJE BURMANSKA PRIPOVEDKA do. In iz tega gnezda odleti kdaj pa kdaj zlati ovci na hrbet in ji puli volno. Pripravlja si posteljo. Pa se ovca potoži ovnu: »Poglej moj hrbet! Vsa sem že gola. Kaj bo pa dedek imel za zimo. Ne bom mu mogla dati volne za blazino. Pa mi dedek potem tudi ne bo dal soli, ki jo imam tako rada!« Oven se razjezi, zaleti se z rogovi v drevo m zagrozi sraki: »Ti, sraka, če ne vrneš ovci volne, ti bom z rogovi razbil jajčeca v gnezdu in gnezdo ti bom razdejal.« Sraka pa zavrešči in skljce vrane in druge sosede. Vsi neznansko vreščijo, da bi pregnali ovna, sraka jpa reče: »Poglej! Ce mi ne pustiš gnezda pri miru, se bomo zakadile med tvoje jančke in oči jim Pravljica o volni bomo izpraskale. Premisli torej, krilatci smo močnejši od rogatih.« Pa pride dedek s škarjami, da bi postrigel ovci volno. Pogleda — volne ni nikjer. »Kje je volna?‘ vpraša dedek ovna. Oven pove dedku, kako je bilo. Dedek pograbi škarje in zakliče sraki. »Poslušaj me, neugnanka! Takoj mi daj volno, ali pa ti bom s škarjami postrigel peroti. Potem te bo lisica ujela in pojedla.« Sraka pa se nasmeje in odgovori: »Hej, le s krili zamahnem in .. poglej . • •« Zares, sraka je odletela dedku izpred oči. Dedek se vrne žalosten k babici in ji pravi: »Na, pa smo ostali brez Tdazine. Tista neugnana sraka je ovci populila vso volno in jo odnesla v svoje gnezdo.« Babica zajoka in obrača prazno vreteno. Prav tisti dan pa pride k babici na objsk vnučka, tkalka v veliki tovarni. »Zakaj jokaš, babica? Zakaj obračaš prazno vreteno?« vpraša. Babica pove vnučki, kaj se je zgodilo, ta pa pohiti za srako in ji zažuga: »Sraka, če takoj ne vrneš volne dedku in babici, bomo v tovarni stkali mrežo in te ulovili. Le glej, da te ne dobimo v roke!« Sraka pa odgovori: »Moj kljun je močnejši od vaše mreže. S kljunom bom razvozljala zanke in mrežo bom prekljuvala.« Toda vnučka ne odneha. Takoj pove vso zgodbo pilotu, ki je letal tod v svojem letalu. Pa je pilot z letalom pregnal srako v mrežo. In sraka se je ujela in še časa ni imela, da bi s kljunom zanke razvozljala. Tako so srako ujeli, dedek ji je postrigel peroti, oven je z rogovi porušil gnezdo, še prej pa je babica iz gnezda pobrala volno in se-šila lepo, mehko blazino. In še je volne ostalo, da jo babica zdaj vse dolge jesenske večere prede. Nekoč je živel lastnik ladje, ki je bil zelo požrešen na denar. Kadarkoli je izplačeval zaslužek svojim ljudem, je vselej našel razlog, da jim je kaj odtrgal od mezd. Plovba po reki Iravadi je običajno trajala dva ali tri mesece, zaslužek ladjarjev pa je bil precejšen ker so med potjo fantje živeli na gospodarjeve stroške, zaslužek pa so dobili šele ob koncu plovbe. Toda ravno zadnji dan potovanja si je lastnik ladje vselej izmislil kakšno ukano, ali pa je izzval kakega fanta, naj kaj stavi z njim in rako je naj-lahkovernejši med njimi bil ob ves zaslužek. Nekoč so — zadnji dan potovanja je bil — prispeli v neko vas. Januarja je bilo in reka je bila mrzla kot led. Ladijski lastnik je rekel: „Rad bi videl, ali imam med svojimi ladjarji kakega hrabrega fanta. Ce zmore kdo brez obleke preživeti vso noč v vodi, mu podarim svoje ladje. Če pa ne bo zdržal v reki do svita, bo izgubil svojo friezdo. To je poštena stava. Jo kdo sprejme?" Vsi ladjarji so bili krepki, pogumni fantje in takšno stavo bi radevolje sprejeli, če ne bi od poprej poznali svojega gospodarja in bi ne vedeli, da kaj rad z zvijačo spravi človeka ob denar. Pa vendar je neki trmoglavec, ki je imel sebe za bistrejšega od gospodarja, privolil v stavo. Slekel se je in stopil v vodo. Šklepetal je z zobmi, od mraza se je tresel po vsem telesu, vendar je ostal v vodi. Minevale so ure in bližala se je zora. Kakor je ladijski lastnik predvidel, so ribiči na drugem bregu reke vstali pred svitom in pred kolibo napravili ogenj, da bi se ogreli pred odhodom na jutranji ribolov. Čez nekaj časa je ladijski lastnik vzkliknil: „Fant, ti ne ravnaš pošteno. Greješ se z ognjem, ki gori na onem bregu. Sam si kriv, da si izgubil stavo!" „Toda ogenj gori vendar onkraj reke," odgovori ves jezen ladjar. Prav gotovo me ne more ogreti, ker je od mene oddaljen več kot pol kilometra." „Ogenj je ogenj,' pravi ladijski lastnik, „in dokler ga gledaš, te greje. Sam si kriv, da si izgubil stavo." Ladjar mu ni hotel več ugovarjati, stopil je iz vode, se oblekel in sedel k tovarišem. „Vi morda mislite, da sem tepec, ker sem izgubil stavo. Resda sem včasih neumen, toda če je treba speči prašička na ražnju, mi ni nihče kos. Celo naš pametni gospodar ne ve, kako se da najbolje speči svinjske parklje." Zaradi uspele ukane je bil ladijski last- nik Židane volje. Toda zdaj mu ni bilo prav, da taisti ladjar pripoveduje, kako zna on najbolje speči svinjske parklje. »Prejle sem pri stavi dobil tvoj zaslužek," je rekel ošabno, »zdaj se pa širokoustiš, da ne zncm speči svinjskih parkljev." »Morda znaš speči kako drugo vrsto mesa," mu odvrne ladjar, »toda gospodar prepričan sem, da ne umeš speči svinjskih parkljev." Kako da ne, stavim za kolikorkoli želiš, vzklikne gospodar ves iz sebe. »No, svinjske parklje imam ravno pri sebi," odgovori ladjar. »Dal ti jih bom, pa jih speci. Če se ti posreči, ti bom sedem let za sužnja, če pa ne, mi boš ti dal vse svoje ladje. Stava je poštena in če misliš, da veš, kako je treba peči svinjske parklje, jo sprejmi." Lastnik ladij je stavo sprejel. Ladjar mu je prinesel parklje in rekel. »Tule jih imaš, pa jih speci!" »Kje pa je ogenj?" vpraša ladijski lastnik. »Ogenj je tamle na bregu reke," odgovori ladjar in se od srca nasmeje. »Toda ta ogenj je več kot pol kilometra od tod," reče ladijski lastnik srdito. »Ogenj je ogenj, si pravkar rekel," odgovori ladjar, »in če je bil dovolj močan, da je mene ogrel, bo tudi tebi zadostoval, da spečeš parklje. Vidim, vidim, da ne znaš speči parkljev. Stavo sem debil in ladje so meje!" Prišla je jesen Prišla je zopet jesen v deželo, sapa jesenska rahlo pihlja, kmetič pa zadovoljno se smeje, o letini dobri s sosedom kramlja. Jurček veselo vriska in skače, po sadovnjaku se z Mirkom podi, sladkega sadja v košaro nabira, hruško potresa, ki ravno zori. Oče iz polja krompir je pripeljal, saj je to leto lepo obrodil. Mati veselo v klet ga pospravlja, da za zimo prašič se bo zredil. Res je vedno najlepše v jeseni, posebno ko sadje, grozdje, zori, krompir, koruza, ajda, korenje shrambe do vrha vse napolni. Konj in koza Konj .in koza sta stala skupaj v hlevu. Konj je z veseljem žrl svojo krmo in bil zadovoljen. Koza pa je stala poleg njega in vzdihovala. Konj, ki je imel svojo malo sosedo rod, je vprašal: »Kaj pa ti je?" — »Oh, lačna sem," je odgovorila koza. »Niti grižljaja trave nimam več. Povej mi, kako napraviš ti, da je v tvojih jaslih še zmeraj dosti krme, kadar so moje že prazne?" »To ti rad povem,' je odgovoril konj. »Ti si preveč sladkosnedna in žreš le trave, ki so sladke. Ostalo pa zmečeš na tla in pohodiš. Jaz pa ne vprašam, kaj je sladko, temveč žrem vse od kraja. Tako sem vsak dan sit in zadovoljen. Ti pa si lačna in nezadovoljna." Radovedni veter Vsi vedo, da so vetrovi lahko slabi in močni, mrzli in topli. Lahko še dodamo, da sc nekateri iudi vroči: na primer v puščavi. Ampak nihče ne ve, da obstaja tudi radovedni veter: rad dviguje zavese, odpira vrata in lista knjige, pokuka v vse kote. Vse bi hotel vedeti, obrniti in prevrniti. Nekoč je radovedni veter našel na vrtu nekaj okroglega, majhnega, pa ni vedel, kaj je to. Joj, kako je želel vedeti, kaj je tol Odkotalil je veter najdeno stvar k hrastu in ga vprašal: — Hrast, ali je to tvoj želodi — Ne, — je odgovoril hrast. — Moj želod je podolgovat, to pa je bolj okroglo. Veter je pograbil najdeno stvar in jo skotalil dalje. Opazil je orehovo drevo in ga vprašal: — Povej, oreh, ali je to tvoj sadež! — Ne, — je dejal oreh, — moj sadež je majhen in trd, to pa je podobno olupljenemu jajcu, le da je okroglo in rdeče. Odkotalil je veter najdeno stvar pod kostanj in vprašal: — Povej, kostanj, ali je to tvoj sadež! — Ne, — je odgovoril kos!an|, — moji kostanji so bunkasti, to pa je podobno klopčiču — z vseh strani je enako. Veter je kotalil stvarco po travi, dokler je ni dokotalil do stezice, kjer sta stala dva čeveljčka, v čeveljčkih nožiče, na no žicah pa deklica v beli oblekici. — Joj, moja žogica! Jaz pa jo iščem, iščem... Deklica je dvignila svojo žogico in stekla po stezici, radovedni veter pa za njo... COOOt C LA US E IG K: Ledeni vefer jim je rezal v obraze in jih zbadal do kosfi. Niso se ufegnili poglabljati v otožne misli. Na Mun-dusov migljaj so stopili v helikopterje in poleteli. Čez pol ure so pristali v svetlem, prijaznem soncu oaze. Toda Normanu se je zdelo, da njemu ne sije. Potrt in malodušen je stopil iz stroja in se hofel čimprej umakniti v samoto. Tedaj pa je zaslišal ob sebi tako dobro znani glas: »Kakšni pa ste? Mar za kom žalujete?" Pred njim je stala Mabel Morena! V zmečkani, umazani obleki, z mokrimi, razkuštranimi lasmi, ki so ji v štrenah viseli na ramena, toda radostna in smejočih se oči. Norman se je zdrznil in se prestrašil skoro tako hudo kakor tedaj, ko je bila eksplodirala bomba v ledeni puščavi. Odprl je usta, da bi nekaj dejal, a ga je Mabel prehitela. »Saj vem, zvedeli bi radi, kako da sploh živim! Vražje preprosto, saj niti umrla nisem. Poslušajte! Ko smo z Leu-vvenhcutom in njegovo druščino prispeli v meglo, sem jim zaigrala burko. Hop, dvajset metrov v levo, potem trideset nazaj in že me nihče več ni mogel najti. Sicer pa bi raje zdrsela čez ledeno stena, kakor pa ostala v rokah teh nepridipravov. Vidite torej, umreti ni tako lahko! Ste zadovoljni?!’ Norman se je zgubljeno nasmehnil in pritisnil k sebi Mabelino roko. »Prekleto, pa kako!” je bruhnilo iz njega tn premagati se je moral, da je ni viharno prižel k sebi. »Ko bi ne bilo tako, bi se razjokal — prvič po mojih otroških letih!” »Vaš drugi poklon!" je tiho, prisrčno dejala Mabel. »In mnogo lepši od prvega!” UGRABITEV Od tistega viharnega dogodka v oazi ob južnem tečaju sta minila dva tedna. Berlin, glavno mesto srednjeevropskega ozemlja, ki je po novi svetovni ureditvi zamenjalo zvezo evropskih držav, je po preteklih hudih prevratih polagoma postajal središče evropskega duhovnega življenja. Živahni duh šestmilijonskega mesta je z magnetično močjo privlačeval vsakogar, ki je menil svetu kaj novega povedati ali od njega kaj sprejeti. Tod so se zbirali sloviti učenjaki, bolj ali manj slavni v znanstvenem svetu. Eden izmed najtemeljitejših in najuglednejših, a vzlic temu ljudskih znanstvenikov je bil zvezdoslovec profesor Richter. Neizmerno so ga privlačili stari, pa vendar zmeraj novi čudeži zvezdnega neba. Za široko občinstvo je profesor Richter napisal številne poljudne spise in z njimi zaslovel daleč čez krog svojih stanovskih tovarišev. Ta večer je pravkar končal poljudno predavanje o J čudovitem svetu Zemljinega meseca. Velika predavalnica 1 v severni četrti velemesta je bila razprodana do zadnjega sedeža. Profesor je vzlic zajamčeni poljudnosti predavanja | nekatera vprašanja zelo podrobno obdelal. O zamisli poleta v vesolje, nemara najprej na Mesec, je govori! z ! dobrohotno previdnostjo, vsaj kolikor se je tikalo tehnič-i nih možnosti. Odločno je pa zavrnil možnost, da bi mogel v vesolje poleteti tudi človek. »Sedanja tehnična sredstva," je dejal učenjak, »slej j ko prej omogočajo izstreliti raketo iz težnostnega območja naše zemlje. Ni pa verjetno, da bi mogel s tako raketo poleteti v vesolje tudi človek. Ne glede na silovit pospešek, ki ga človeško telo v raketi ne bi moglo zdržati, bi bila posadka tudi sicer zapisana hitri, neusmiljeni smrti. Vesolje okoli naše zemlje je neizprosen sovražnik vsega živega. Z različnimi tehničnimi napravami je človek sicer lahko kos neznansko nizki temperaturi v vesolju, ali bolje rečeno, absolutni breztemperaturnosti, lahko uravna toplotno vsrkavanje in sevanje vsemirske j rakete, ne more pa zadržati ultražarkov, ki preplavljajo vesolje. Če pomislimo, da ti žarki na zemlji prebijejo do tri metre debele svinčene plasti, si šele lahko približno predstavimo silovitost teh kozmičnih izstrelkov v brezzračnem prostoru. Ker na mesecu ozračja ni, je kozmično sevanje na njem tako močno, da bi pokončalo vsako živo bitje. Po našem telesnem ustroju smo pač otroci Zemlje, naše življenje uravnavajo zemeljski zakoni in nikako romantično zanesenjaštvo tega ne more ovreči!’ Tako nekako je govoril profesor Richfer. Ob skioptič-nih slikah je pojasnjeval razmere na Mesecu in povedal i mnogo zanimivega, vseskozi pa je trdovratno zavračal, da bi človek mogel poleteti v zunanji prostor. Po burnem ploskanju ob koncu predavanja je profesor še dokaj dolgo odgovarjal na vprašanja radovednega občinstva. Proti domu se je odpravil šele okoli enajstih. Blizu polnoči je prispel domov — v malo vilo na robu mesta. Dvajsetletna hčerka je še bedela, čakala ga je z večerjo; stari, mirni učenjak je mnogo rajši kakor v družbi obedoval in večerjal doma. Pripovedoval ji je o predavanju in ravno, ko sta hotela leči spat, je ob glavnih vratih pozvonilo. Obisk — opolnoči? Kakšno ograjo naj postavim Pri nas mislimo, da mora biti vrt ograjen. Ograja je res potrebna tam, kjer se pase živina, kjer delajo škodo kokoši, divji zajci in drugi škodljivci in tudi tam, kjer želimo biti v vrtu sami in nemoteni. Toda v sodobno urejenem vrtu ograjo pogosto opustimo. — Vendar moramo vedeti, kdaj je to prav in kdaj ne. Lepše je, če ograje ne postavljamo v ozkem pasu vrtov ob cesti. Mejo tu lahko nakazuje že prav nizka živa meja, nizka škarpa ali mejnik. Za zadnjega lahko s pridom uporabimo zidani betonski podstavek stare razpadajoče ograje, ki ga olepšamo še z grobim ometom. Hrapava zidna površina se neprimerno bolje ujema z zelenjem kot gladki beton. Predhišni vrtovi morajo imeti prikupno lice proti cesti. V urejevanju teh vrtov so pravi mojstri Holandci. Preko nizkih zidov in škarp se pri njih razprostirajo zimzeleni grmiči v pisani družbi cvetic in vzpenjalk. Ta zeleni pas je najlepši okras sodobno urejenih širokih ulic. V tem bi jih veljalo posnemati. Če že želite ograjo, naj ta ne bo previsoka. Le redko je potrebna višja ograja od 1.20 metra. Prilagodimo jo okolici, zato naj ne bo masivna in kričeča, ampak kar najmanj opazna. Dobrega učinka ne bomo dosegli le z uporabo dragega gradbenega materiala, s klesanim kamnom ali kovanim železom, ampak s skladnostjo med ograjo in okolico. Ni lepo, če privoščimo mimoidočim le pogled na beton, mrežo in bodečo žico in morda še na zelenjavo v vrtu. Prav čedna, celo zelo lepa je lahko ograja iz lat ali desk, ki so pritrjene na močne kole ali betonske stebričke. Stebrički naj bodo malo nižji od lat in postavljeni na vrtni strani. Na podeželju se dobro podajo poligonske ograje iz ravnih vej, ki so navskriž pritrjene na opore. Poskusite Pečena kaša z jabolki Pol kilograma kale. 1 in pol Ilira mleko. 10 dkg sladkorja, Itep soli, S dkg surovega masla, 1 kg jabolk, 10 dkg sladkorja, cimet, 1 vanllijev sladkor, 2 dkg margarine. Kaio, vrelo mleko, sladkor, sol in masi smelamo in vlijemo na pomalčen pekač in poslovimo v pečico sa toliko časa. da se kola igosli. Nato jo potresemo i nastrganimi jabolki, s sladkorjem, zmeianim cimetom in vanillje-vim sladkorjem, povrhu nakapamo raztopljeno margarino in pečemo ie pol ure. Skutini cmoki 5 dkg margarine. 2 jajci, 40 dkg skute, 12 dkg moke, sol; slan krop. S dkg masti, 2 (Ilci drobtin, sladkor za posipanje. Margarino dobro umeiamo, ji dodamo celi Jajci, skuto, ki naj bo prece| suha, moko, tol In vse dobro zmetamo. Z iličko oblikujemo cmoke in le-le sproti zakuhamo v slan krop. Vro naj počasi J minut. Kuhane naloiimo v skledo, jih zabelimo s prepraienlmi drobtinami in potresemo s sladkorjem. Pogosto si urejamo klopico neposredno ob sosedovi meji. Če v tem primeru ob meji zgradimo zid, nam bo ta služil kot učinkovito ozadje za vzpenjalke, cvetlične grme in trajnice. Pri saditvi ne pretiravajmo, saj že nekaj prav izbranih in razpostavljenih rastlin zid lahko močno poživi. S takim zidom lahko lepo povežemo ogrodje za vzpenjalke in tako dobimo prijetno zavetišče. Zelo je priporočljivo, da obdamo ograjo z živo mejo ali s prosto rastočimi skupinami nižjega drevja in grmičevja. Ta živa meja lahko ograjo tudi popolnoma nadomesti. Živo mejo zasajamo prav v zgodnje pomladanskem času. Za visoko obrezovano živo mejo zasajamo gaber, bukev, kalino (Iigu-sta), češmine, ognjeni trn, glog, tiso. Za ne-obrezovane živice, ki lepo cveto, zasajamo metuljevke, medvejke, nepravi jasmin, for-sitijo, vajgelo, grmaste višje sorte vrtnic in še mnoge lepe grmiče. Prav nizko živico pa lahko vzgojimo na primer iz pritličnih sort češminov, kaline, pritlične medvejke in peto-prstnika. Za živo mejo potrebujemo 4 do 7 sadik na tekoči meter. Sadimo jo v dveh vrstah, ki sta 30 cm narazen. To velja za obrezano živico. Sprva živica ne daje vrtu potrebne zaščite, zato lahko napnemo po sredini nizko mrežo, ki jo bo meja pozneje prerasla. Da je živica res lepa in koristna, naj bo spodaj košata in gosta. Vsako leto jo zato globoko obrežemo, da močno odžene. Žive meje, ki hitro zrastejo v višino, so spodaj gole in grde. NASVETI PRI LIKANJU ZASMOJENO PERILO še ni uničeno. Na liter vode odmerite po pol žlice boraksa in namočite poškodovane kose v tej raztopini. Iz-plaknite jih v čisti vodi. ■ POKVARJENA KLJUČAVNICA: Če zapah pri ključavnici noče v vdolbino, ga namažite z lojem. Če še to ne zadošča, potem opilite vdolbino. ■ MOTNO OGLEDALO se da popraviti: vlijte nekaj gorilnega špirita na krpo in zdrgnite z njo ogledalo; potem ga očistite kot navadno. SV«« že sam /e Ni otroka lahko naučiti, da se pri jedi lepo vede. Oglejmo si, kaj menijo o tem znani pedagogi. Kaj otrok lahko je brez materine pomoči? Strokovnjaki pravijo, da je to precej odvisno od matere same. V nekaterih primerih eno leto star otrok že sigurno drži žličko v roki in jo tudi poskuša nositi v usta. Toda, so tudi taki otroci, ki še po dopolnjenem drugem letu s široko odprtimi usti pričakujejo, da jih mati nahrani. 2e v sedmem ali osmem mesecu življenja otrok na vsak način skuša doseči predmete v svoji hlini. Neizkušene matere otrokom največkrat ne dopustijo, da bi si vzeli tudi žličko, ker se bojijo, da se bodo otroci z jedjo preveč popacali. Toda če bodo otrokove poizkuse vedno znova preprečevale, ga bodo pozneje zelo težko pripravile k temu, da bo lepo sam jedel. Iz tega torej lahko zaključimo, da je kljub vsemu otroku treba dovoliti, da postopoma in sam pridobiva tudi izkušnje z jedjo. Tako bo materi prikrajšan marsikateri trud. Seveda pa bo moral imeti malček pri svojih poizkusih okoli vratu velik slinček, ki mu bo pokril tudi vso obleko. Prav tako se je treba sprijazniti z mislijo, da bo trajalo precej časa, preden se bo otrok naučil žličko pravilno nesti v usta. Ko jo že nese lepo v usta, čeprav pri tem jed še poliva, je prvi uspeh že tu. Za tem bo otrok jed vedno rajši sam zajemal. Saj bo to zanj sprva le zabavna igra. Potrpežljivo počakajte, da nese žlico v usta in šele ob popolnem neuspehu mu ponudite svojo polno žlico namesto njegove prazne. Še en razlog je, zaradi katerega bo otrok rad prijel za žličko. To je želja, da zadovolji lakoto. Če pustite lačnega otroka pred polnim krožnikom hrane, bo le težko počakal, da se vrnete. V tem primeru bo prav verjetno sam poizkušal jesti. Seveda se lahko zgodi, da bo pojedel s krožnika samo' tiste koščke jedi, ki jih ima prav posebno rad, potem pa bo potrpežljivo čakal, da ga vi dalje nahranite. Prošnje in svarila v takih primerih ne pomagajo, zato pa bo mogoče uspešno, če boste krožnik brez besed odmaknili. Pri tem ne smete otroku niti z najmanjšim izrazom na licu pokazati, da ste zaradi njegovega obnašanja zaskrbljeni. Otrok hitro opazi vsako spremembo na vašem licu in se zato lahko zgodi, da bo prihodnji obrok samo zato odbil, ker bo hotel preizkusiti svojo moč nad vami in vas prisiliti, da popustite. Zato se brez ozira na vaše resnično razpoloženje potrudite, da vsakokrat vztrajate z veselim izrazom na licu. Seveda, če ne želite, da svojmu otroku pomagate pri jedi vse do 7. leta. g beljakovin dnevno. Vsaj polovica teh beljakovin mora biti živalskega porekla. Kravje mlekc vsebuje zadostno količino beljakovin, ki jo potrebuje organizem za pravilen razvoj. Poleg tega organizem beljakovine, ki so v mleku, zelo lahko prebavi. Mleko pa otroku ni potrebno samo zaradi beljakovin, ki jih vsebuje, marveč tudi zato, ker ima mnogo vitaminov in soli, ki so neobhodno potrebne za zdravo rast in razvoj telesa. Kako shranjujemo jajca? Jajca, namenjena za shranjevanje, naj bodo zdrava, kar najbolj sveža, čista in cela. Na-trta jajca takoj porabimo, umazana pa dobro umijemo v čisti vodi. Za shranjevanje odbrana jajca hranimo na hladnem, temnem prostoru. Položimo jih tako, da jih lahko vsaki dan obračamo in da. ostane rumenjak v naravni legi. Kako jajca preskusimo, če so sveža? V ta namen jih namočimo eno uro v 10°/o solni raztopini (1 kg soh na 10 litrov vode). Sveža jajca padejo v raztopini na desno, starejša se postavijo pokonci, prav stara pa splavajo na vrh. V raztopini hitro opazimo razpoke, saj iz njih izhajajo mehurčki. Neopazno na-trta jajca in tista, ki imajo slabo lupino, izločimo tako, da po dve in dve trkamo ob ušesu in jih pri tem obračamo. Napočeni jajci imata povsem drugačen zven kakor počeni. Boljše je, da se jajce s slabo lupino ubije v roki, kakor pa bi se zdrobilo pozneje, ko je že vloženo. Jajca lahko zložimo na polico v hladnem zračnem prostoru in jih lahko vsak dan obračamo. Njihova trpežnost se poveča, če jih j>red vlaganjem namažemo s slanino ali prevlečemo z raztopljenim voskom (lahko tudi s svečo). Sedem do osem mesecev ohranimo jajca, če jih namakamo eno uro v raztopini hipermangana (damo eno kavino žličko hipermangana na^5 do 6 litrov prekuhane vode), potlej pa osušimo in vložimo v drobno žito ali žagovino. Pri vseh teh načinih shranjevanja morajo biti jajčka dobro pokrita, ne smejo se pa tudi dotikati drugih jajc. Hranimo jih na hladnem, v dobri kleti ali kašči. Še dalj časa jih ohranimo, če jih vložimo v apneno mleko, v vodotopno steklo ali garantol. Pri vlaganju v apno je dobra vsaka posoda, ki ne pušča. Odbrana in umita jajca vlagamo v posodo tako, da je obrnjen koničasti del navzdol. Apneno mleko nalijemo na jajca počasi, napravimo ga iz 2 kg apna (gašenega) in 10 litrov vode (prekuhane). Apno naj pokriva zgornjo plast jajc za dlan visoko. Če ni posoda ob prvem vlaganju polna, lahko do-lagamo pozneje. To je vsekakor boljše, kakor pa da bi jih predolgo zbirali. Posodo pokrijemo in hranimo v hladni, snažni shrambi. Če je potrebno, tekočino dolivamo. Apnenemu mleku lahko dodamo nekaj soli. Tako vložena jajca uporabljamo za vse primere, le beljaka ne moremo stepati »v sneg«. Pri kuhanju rada počijo, zato prilijemo vodi malo kisa ali jih pa na topem koncu prebodemo z iglo. Mleko kot hranilo Še v začetku našega stoletja so bili ljudje prepričani, da mora dojenček vsaj v 1. letu življenja popiti IV2 I mleka na dan, potem pa ne rabi nobenih dodatkov. Zato so o-troke največkrat hranili z rižem ali zdrobom, ki so ga zakuhali v mleku. Otrok se je od take prehrane na videz razvijal, ostal pa je neodporen proti infekcijskim boleznim. Zaradi tega so v zadnjih dvajsetih letih zdravniki prišli do zaključka, da je treba z dojenčkovo prehrano zmanjšati količino mleka in dodati hrano, ki vsebuje veliko vitaminov (sadni sok, sveža zelenjava). Istočasno, ko so dojenčki dobivali preveč mleka, pa so starši le malokdaj pomislili, če ni morda mleko potrebno tudi o-troku, ki hodi v šolo. 6-letni otrok rabi 40 Nekoliko vznemirjena sta odšla k vratom. Profesor je za vsak primer zataknil v žlebič na vratih varnostno verigo, preden je odklenil. Časi so bili taki, da se Je v mestu marsikaj dogajalo in kazalo je biti previden. Pred vrati je stal velik, zelo skrbno oblečen moški, star kakih štirideset let. Ko se je odkril, sta opazila, da je po senceh močno posivel, vendar pa je bil njegov videz zelo mladosten. Nenavadne so bile njegove lepe, bleščeče oči, s katerimi je nekoliko ironično pogledoval očeta in hčerko. .Prosim, želite?" je vprašal profesor. .Oprostite, prosim, da vas tako pozno vznemirjam," je zvonko spregovoril tujec, .toda nujno moram govoriti z vami, gospod profesor. Ne ufegnem čakati do jufra, marveč bi želel opraviti takoj!" „Za kaj pa gre?" .Predlagal bi vam nekaj velikega in za vas zelo pomembnega. Toda tu, med vrati..." Sicer Richter ne bi nikoli nikomur v takih okoliščinah odprl, toda mož, ki je stal pred vrati, mu je vzbujal zaupanje. V neznančevem glasu in v njegovih očeh je bilo nekaj prodirljivega, osvajajočega, tako da tudi ljubka Inge Richter ni branila očetu odpreti vrat. Čez minuto so vstopili v Richterjevo delovno sobo. Z vajeno kretnjo je profesor ponudil prišlecu sedež. .Ime mi je Birger Mundus!" se je predstavil pozni obiskovalec. .Nisem še slišal vašega imena," je nekoliko čemerno odvrnil Richter. .Sem pa jaz vašega toliko pogosteje," se je vdano nasmehnil Mundus. .Raziskovalec Meseca profesor Richter je pojem vsem prijateljem neba!" Učenjak se je lahno priklonil, kazalo pa je, da se ne želi preveč oddaljiti od namena pogovora. .xxxx-oooaoooooooooooooooooooooocxxnxxxxx>ooooo{xxxx»oooooooooiooooccxxx»ooooaooooooi .Želel bi, naj bi bila navzoča tudi hčerka!" je dejal. .O seveda!" je rade volje privolil Mundus. .Govorila bova sicer o veliki skrivnosti, toda pred vašo hčerko tega ne bova prikrivala!" Nato se je zresnil, zleknil se je v naslanjaču in si prekrižal noge. .Gospod profesor, vaših zaslug za proučevanje Meseca nisem maloprej omenjal brez vzroka. V znanstvenem svetu veljate za prvega strokovnjaka na tem področju. Poznam vsa vaša zadevna dela; tudi sam sem žrtvoval marsikako noč tej očarljivi vedi. Nocoj sem poslušal vaše predavanje — sedel sem precej daleč zadaj — in sem slišal, da zavračate možnost poleta v vesolje. Kaj bi rekli, ko bi vam dokazal, da se v tem motite?" Profesor se je vzravnal in se nekoliko zviška nasmehnil. .Dokaz bi me res zelo zanimal!" .Prav!" je nadaljeval Mundus. .Razumem vaše zanimanje. Zato vas vabim, da se priključite poletu na Mesec. Zgradil sem vesoljsko ladjo, s katero v nekaj dneh poletim proti Mesecu!" V sobi je postalo mahoma zelo tiho. Mundus je pričakujoče molčal, Richter pa nikakor ni mogel najti primernega odgovora. Nemirno je pogledoval hčerko; njene oči so prestrašeno strmele vanj. Potem je pogledal Mundusa. Očitno ni vedel, kaj naj si misli o njem in o njegovem predlogu. .Odkod pa sploh prihajate?" ga je mirno in skoraj očetovsko vprašal. Po zvoku njegovega glasu je bilo soditi, da je pripravljen na morebitne čustvene izbruhe svojega sobesednika. Mundus se je zvito nasmehnil in odgovoril: „Ne iz umobolnice, kakor bržkone domnevate, ampak naravnost z južnega tečaja!" Spet mučen, zaskrbljen odmor. „Hm, tam je pa gotovo hud mraz,” je pripomnit Richter, samo da bi nekaj rekel. .Ravno nasprotno, zelo toplo!" je odgovoril Mundus in ni skrival porogljivega nasmeška. Profesor je globoko zavzdihnil in vstal. .Menim, da sva nocojšnji pogovor končala. Zelo pozno je že in predavanje me je precej utrudilo. Pojdite domov in se dobro naspite. Če se boste jutri bolje počutili, me lahko ponovno obiščete!" Tudi Mundus je vstal, ni pa kazalo, da meni oditi. Nekoliko hladneje je dejal: .Počakajte, gospod profesor! Takšnega predloga vendar ne morete kar tako zavrniti! Samo zaradi vas sem priletel v Berlin. S stratosfernim letalom sem potreboval za teh 16.000 kilometrov celih osem ur. Povratek bo trajal prav toliko. To je dragocen čas, ki ga ne morem kar tako zavreči. Lahko bi se bil obrnil na profesorja Maxwella v Pasadeni ali pa na Nordheima v Kairu. Izbral sem vas. Po mojem ste najboljši poznavalec selenografije. Potrebujem vas torej in vzamem vas s seboj!” Richter se je zbal: „Mi hočete groziti?" .Možu vašega kova nikoli ne bi grozil. Toda čisto pošteno mi odgovorite: bi poleteli na Mesec, ko bi bilo to zares mogoče?" Richter je začutil, kako ga čedalje bolj vleče v oblast tega nenavadnega človeka in s podvojenimi silami se je skušal temu upreti. Vsekakor pa je po kratkem premisleku na vprašanje odgovoril. „Ko bi bilo resnično mogoče, kar ste dejali, bi najbrž postavil na kocko celo svoje življenje, ko bi le mogel stopiti na tla kakega drugega nebesnega telesa! (Dalje prihodnjič) M džez Ne vem, kako sem prišla do tega imena. Toda tako so me klicali, odkar pomnim. Drugače pa mi je ime Maria Francesca Toll-vary in sem po rodu Madžarka. V areni, kjer nastopam, pa me kličejo le Zitty in na to sem se navadila. „Zitty, Zitty, bis, bis!” vzklika množica še dolgo po tem, ko je moje točke že zdavnaj konec in ko se od publike poslovim s tistim priučenim, gracioznim poklončkom, ki je menda last samo cirkuških ljudi. Se to sem pozabila povedati, da plešem v cirkusu s svojim očkom na ksilofonu. Koliko sem stara? Ravno včeraj sem med zadnjo predstavo dopolnila dvanajst let, kakor mi je povedal moj očka. Toda to ni bilo vzrok, da sem bila včeraj tako žalostna, da sem takoj po točki zbežala v naš cirkuški voz, se vrgla na železno posteljo in jokala, jokala ... Vedeti morate namreč, da je bilo včasih drugače. Menda mi je takrat bilo nekaj nad dve leti. Mudili smo se z majhnim, provincialnim cirkusom v večjem trgu blizu Pešte. Takrat je moj očka nastopal še sam. S teh nastopov je prihajal v naš voz vedno zaskrbljen, dostikrat pa celo omamljen od alkohola. Rada bi se poigrala z njim, pa me je vselej surovo odrinil in se vrgel na svoje ležišče ter kadil cigareto. Mamica je v takšnih trenutkih jokala. Jaz vsega tega takrat še nisem razumela. „Tudi ti boš morala začeti, če ne, ne vem, kako bo . .." so bile edine očetove besede, ki jih je v takšnih trenutkih privoščil mamici. Le slutila sem, da hoče okča tudi mamico pripraviti do tega, da bi z njim nastopala. Samo njegova plača ni zadostovala za kritje potreb v naši družini. Mamica je to vedela in dostikrat sem jo zalotila, ko se je nekje na samem učila plesov na ksilofonu. Ko je začutila, da bo zmogla nastopati, je prosila očka, naj jo uči. In se je naučila! Ko smo odšli tisto leto iz dolgočasne madžarske ravni na Dunaj, se je na cirkuških le-Pckih prvič zablestelo poleg očetovega imena tudi materino ime. Na Dunaju je bila *°fka Tollvary senzacija. Od takrat naprej sem ostajala večer za večerom sama v našem vozu in sem že spala, ko sta se roditelja vračala s predstave. Očka je postal ves drugačen in bolj vesel. Našel je celo čas, da se je z mano po- igral. Le mamica se je še bolj zaprla vase in kadar je mislila, da je sama, je jokala. Čutila sem, da smrtno sovraži takšno življenje. Na Dunaju naj bi ostali vso sezono. Prišlo pa je nekaj vmes in ... Sredi največje sezone je nekoč prišel očka po zadnji predstavi sam v naš cirkuški voz. Bila sem še budna. „Kje je mamica?' je skoraj zakričal name. Začudeno sem ga pogledala. Kako naj vem jaz, ko pa je vendar nastopala z njim. Menda so mu to razodele moje sprašujoče oči, kajti vrgel se je na svoje ležišče in klel. Jaz sem zajokala. „Ne joči, Francesca! Vse bo še dobro! Menda je odšla mamica nekam daleč." Svoje solze sem dušila v njegovem naročju. Naslednji dan sva odpotovala brez mamice. Očka je bil sklenil pogodbo za nastop v nekem varieteju v Milanu. Ne spominjam se, kako, vendar sem zvedela vse. Mamica je sovražila cirkuško življenje. Očetu in meni na ljubo se je naučila plesov in začela nastopati. Na Dunaju pa se je med predstavo zagledala v neko ložo, kjer ji je navdušeno ploskal debelušen gospod. Po nastopu ji je menda poslal celo cvetice. Potem je bil menda vsak večer v cirkusu in sta se z mamico celo sestajala vse dotlej, ko se po predstavi, po kateri sva z očkom odpotovala, ni več vrnila v naš voz. Odpeljal jo je tisti debelušni gospod. Hotela sem razumeti očka in njegove bolečine, ki so bile tudi moje. Hotela sem mu pomagati, čeprav sem bila potrebna tudi sama pomoči. Učila sem se plesov. Slo mi je hitreje od rok, kot sem mislila. Prav kmalu sem presenetila svojega očka s prošnjo, da bi smela nastopati z njim. Odšla sva v cirkuško manežo. Sredi arene je postavil ksilofon in s.va začela. Nisem ga razočarala. »Francesca, kdaj si se tega naučila?" je presenečeno vzkliknil. »Medtem, ko sva ostala brez mamice!" Ne vem, ali so mu res pritekle solze po licu, ali se je samo meni tako zdelo. Videla ga nisem v lice, ker se je takrat hitro obrnil v stran. Vem pa to, da sva še tisti večer nastopila v cirkuški areni skupaj. Cirkuške luči so me prvič zaslepile in dvakrat sem ga pošteno polomila. Očka se mi je smejal, jaz sem zardela. Nisem ga hotela osramotiti pred publiko. Kljub vsemu pa mi je publika po končanem nastopu navdušeno ploskala. »Bis, bis, Zitty, bis!" so kričali toliko časa, da sem morala ponovno priteči v areno in zaplesati nekaj taktov. Ne vem, zakaj so me klicali Zitty, najbrž, ker sem bila Madžarka — toda to ime je od takrat o-stalo. In poslej sem žela vse večje in večje uspehe ter odobravanja. Letos, ko sem dopolnila dvanajst let, smo dobili angažma na Dunaju. Z očkom sva postala že slavna in najino ime se je blestelo na cirkuškem letaku med prvimi. Cirkus je bil večer za večerom nabito poln. Pri sleherni predstavi sem briljirala in očku so žarele oči od navdušenja. Vse do včeraj — do sinočnje zadnje predstave. Kot vedno, sem pritekla z očkom v areno in spotoma metala poljubčke ploskajoči publiki. V neki loži na desni strani je skočila kvišku gospa in stegovala roke v areno. Zaradi blišča luči ji nisem mogla videti v oči in lice. Očka me je bil že potegnil in skočila sem na ksilofon. Ta večer sem bila izredno razpoložena in med plesom sem izvajala figure, da je množica neprestano ploskala ter odobravala. Menda sem prekosila samo sebe. „Zitty, Zitty ..je skandirala publika, ko sem se po končani točki poslavljala od nje. Očka mi je stiskal roke. Skočila sem še enkrat na ksilofon in odplesala solo točko. Z desne strani, kjer sem pred nastopom zagledala gospo, sem zaslišala presunljiv vzklik: »Francesca, moja Francesca!” Ozrla sem se tja v radovednosti, kdo me kliče z mojim pravim imenom. Prav takrat sem videla, da pelje debelušen gospod iz lože gospo, ki me je klicala. Takrat sem jo spoznala. Bilo je moja mamica. »Mamica!" sem zakričala. Množica v areni je vzvalovila. Očka se je zmedel. Zagledal se je v mamico, nato pa me je trdo prijel za roko in potegnil za zavese vhoda. »Bis, bis, Zitfy!" je odmevalo iz cirkusa, ko sva stopala z očkom molče proti najinemu vozu! »Francesca! Pozabi! Jaz sem že!" je spregovoril prvi očka. »Očka, ne morem! Saj to je vendar moja mamica!" sem zajokala. Strgala sem se očku iz rok in sama zbežala v naš voz. Vrgla sem se na posteljo in jokala, jokala... Slovenska domača modrost Kak' se koscu streže, tak' mu kosa reže. ¥ Kdor se vtaplja, se za britve lovi. * Bolje biti nesrečen kot neumen. ¥ Bolje dajati nego jemati. * Boiji dober beg od boja slabega. Mladim se smrt pripeti, stari pa morajo umreti. * Brez denarja do šolarja, brez soli — domu. Kogar sršeni obiezejo, ga tudi piknejo. Deber prijatelj — boljši ko denar. ¥ Slabo seme nikdar ne zataji. ¥ Dvoje psov na kost eno, koljeta se med sebo. Spanje zaleže več kot žganje. * Prctje mlado, viti lahko. ¥ Bolje je sebi pepel zgrinjati, nek' drugim zlato. ¥ Kaj kikijo nosi, se vse preprosi. * Dobro zrno kokoši doma pozobljejo, slabo pa veter daleč odnese. Dobremu vinu vehe ni treba. ¥ Brez kvasa kruh ne shaja. ¥ Drag je kruh, kjer denarjev ni. ¥ Dober je med, toda prstov ne snej! 'MILHELM LICHTENBERG: Družina naj se odreče Zena mi je že v soboto povedala, kaj bomo imeli v nedeljo za kosilo: gobovo juho mesne rolade, torto s kremo ... same dobrote, ki jih tako radi jemo. V nedeljo zjutraj je zapel telefon. Klicali so Baumanovi. Baumanovi stanujejo v drugem mestu in nikoli ne pozabijo telefonično vprašati, kako se nam godi. Iznenada je moja žena zaklicala v telefonsko slušalko: »Pridite vendar danes k nam na kosilo!« Moja hči je ob tem povabilu prebledela, mene pa je stisnilo v griu. Iz načina, kako se je moja žena po telefonu poslovila od Baumanovih, sva posnela, da so vabilo sprejeli. Hči je vsa iz sebe vprašala: »Toda mama! Na t-a-k-o imenitno kosilo povabiš goste?« Moja žena je odgovorila poučeno: »Otrok moj, samo na kaj dobrega lahko povabiš goste.« Tedaj pa sem jaz zagodrnjal: »To vendar ne gre! Baumanovi so trije! Danes ne moreš ničesar več kupiti. Zalog doma nimamo. Saj vendar ne more jesti šest ljudi tistega, kar je bilo namenjeno trem!« »Zakaj pa ne?« je vprašala moja žena. »Mar ne poznaš starega angleškega načela: Družina se odreče, brž ko pridejo nenapovedani gostje! Ce jedo gostitelji malo, je zmeraj dovolj še za več ljudi.« V nedeljo opoldne so prišli trije Baumanovi. Uglajen’, ljubeznivi ljudje, to moram priznati. Ce jih vzlic temu nisem sprejel z ustrezno prisrčnostjo, je krivo to, da sem se že hotel pred kosilom vaditi, kako se je treba odreči. Sedli sm0 za mizo. Moja žena je prinesla juho in napolnila z njo krožnike Baumanovih. Ko je hotela dati tudi hčeri zajemalko iuhe, jo je le-ta odklonila, kakor smo se bili dogovorili. Gospa Baumanova je vprašala: »Zakaj pa ne ješ juhe, otrok moj?« Moja hči je odgovorila: »Ker hočem ostati vitka, gospa Baumanova.« Tedaj je gospa Baumanova odložila žlico in dejala: »Prav imaš. Saj res jemo kar tjavdan. Toda od danes tudi mi ne bomo več jedli juhe.« Baumanova hči je menila: »Jaz sem med vsemi najdebelejša. Tudi jaz juhe ne bom več jedla.« Samo Bauman se za te pomenke o vitkosti svoje žene in hčere ni zmenil, marveč je začel z veliko slastjo zajemati juho. Toda potem mu je žena vzela žlico iz roke in dejala svarilno: »Nikar nama ne delaj težkega srca, če se že morava odreči dobri juhi!« Juho je moja žena, razen nekaj žlic, ki jih je bil posrebal Bauman, odnesla malone nedotaknjeno z mize. Potem je prinesla mesa, ki je napravilo na Baumanove že čisto optično zelo globok vtis. Ko mi je žena na videz primaknila skledo, sem vzkliknil: »Ne, nikar!« Bauman je vprašal: »Zakaj pa nočete jesti mesa?« Odgovoril sem: »Mož v mojih letih bi mesa sploh ne smel jesti. Meso povzroča hud krvni pritisk in krčne žile. Razen tega škoduje ledvicam, želodcu in jetram. Tudi revmatizem dobi človek, če je preveč mesa.« Bauman je odložil vilice in nož, rekoč: »Saj res, zadnje čase se ne počutim nič kaj dobro, od danes sem vegetarijanec.« Tudi gospa Baumanova je potisnila krožnik z mesnimi roladami od sebe, rekoč: »Zdaj vsaj vem, od kod izvira moj revmatizem. Meso ne bom več jedla.« Samo Baumanova hčerka si je vtaknila pošten grižljaj mesa v usta. Toda njen oče je nadaljeval: »Oziraj se vendar na navzoče! Saj boš pojedla v življenju še dovolj mesa!« Ko je prišla na mizo torta s kremo, so o-brazi vseh kar zažareli. Gospa Baumanova si je položila na krožnik velik kos, njen mož še večjega, hčerka pa največjega. Jaz sem dobil košček v merilu »družina se odreče«, moja hči pa tudi približno toliko. Samo moja žena torte sploh ni vzela, ker je hotela košček prihraniti za goste. Gospa Baumanova je vprašala mojo ženo: »Zakaj pa ne jeste torte? Saj je videti imenitna.« Moja žena je odgovorila: »Zaradi zob! Zobozdravnik mi je strogo prepovedal jesti slaščice.« »Za božjo voljo!« je vzkliknila Baumanova hčerka in odrinila torto od sebe. »Saj moram tudi jaz strogo paziti na zobe!« Gospa Baumanova nam je pojasnila, da torte s kremo zato noče jesti, da njene hčerke ne bi bolelo srce. Bauman pa je šel brezbrižno prek te pretveze. Seveda samo, dokler mu žena ni vzela krožnik, rekoč: »Prav moški se bo pač znal odreči torti!« Ko je prišla na mizo črna kava, sem dejal, da je sploh ne pijem, ker mi srce tega ne dopušča. In potem so se odrekli kavi tudi drugi, da ne bi moje srce še bolj trpelo. Baumanovi so se zelo hitro poslovili, ker se na tem sestanku lakote zabava nikakor ni mogla razviti. Ko smo ostali sami, smo urno sedli za mizo in s slastjo pojedli vse dobrote. Najina hči je rekla: »To je imenitno načelo, da se družina vpričo gostov odreče. Če gostitelj ne je, jedo tudi gostje manj.« In s polnimi usti sem pripomnil: »Saj sem zmeraj dejal, da so Angleži zelo pameten narod.« ANEKDOTE • Leoncavallo je bil v Manchestru, kjer si je incognito ogledal predstavo Bajazza. Njegov sosed je navdušeno ploskal. Maestro si je hotel privoščiti šalo, pa se je sklonil k njemu, rekoč: »Le kaj najdete na tej operil Sem namreč glasbenik in lahko mi verjamete, da nima niti najmanjše vrednosti. Cavatina je po Berliozu, duvo v prvem dejanju je ukradel Gounodu, finale pa je slab posnetek Verdija.* Naslednjega dne je največji manchesterski dnevnik z velikimi črkami objavil: »Leoncavallovo mnenje o njegovem Bajaz-zu. Mojster priznava, da je plagiator. Prepisal je Berlioza, Gounoda in Verdija!* Leoncavallov sosed je bil novinar in ga je prepoznal. • V družbi, kamor so povabili tudi Rossinija, naj bi neka gostja zapela. Pustila se je dolgo prositi, preden je privolila, izbrala pa si je cavatino Rosine iz Rossinijevega »Seviljskega brivca*. Pred začetkom je pevka šepnila mojstru: »Ah, maestro, tako se bojim!* Rossini: »Jaz šele, jaz!* • Da bi svojim gostom nudil nekaj posebnega, je dunajski tovarnar povabil na večer tudi pevca Johannesa Meschaerta in mu za štiri pesmi na roko plačal šest sto kron. Ko ploskanju ni bilo konca, je stopil gospodar k pevcu in ga potihoma vprašal: »Dragi mojster, ali ne bi hoteli kaj dodati?* »Za vami,* je vljudno odvrnil pevec. Stran 8 Celovec, petek, 13. oktober 1961 Štev. 41 (1013) NOGOMET Avstrija - Madžarska 2:1 (1:1) Nogometna reprezentanca Avstrije je zadnjo nedeljo z zmago nad odlično madžarsko ekipo dosegla nov uspeh, ki ji je brez dvoma zagotovil mesto med najboljšimi evropskimi moštvi, 94.000 navdušenih gledalcev in 35.000 osebnih avtomobilov — tako je izgledal dunajski Prater, ko sta se moštvi Avstrije in Madžarske sredi neprijetnega jesenskega dežja bojevali za zmago. Rezultat prvega polčasa je bil dosežen iz prostih strelov: najprej so si Madžari s strelom iz šestnajstih metrov zagotovili vodstvo, nato pa je avstrijski napadalec Hof spremenil enajstmetrovko v gol in s tem dosegel izenačenje. Potem je igra precej zgubila na višini; napadom ene ekipe so sledili protinapadi druge, vendar ni prišlo do kakšne spremembe rezultata. Podobno je bilo tudi v začetku drugega polčasa, ko se je igra nagibala enkrat na eno in spet na drugo bil kronan z obilnimi sadovi, o katerih govori tudi končni rezultat tekme — 5:1. Južnokorejski nogometaši v primerjavi z Jugoslovani gotovo nimajo potrebnih izkušenj, vendar so pokazali izredno hitrost in predvsem požrtvovalnost prav do zadnjega trenutka. Ocepe jugoslovanskih igralcev soglašajo v tem, da so kot posamezniki izredno dobri nogometaši, kot moštvo pa ne igrajo dovolj homogeno. Povratno tekmo bo jugoslovanska reprezentanca odigrala še letos v Seulu, kjer jim bo zadostoval že neodločen rezultat za potovanje v Čile, kjer bodo nastopili v tekmi za svetovno prvenstvo v nogometu. Visok poraz Št. Janža Tekma med sosednima ekipama iz Bistrice in Št. Janža v Rožu se je končala z visokim porazom šentjanških nogometašev, ki so se vračali domov bogatejši za izkušnjo, da je za uspešen potek igre potrebna tudi samozavest. Ravno ta je mlademu moštvu manjkala, ko je nastopilo proti ekipi, stran, ne da bi bilo videti posebno lepih akcij. Obe moštvi sta igrali precej izenačeno, dokler Avstrijcem ni uspel nenaden prodor in so presenetili z res lepim golom, ki ga je realiziral Oslansky, kateri je nadomestil poškodovanega Stotza. Madžari so sicer še skušali doseči ponovno izenačenje, vendar jim ie zmanjkalo časa in tekma se je končala z zmago domačega moštva, ki je bilo deležno prekipevajočega navdušenja med gledalci. S tem si je avstrijski nogomet še bolj utrdil svoj ugled, ki si ga je v zadnjem času pridobil z zmagami nad celo vrsto državnih reprezentanc, med njimi tudi takimi, ki sodijo med najboljše v Evropi in v svetu sploh. Zato ljubitelji nogometnega športa z zanimanjem pričakujejo srečanje v začelku novembra v Zagrebu, kjer bo avstrijska enajstorica nastopila proti olimpijskemu prvaku — Jugoslaviji. Ob priložnosti tekme državnih reprezentanc so bila med Avstrijo in Madžarsko še tri nadaljnja nogometna srečanja, pri katerih pa si je Madžarska zagotovila vse tri zmage. V tekmi B reprezentanc je zmagala z rezultatom 2:1, juniorji 4:1 in mladinci 4 : 2, kar je vsekakor precejšnja tolažba ob porazu, ki ga je doživelo državno moštvo. Jugoslavija - Južna Koreja 5:1 (1:0) V okviru kvalifikacijskih tekem za svetovno prvenstvo v Čileju je jugoslovanska reprezentanca v Beogradu odigrala v nedeljo prvo tekmo proti moštvu Južne Koreje. V prvem polčasu so domači igralci očitno podcenjevali goste in bili zaradi tega deležni prodornih žvižgov iz vrst gledalcev, ki niso bili zadovoljni s svojim moštvom. Čeprav se je tekma skoraj ves čas odvijala na prostoru gostov, domačinom ni uspelo doseči gola in šele tik pred koncem prvega polčasa je Čebin dosegal rezultat 1:0. Po odmoru so se Jugoslovani mnogo bolj požrtvovalno lotili svoje naloge, zavedajoč se važnosti tega tekmovanja, saj je šlo za odločitev, ali bodo lahko sodelovali na svetovnem prvenstvu ali ne. Njihov trud je Aktiver leberi! Elastisch bleiben — und -so das Lahen j langer genieBen —, das ist der ewige J Wun*ch der Menschheit. Beniitzcn • auch Sie den ,,J u n g b r u n n e n d c r Natur‘‘.Die VVirkstoffe des Knoblauchs, in VVeizen-keimol geldst, sind konzentriert in den geruchfrcien Klosterfrau A k c iv-K a p s e I n enthalten Diete Kapseln dsnen zur Steigerung der Leistung bei nach-lasssnder Spannkrafc und helfen Mann und Frau, gesiinder, froher, JKIoftnfrau aktiver zu leben. 48 Kapseln S 27,— Kurpackung 150 St. S 69,— In Apotheken u.Drogerien 1 /Ikfii/ -KAPSELN ničti Dr. Doerant katera se že sedemnajsto leto poteguje za mesto v prvem razredu. V začetku je tekma potekala prav lepo in so se napadi enega in drugega moštva vrstili na tekočem traku. Medtem ko so domačini znali izkoristiti vsako priložnost, pa je prizadevanje igralcev iz St. Janža ostalo brez uspeha. Močno je bilo opaziti, da manjkata dva dobra igralca — učinkoviti napadalec Gabriel II, ki si je v prejšnji tekmi poškodoval nogo, ter branilec Hanscho. Tako so imeli Bistričani lahko delo in so si zagotovili potrebno moralno podporo za svoje prihodnje srečanje. Šentjanško moštvo pa bo v nedeljo nastopilo proti Svetni vasi, ki velja za resnega kandidata za zmagovalca v tem razredu. HOKEJ NA LEDU Začela se je nova sezona V celovški Mestni hali se je na umetnem drsališču začela nova sezona hokeja na ledu. Celovški KAČ stopa v to sezono močno oslabljen, saj je zgubil vrsto starih izkušenih igralcev, ki so jih nadomestile mlade, zelo mlade sile, od katerih še ni pričakovati potrebne izkušenosti. Edino Kanadčan Lemon je ostal zvest celovškemu moštvu in daleč presega vre ostale igralce, kar se je pokazalo že pri prvi tekmi, ki jo je KAČ odigral proti EC Bad Tolz, prvaku Bavarske in drugoplasiranemu moštvu v za-hodnonemškem prvenstvu. Tekma ni bila ravno posebno lepa, vendar borbena in neodločena do zadnjih trenutkov. Vsekakor pa je Celovčanom uspelo, da so letošnjo .premiero" zaključili v svojo korist in premagali goste iz Zahodne Nemčije s pičlim rezultatom 5 : 4. Letos bomo imeli v Celovcu priložnost gledati tekme za državno prvenstvo, tekme za Alpski pokal in srečanja v okviru tekmovanja avstrijskih ekip z umetnimi ledenimi ploščami. Poleg tega bodq v Celovcu gostovale še razne inozemske ekipe, tako da bo za ljubitelje te športne panoge res dobro poskrbljeno. Toliko manj razveseljive pa so nove cene vstopnic, ki jih je določila uprava celovškega velesejma kot lastnica hale z umetnim drsališčem. Prvi prostor stane sedaj 33 šilingov, drugi prostor 26 šilingov in tretji prostor 18,70 šil., medtem ko znaša vstopnina za stojišča 14,30 šil. Kakor lani pa je možno dobiti tudi bloke z vstopnicami za vse tekme skupaj. Močna sadna drevesca in ribeze nudi drevesnica Marko Polzer, pošta št. Vid v Podjuni - St. Veit im Jauntal. Hiša v Železni Kapli naproda|. — Vprašati v upravi Slovenskega vestnika, Celovec, Gasometergasse 10, — telefonska številka 56-24. RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45 , 6.45 , 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. Dnevne odda|e: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba — 13.10 Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet. SOBOTA, 14. 10.: 8.00 Naš hišni vrt — 8.10 Komorna glasba — 13.00 Pestro pomešano — 14.15 Pozdrav nate — 15.50 Za filateliste — 16.30 Za delovno ženo — 17.10 Iskrene melodije — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Bayreuthske slavnostne igre. NEDELJA, 15. 10.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Včerajšnje popevke — 11.00 Domovina Avstrija — 12.00 Glasbena nedeljska promenada — 12.45 Gledališko ogledalo — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 17.00 Bavarska—Avstrija—Švica — 17.10 Plesna glasba — 18.35 Zabavna glasba — 19.00 Šport — 19.30 Verdijeva opera »Don Carlos". PONEDELJEK, 16. 10.: 8.00 Kmečka jesen — 8.15 Glasba mojstrov — 13.05 Moderna zabavna glasba — 15.00 Posebej za Vas — 15.45 Knjižni kotiček — 18.25 Za Vas? Za vsel — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Svet rekordov — 20.30 Kar vsak ne prenese — 21.00 Koroški visokošolski tedni — 21.15 Lovska ura. TOREK, 17. 10.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.10 Orkestrski koncert — 14.45 Iz kulturnega ustvarjanja dežele — 15.30 Komorna glasba — 19.00 Srečna Avstrija — 20.15 Bavarska—Avstrija—Švica — 21.35 Pesem za lahko noč. SREDA, 18. 10.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Komorna glasba — 15.00 Glasba za mladino — 15.45 Predstavljamo mlade talente — 18.15 Pomoči je vsak potreben — 20.15 Orkestrski koncert. ČETRTEK, 19. 10.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.10 Orkestrski koncert — 13.05 Balet tatov — 14.45 Ura pesmi — 15.45 Koroški avtorji — 17.10 Vesel delopust — 18.00 Kulturne vesti iz Koroške — 18.20 Oddaja za delavce — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Svet rekordov — 21.00 Zveneča alpska dežela. PETEK, 20. 10.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Mali jutranji koncert — 15.00 Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 18.00 Iz narodopisnega arhiva — 19.00 Kmečko varčevanje nekdaj in danes — 20.15 Halo! Teenagerjil — 21.00 Slavni dirigenti. II. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje: 6.10 Z glasbo v dan — 7.10 Beležke iz dnevnika — 9.05 Šolska oddaja — 11.45 Kmečka oddaja .— 12.03 Za avtomobiliste — 15.00 Šolska oddaja — 17.10 Kulturne vesti — 19.30 Zabavna oddaja — 21.55 Šport — 22.10 Pogled v svet — 23.10 Večerna izdaja — 23.20 Glasba za nočnega delavca. SOBOTA, 14. 10.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.45 Ti in žival — 10.00 Šolska oddaja — 11.00 40 let Gradiščanske — 13.30 Agrarna politika — 13.35 Slavni u-metniki — 14.40 Tehnični razgled — 15.00 40 let Gradiščanske — 16.30 Tehnični razgled — 17.10 Lepa pesem — 17.40 Ljudstvo in domovina — 19.10 Oddaja zvez- nega kanclerja — 19.35 Šansoni svetovnega slovesa — 20.00 Vseh devet! — 21.15 Dober večer želita Cissy Kraner in Hugo Wiener. NEDELJA, 15. 10.: 8.15 Avtomobilisti na vožnji v Mun-chen — 14.30 Bavarska—Avstrija—Švica — 18.25 Nazaj v šolsko klop — 19.45 Teden dni svetovnega dogajanja — 20.45 Ob lepi modri Donavi — 22.15 40 let Gradiščanske PONEDELJEK, 16. 10.: 6.05 Premislite, prosimo, sami — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Otroška ura — 17.40 Zenska oddaja — 19.30 Orkestrski koncert — 21.55 Tedenski športni komentar — 22.15 Tisoč taktov plesne glasbe. TOREK, 17. 10.: 6.05 Preden odidete — 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.05 Šolska oddaja — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 15.00 Šolska oddaja — 16.30 Življenje se prične pri šestdesetih — 17.50 Esperanto — 20.30 Turške oslovščine Nasredina Hodže. SREDA, 18. 10.: 6.05 Premislite, prosimo, sami — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelje resne glasbe — 13.30 Za prijatelja opere — 15.00 Šolska oddaja — 17.40 Hišni zdravnik — 19.30 Štirje proti štirim — 20.00 Mojstri operete — 21.10 Temza—Donava. ČETRTEK, 19. 10.: 6.05 Preden odidete — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.05 Šolska oddaja — 14.10 Pomembni orkestri — 15.00 Šolska oddaja — 17.40 Zenska oddaja — 19.30 Sreča trinajstega — 22.15 Plesna glasba. PETEK, 20. 10.: 6.05 Mladi glas — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelje resne glasbe — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 19.30 »Japonski ribiči" — 21.00 Zabavna glasba. RADIO TRST Slovenske oddaje na valu 306,1 ali 980 Kc/sek. SOBOTA, 14. 10.: 15.30 »Temna stran meseca", radij- ska igra — 16.50 Zborovske skladbe — 18.30 Iz del sodobnih jugoslovanskih avtorjev — 19.00 2ena in dom — 20.30 Teden v Italiji — 20.40 Celjski komorni zbor — 21.00 »Gospod Andrej potuje", radijska igra. NEDELJA, 15. 10.: 9.00 Kmetijska oddaja — 9.30 Slovenski narodni motivi — 11.30 Za najmanjše — 13.00 Kronika tedna v Trstu — 14.45 Poje »Duo sa Kvar- nera" — 15.00 Igra kvartet »Zadovoljni Kranjci" — 15.20 Razmolrivanje o jazzu — 17.00 Obzornik filmskega sveta — 21.00 Zbor »Die Singeleiter" iz Lubecka. PONEDELJEK, 16. 10.: 18.30 Mladi solisti — 19.00 Znanost in tehnika — 20.00 Športna tribuna — 20.30 Wag-nerjeva opera »Leteči Holandec". TOREK, 17.10.: 18.30 Turinski Simfonični orkester — 19.00 Zdravstvena oddaja — 20.30 »Ovčar Marko", Jelenova povest. ČETRTEK, 19. 10.: 19.00 Sirimo obzorje — 20.30 Znani dirigenti. PETEK, 20. 10.: 19.00 Sola in vzgoja — 20.30 Gospodarstvo in delo — 21.00 Operna glasba — 22.00 Novele 19. stoletja. Slovenske oddaje PONEDELJEK, 16. 10.: 14,15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Pogled v moderno svetovno literaturo. — 18.00 Karl Pahor: Istrijanka. TOREK, 17. 10.: 14.15 Poročila, objave. — Otroci, P°~ slušajfe! SREDA, 18. 10.: 14,15 Poročila, objave. — Za našo-vas. — Kar želite, zaigramo. ČETRTEK, 19. 10.: 14,15 Poročila, objave. — 2ivo srečanje: Dr. M. Turnšek. PETEK, 20. 10.: 14,15 Poročila, objave. — Solistično ura. SOBOTA, 21. 10.: 9,00 Od pesmi do pesmi — od srca j do srca. — 18,25 Zdaj smo delo dokončali . . . RADIO LJUBLJANA Poročila: 5.05 , 8.00, 10.00, 13.00, 15.00 , 22.00, 23.00, 24.00. — 12.15 Kmetijski nasveti ali Radijska kmečka univerzo Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih — 17.00 Lokalni dnevnik — 19.30 Radijski dnevnik, SOBOTA, 14. 10.: 8.30 Češka in romunska zabavno glasba — 8.55 Radijska šola — 12.00 Poje Ljubljanski-komorni zbor — 12.45 Hammond orgle — 13.30 Brahms in Čajkovski — 14.35 Voščila — 16.00 Humoreska tedna — 16.20 Sedem pevcev, sedem popevk — 16.40 Moški zbor »France Prešeren’ iz Kranja — 17.15 Mandoline i»* godala — 18.00 Operna glasba — 18.45 Okno v svet — 20.00 Domača glasbena uvertura za sobotni večer — 20.20 Radijska komedija — 20.58 Melodije za prijeten konec tedna. NEDELJA, 15. 10.: 6.00 Jutranji pozdrav — 7.35 vojaška godba — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.37 Skladbe za otroke — 8.52 Newyorški simfonični orkester — 9.45 Tenorist Miro Brajnik — 10.00 Se pomnite, tovariši —e 10.30 Pisan glasbeni dopoldan — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Ljudski glasbeni motivi raznih narodov — 14.15 Radijska igra — 18.01 Orkester Slovenske filharmonije — 18.30 Športno popoldne — 20.00 Izberite melodijo tedna — 21.00 Mozart v Pragi — 22.15 Nočni akordi — 23.05 Plesna glasba. PONEDELJEK, 16. 10.: 8.05 Plesni ritmi iz koncertnih dvoran — 8.40 Pevka Lilijana Petrovič — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Zenski zbor »Franceta Prešerna’ iz Kranja — 10.10 Med arijami in dueti — 11.35 Prr naših sarih mojs’rih — 12.25 Igra Kmečka godba — 12.40 Španija v pesmi — 13.30 Orkester Češke filharmonije — 14.35 Voščila — 15.15 Narodne in domače melodije — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Solisti ljubljanske in mariborske Opere — 18.10 Violinist David Ojstrah — 18.45 Radijska univerza — 19.05 Poje Slovenski oktet — 20.45 Kulturni globus — 21.0Q Simfonični orkester Slovenske filharmonije. TOREK, 17. 10.: 8.05 Arije iz predklasičnih oper —-8.55 Radijska šola — 9.25 Pojeta Danica Filipič ir* France Koren, spremlja Avgust Stanko — 10.10 Izberite melodijo tedna — 11.15 Utrjujte svojo angleščino — 12.40 Koroške narodne v priredbi Pavla Kernjaka —- 13.30 Slavni pevci v znamenitih arijah — 14.05 Radijska šola — 15.15 Dalmatinske narodne pesmi — 16.0J> Ruski skladaiel i — 18.10 Za mlade ljubitelje glasbe — 18.45 S knjižnega trga — 20.30 Radijska igra — 21.38 Mandoline, hammod orgle in godala. SREDA, 18. 10.: Poje Vladimir Ruždjak — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 10.10 Prešeren v naši glasbeni literaturi — 11.00 Partizanske pesmi — 11.15 Človek in zdravje — 11.25 Iz filmov in glasbenih revij — 14.05 Radijska šola — 15.15 Koncert po željah — 16.00 Šoferjem na pot — 18.10 Rossinijeve arije — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Naš variete — 21.00 Iz del ruskih opernih skladateljev — 22.15 Po sve'u jazza. ČETRTEK, 19. 10.: 8.05 Zborovske skladbe srbskih skladateljev — 8.55 Radijska šola — 9.25 Operna matineja — 11.15 Ruski tečaj za začetnike — 12.40 Naši pevci zabavne glasbe in zabavni orkester RTV Beograd — 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja — 13.50 Od Skandinavije do Pirenejev — 14.35 Voščila — 15.30 Turistična oddaja — 16.05 17 violin Velikega teatra v Moskvi — 18.10 Jugoslovanski baleti — 18.45 Kullurna kronika — 20.00 Četrikov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer: Sodobna španska lirika — 22.15 U čeških oper. PETEK, 20. 10.: 8.05 Od arije do arije — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Za mlade ljubitelje glasbe — 12.05 Igrajo Štirje fantje — 13.30 Operna glasba — 14 05 Radijska šola — 15.15 Chopinova glasba — 15.34 Popevke in zabavne melodije — 16.00 Parada pihal — 16.45 Jezikovni pogovori — 18.10 S festivala zborovskih pesmi v Mariboru — 19.05 Jugoslovanski operni skladatelji — 10.00 Zabavna glasba sodobne Grčije — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.45 Siiri sto let klavirske glasbe — 21.15 O morju in pomorščakih — 22.15 Po svetu jazza — 23.05 Nočni koncert. ^reievizua Vsakodnevno oddaja: 20.00 Cas v sliki. Oddaja Čas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa. SOBOTA, 14. 10.: 19.35 Kaj vidimo novega — 20.20 Kratki tilm — 20.30 .Črni Peter", 3. del. NEDELJA, 15. 10.: 17.00 Za mladino — 18.15 Svet mladine — 19.00 Sedem dni dogodkov — 19.30 Družina Leit-ner — 20.20 .On naj bo tvoj gospod". PONEDELJEK, 16. 10.: 19.35 Tudi to je Avslrija — 20.20 Kra’kj ti Im — 20.30 Aktualni tport — 20.50 Ena-indvajset. TOREK, 17.10.: 19.35 Televizijska kuhinja — 19.55 Kratko pred osmo — 20.30 »Moje ime je Robert Guiscard". SREDA, 18. 10.: 17.00 Za otroke — 18.55 Za družino —1* 19.35 Čuvarji zdravja — 20.35 »Rim, postaja Termini"r usoda med dvomi vlaki. ČETRTEK, 19. 10.: 19.35 Šport — 20.20 Kratki film — 20.30 »VaŠ nastop, prosim" — 21.10 »Zadeva Winslow"* PETEK, 20. 10.: 19.35 Zakonska vojna in mir — 20.1® Kratki film — 20.20 Prenos iz Lowingerjevoga gledo-liiča »Dvakrat napačno". Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in tiskarska družba z o in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. . j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Colovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. Tiska: Založniška