i ship i s
:: - •• ;• -
GLAS NARODA
The largest Slovenian Daily «8 in the United Stele* >
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Hmed way day i
-> and Leftl Holiday -:-) < 50,000 Readers ►
TELEFON: 4687 CO&TLANDT.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y.t under the Act of Oon«ress of March 3, 1879.
TELEJPON: 2876 GORTLANDT.
NO. 194. — STEV. 194.
NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 18, 1917. — SOBOTA, 18. AVGUSTA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Papeževo posredovanje.
-OOO--
ANGLEŽI PRAVUO, DA POGOJI NISO PRAVI. — OBNOVITEV IN POPOLNO POVRAČILO. — ZAH TEVAJO STROŽJO BLOKADO. — NEMČIJA ZA D O VOLJNA. — POSREDOVANJE JE PADLO NA RO DOVITNA TLA. — NEMŠKO ČASOPISJE JE POL
NO UPANJA.
-ooo-
Washington, D. i'., 17. avgusta. — V današnji kabinetni seji sr je razpravljalo o mirovnih predlogih papeža Benedikta. Razprave in sklepi niso bili objavljeni.
Vlada ima precej težavno stališče in skoraj ne more /.avrnit i papeževih mirovnih predlogov, vedoe, da bi s tem povzročila veliko razburjenje med ameriškimi katoliki.
London, 17. avgusta. — Dasiravno so spočetka vsi angleški listi razlagali papeževo mirovno poslanico na ta način* da Nemčija v svojem obupnem stanju želi miru, se je sedaj mnenje nekoliko predrugaeilo.
y zadnjem razlaganju pa listi pišejo bolj liberalno in izražajo upanje, da bo papeževa poslanica povsod sprejeta z dobro voljo. "Daily Telegraph" in "Westminster <iazettc" sta mnenja ,da papež ponuja najvišje centralne )X>gojt\ katere bodo zavezniki skrajšali ter bo dana priložnost, da se prično pogajanja.
Znano je. da je položaj v Nemčiji skrajno slab, zato si Nemčija prizadeva, da bi se ognila še ene zimske voj-ju\ Dunaj še vedno vstraja pri mirovnih zahtevah in avstrijska vlada je nezadovoljna z lansko nemško mirovno ponudbo, ker so bili pogoji tako težki, da se je vedelo že vnaprej, da ponudba ne bo sprejeta.
Avstrija bo poskušala obdolžiti Nemčijo, da ni odkrita ter ji bo odpovedala zvezo, nakar bo pričela pogajati se z zavezniki za separaten mir. Diplomati so mnenja, da Ik> Avstrija pričela tako kampanjo in se bo potoni kake nevtralne države približala Združenim državam.
Papeževa poslanka je napravila utis, da bo uspešna, a ko bodo vse bojujoče se države povedale svoje mirovne pogoje; obenem pa se zatrjuje, da so pogoji v poslanici nesprejemljivi.
Angleško časopisje pravi, da so papeževi pogoji nepopolni. Pravi in stalni mir je mogoč le, ako se popolno-na obnovi Srbija, Rumunija, Belgija in Francija, ki mora tudi dobiti Alzaško in Lotarinško. Izraz "mir na morjih" je tudi nemška fraza, kajti Nemčija ima svoje ambicije in interese na morju.
"Times" pravi, da je poslanica bolj ugodna za Nemce kot pa za zaveznike.
Glede Belgije piše "Times":
"Belgija je imela jamstvo integritete, ko so neinške armade korakale skozi deželo. Prisegla je tudi Prusija. \li naj zdaj še enkrat položi svojo varnost na cunjo pa-
Kaj naj narodi, katerih čustva so sveta, mislijo o ponudbi, ki postavlja grešnika in nedolžnega na isto mesto? Zavezniški katoliki morajo biti globoko užaljeni, da je Rim tako omalovaževal njihovo stvar. —
"Telegraph" pravi, da so papeževi pogoji Jiesprejem-Ijivi in nikakor ne morejo zadovoljiti zaveznikov.
"Daily News" pravijo, da je papeževa poslanica — plitva in zelo žalostna. Potem pa nadaljujejo:
"To je serija aspiraeij in ne podlaga za pobotanje. Ako more papež pregovoriti zaveznike, da zidajo na n^e-jrovi podlagi, dobri ali slabi, in ima vzrok, da upa, da bodo ujegovi poboji imeli uspeh, potem mora imeti spomenica drugo podlago kot pa jo razodeva. Vzemimo napri-nier, da Nemčija jamči z drugimi državami neodvisnost Helgije. To je mojstrska poteza ironije; toda to se nahaja po}x>]noma resno in odkrito v pozivu za mir".
"Daily Chronicle" piše:
"Ali je to varno, ako postavimo našo bodočnost na ♦ linjo papirja, katerega so podpisali • Hohenzolernci in Habsburžanit"
"Daily Mail" pa pravi:
"Kolikor bolj je Nemčija stiskana, toliko bolj obupno poskusa razdeliti svoje sovražnike. Zato pa še bolj resolutno ne bomo razpravljali o miru, dokler ni dobljena
zmaga .
Kodanj, 17. avgusta. — Berlinski listi poročajo, da je bila papeževa ponudba za posredovanje z veseljem sprejeta v nemških vodilnih krogih.
Ponudba je padla na dobro pripravljeno rodovitno
zemljo.
Kimhko-katoliški list "Germania" pravi, da je pa-|M /.<»va |K>nudha tako velikanskega pomena, da je nemogoče, da bi jo bil papež poslal ne da bi bil preje v dogovoru 7 oljema vojskujočima se strankama. List pravi, da vseli b je ponudba materjalno točko, namreč gospodarsko zbli zanje.
"Vorwaerts" piše, da je papeževa ponudba v direktni zvezi s finančno konferenco, ki se je pred kratkim vršila v Švici
Katoliška "Koelnisehe Volkzeitung" je v nesrečnem položaju, ker pravi, da Erzberger, ki je deloval za mir, ni viv« i en, da bi ga papež podpiral Papež je samo hotel dovesti vlade, da p<Mi svoje mirovne pogoje.
*
Bumunska misija.
Burnimi umirajo, ko misija išče posojila. — Ne morejo plačati mirni-rije. Čakajo na angleško pomoč.
Medtem, ko se vse, kar je še listalo od rumuuskega kraljestva bo*i proti premočnemu sovražniku, s*? naliaja v New Yorku vojaška misija, ki ne more pomagati svoji domovini zaradi mednarodnih di-plomatienih razmer.
V newyorikem pristanišču leži za dva miljona dolarjev munieije, ki bi morala biti že pred meseci odposlana na Rumunsko. Toda niso je poslal«, ker misija nima sred-stev, da bi jo plačala. Ze več časa rumunski zastopniki niso dobili niti plače. Ako jih ne bi tukajšnji Rumunei podpirali, bi bili sploh brez vseh sredstev.
Medtem ko se stnesa vsa Rumun ska. ko se nahaja v žalostnem po ložaju. in je nevarnost, da izjrubi zadnjo ped svoje zemlje, misrja ne more storiti ničesar, dokler ne dobi obljubljene pomoči od zaveznikov.
Že pred enim letom je prišla im sija v Ameriko. Takoj je sklenila pogodbo za dobavo munfcije in naprej plačala 23 odstotkov kupne eeae. Ostala svota bi se plačala, kadar se pošiljatev odpravi.
Pošiljatve so prihajale v pristanišče, misija pa je spoznala, da je nemogoče plačati naročeno blasro, ker so diplomatična pogajanja zaradi financ počasna.
Rumunska je šla v vojno z obljubo, da ji bo Angleška preskrbela posojilo. Ta misel je tudi navdajala Rumunsko. ko je poslala svojo vojaško misijo v Ameriko. Ko so tovarne pričele pošiljati na-roebo, je misija brzojavila rumun-ski vladi za informacije. Odgovorilo se jim je, da je bilo naročeno ruinnnskemu poslaniku v Parizu, da dobi denar iz Angleške. Pozneje pa je poslanik sporočil, da mu ni mogoče izvršiti naloge.
Razočarani odposlanci so se obrnili za i>omoč na Združene države. Državni zakladničar McAdoo je takoj izjavil, da posodi potrebni denar, ako ima kdo pooblastilo. da podpiše tozadevno pogodbo. V prepričanju, da so težkoče odpravljene, je misija brzojavila svoji vladi za pooblaščen je.
Zdaj pa so sledili novi zapletlja-ji. Ko je rumunaka vlada sprejela ang-leško ponudbo za posojilo, se je zavezala, da ne bo nikjer drugje iskala posojila. Zdaj. ko so se Zdr. države pridružile zaveznikom, se ie mislilo, da se bo ta pogodba preklicala. Toda to se ni zgodilo.
Rumunska vlada je po dolgem času sporočila svojim zastopnikom, da je pogodba še vedno v veljavi in da mora odkloniti ameriško ponudbo.
Tak je današnji položaj. Nek odi-ličen Rumunec v New Yorku je rekel, da je neka tvrdka vložila tožbo proti rumunski misiji zaradi neplačila ; druge tožbe bodo pa še sledile.
Ako bi Anglija dovolila, da Zdr. države posodijo Rumunski potrebni denar, bi bil položaj rešen. Toda misija čaka, med tem ko se bliža Rumunska usadi Belgije m Sr bije.
Iz vsega se razvidi, da so zavezniki zanemarili Rumunsko. Ljudstvo umira in cela država je v žalostnem položaju. Vlada nima niti stalnega sedeža. Z vso pravico se pritožujejo Rumunei, da se pomaga Belgiji, ne pa Rumureki.
Izgleda, kot da bo Rumunska u~ tonila v svetovni voini.
Italija v stiski.
Kornilov.
Stavka v Nemčiji.
Kodanj, Dansko. 16. avgusta. — h Berlina poročajo, da se širi agitacija za stavko v municijskih tovarnah. Poluradno poročilo pravi, da po tovarnah razdajajo listke s pozivom, da delavci za puste delo.
Zalaganje je počasno, ±— Nimajo premoga. — V tovarnah kurijo z lesom. — Sekajo gosde. — Dunaj njih cilj.
Washington, D. C., 17. avgusta. Angleški, francoski in laški zastopniki imajo mnogo težav zaradi pošiljanja materjaJa v Evropo. Nikakor pa tega niso krive Združe-' ne države.
Ti zastopniki pravijo, da Zdru I žene države niso bile pripravljene, da gredo v vojno, za,to je treba o-bilega dela, prodno se uredi vse za dobavo in pošiljanje raznega blaga.
Posebno jasno nam popisuje položaj laški zastopnik, ki je nakupil že za več miljonov dolarjev različnega blaga za svojo vlado.
"Napravil sem pogodbe s tovarnarji za več mil ionov dolarjev blaga", pravi ta ltaljan. "To je blago, katero mora imeti Italija ta koj. Imam uradno dovoljenje vlade za prevoz in ladje čakajo, du sprejmejo to blafgo. Tovarnarji imajo blago pripravljeno za od-pošiljatev, toda ne morejo odposlali. ker še niso mogli dobiti pravice. Drugega mi ni storiti kot čakati.
Med tem pa laška armada iv mornarica vpije po blagu, katerega ni mogoče dobiti kot v Ameriki. V Italiji ni niti premoga, niti železa. Tudi Francija in Angleška ne moreta poslati tega blaga.
Italija z naglico uničuje svoje gozdove, kajti v tovarnah za mu-nicijo kurijo z lesom, drugače bi morale vstaviti delo."
Nek vojaški opazovalec pripoveduje o potrebi laške ofenzive, ki pomeni ne samo za Italijo, ampak tudi za vse zaveznike velike nevarnost. Za pad na fronta je prišla n* mrtvo točko in bo tudi taka ostala.
Ruska fronta se mora prezreti, kajti tam ni upanja, da bi se izvo-jevala za zaveznike kaka zmaga. Operacije v Macedoniji, Mezopotamiji in Palestini ne morejo vplivati na vojno. Na teh frontah so zavezniške čete samo zaradi tega, da zadržujejo več sto tisoč nemških. avstirjskih, bolgarskih in turških čet.
Ko je šel Napoleon iz Francoskega na Duiiaj, je šel skozi gor njo Italijo in po isti poti, kot gre sedaj laška armaad — čez Julijske alpe.
"Avstrija", pravi ta nezmotljivi in učeni laški strategist, "je bila premagana v trenutku, ko je Italija šla v vojno."
Samo na laškem bojišču se vrše boji na sovražnikovem ozemlju, dasiravno morajo laške armade premagati velikanske težave naravnih utrdfo. Imajo več zaprek kot vsi drugi zavezniki. Zavzeti gorske u trd be. je skoro nemogoče, i
Italiji ne primanjkuje vojaštva. Armade so dovolj velike, da izvr-še nalogo, ki jim je bila naložeaia in katere namen je direktna pot na Dunaj. Toda Italija potrebuje munieije in potrebuje je krvavo.
Nikolaj Romanov.
Petrograd, Rusija, 16. avgusta. Danes prihajajo dodatna poročila o ocfrpotovanju prejšnjega ruskega carja Nikolaja. Vlak je imel en o-klopni voz iii v vsakem so stali na straži štirje vojaki z nasajenimi bajoneti.
Nikolaj je v zadnjem trenutku prosit, da se mu dovoli, da bi stanoval na Krimu, kar mu pa ni bilo dovoljeno. Ko je vlak odpeljal s postaje, so vojaki Nikolaja zasra-movali. Kam ga peljejo, drže tajno, toda domnevajo, da ga odvedejo v Sibirijo.
Papirnat denar na Portugalskem
Lizbona, Portugalsko, lb. avgusta. — Uradni Journal naznanja, da bo vlada pobrala ves dat in srebrn denar in bo izdala samo pa pirnatega.
..	..-.'-JU
Iz Washingtona.
HOOVER JE PREPOVEDAL UPORABO ŽIVIL PRI IZDELOVANJU ŽGANIH PIJAČ, — DOLOČBA STOPI V VELJAVO 8, SEPTEMBRA. — CENE ZA PŠENICO BODO DEFINITIVNO DOLOČENE TEKOM TRIDESETIH DNI. — PROUČEVANJE RAZMER. — DELO ŽIVILSKE ADMINISTRACIJE.
-ooo-
Samo Kornilov ima besedo. — Vojaško zborovanje prepovecano. — Upor je končan. Velika ofenziva.
Glavni ruski stan, 17. avgusta. Mesto, v katerem ima general Kornilov svoj glavni stan, je postalo zelo živahno, odkar je predsednik (Kerenjski odločil, da se vojaški sveti ne smejo umešavati v vojaške zadeve.
j Častniki, polni novega upanja, i si prizadevajo, da bi držali arma-jdo skupaj, dasiravno morajo premagati petmesečno pomanjkanju discipline. Mesto je polno Kornilo-ve častne straže; turkestanski koza ki, visoke postave, temne polti z veliko kapo na glavi, nudijo pisano sliko. Eden stoji pred generalovimi vrati.
Ko je stopil pred njega časni-ški poročevaelc, ga ie Kornilov pozdravil, nakar je poročevalec pričel :
"General, prihajam, da stavim tri vprašanja."
"Stavite jih", odvrne Kornilov.
"A!i vam je dana popolno kontrola nad armado z avtoriteto, da vpeljete železno disciplino in da napravite zopet pravo armado?"
Vdaril je po mizi in rekel:
"Ako bi bilo drugače, mene ne bi bilo tukaj."
"Ali se vladni komisarji ne vmešavajo v vaše zadeve in s tem omejujejo vašo moč?"
"Ne. Komisarji nimaio nobene ga opravka z vojnimi operaeiiami. Njihova naloga je uravnati notranje življenje armade."
"Toda, ali niso vojaški sveti de lali isto in so prinesli v disciplin* nesrečo' Ali bodete odpravili vojaške svete?"
"Ne", je odvrnil general. "Porabil jih bom. toda vojaški sveti ne bodo imeli sej v zakopih in noben vojaški svet drugod ne bo imel pravice razpravljati o vojaških o-peracijah."
"Kako poročilo, general, imate za ameriški narod'?" — ga vpraša poročevalec.
Za trenutek je Kornilov sedel mirno, potem pa je rekel odločno in zaupno:
"Ruska armada še dolgo ne bo šla iz vojne. V Galiciji je sicer 11 srubila mnogo svojih najboljših mož. ker ni bilo discipline m ker so se nekateri iunaško žrtvovali, ko so. hoteli voditi čete. ki so bile napolnjene z uporom. Toda ta duh v armadi je končan — armada ve za kako ceno.
Bo še mnogo trdega dela, predno bo mogoče dovesti armado do polne moči, toda s pomočjo vlade, ki zahteva disciplino, poveljniki čutijo, da bodo mogli kaj storiti. Lojalni vojaki vedo, da iih ne podpirajo samo njihovi poveljniki, temveč tudi vlada."
Z različnih krajev fronte prihajajo častniki in poročajo, da je duh v armadi postal popolnoma drug. odkar se je vpeljalo strogo centralno povel istvo, katero podpirajo Kerenjski in njegovi vsetovalci. U-porni agitatorji so se poskrili in častniki so zopet v stanu voditi armado po pravi poti.
Kornilov je s svojo vesfco odločnostjo dosegel, da se je razbita ruska armada zopet zbrala in je postala velika sila. ki bo delala sovražniku še velike preglavice. .. Petrograd, Rusija, 17. avgusta. General Kornilov ie danes prišel v Petrograd in je imel dolgo konferenco z ministrskim predsednikom Kerenjskim.
Po konferenci je general napovedal operacije v velikem obsen na rumjnskem boj šču in drugod, posebno na severu, kjer bo z armado sodelovalo tudi bojno brodo-vje. Rekel je tudi, dk je še ena zimska vojna neizogibna.
Veteranci ruskega revolucionarnega gibanja so danes zborovali v Mihaelovem gledališču. Nagovor je imela tudi Katarina Breikev-skaja, potem princ Kropotkin, ki te je ravnokar povrnil iz pregnan sfcva in Ve**a Zasuličeva.
Vsi so poživljali poslušalce. da branijo domovino proti tujemu tiar eanstvu.	__^
v	_ / -	i. - *
Washington, D. C., 17. avgusta. — Živilska administracija je danes odredila, da se ne sme po soboti dne 8. septembra od enajste ure zvečer naprej uporabljati ni-kakega žita, sadežev in drugih živil ali krme za proizvajanje žganja in drugih pijač v pitne svrhe.
Ob tej uri bu izvojevana dolga in težka bitka proti izdelovanju žganja in sicer za dobo vojne. S tem pa se bo tudi izbrisalo destilerje z listine konsumentov narodne živilske dobave.
Izdelovalci žganja so se borili do zadnjega ter izgubili. Skušali so dobiti vsaj odlog 24 ur in sicer na podlagi tehnične interpretacije postave. Hoteli so nadaljevati s proizvajanjem žganja prav do zadnjega trenutka ter skuhali delati tudi v nedeljo dne 9. septembra, da se okoristijo s časovno določbo postave.
Živilski administrator Hoover in svetovalci administracije ter urada za notranje davke pa so določili drugače. Ker pade datum prohibicijskega dela zakona o živilski kontroli na nedeljo, mora prenehati vsako izdelovanje žganih pijač v soboto zvečer.
Dohodninski davek ne dopušča distilirania v nedeljo.
Nadalje pa se je določilo, da mora biti vsak vršeči se proces distilacije končan do dotične ure, kajti v nasprotnem slučaju bi bil zaplenjen ves materi jal, nahajajoč se pri proizvajanju.
Glede proizvajanja določitve cen za pšenico, se izjavlja, da bo živilska administracija definitivno rešila zadevo tekom 30 dni. Načelnik Garfield, komiteja za določe-nje pšeničnih cen je izjavil danes, da bodo vsi člani tega odbora zbrani v Washingtonu še pred koncem tega tedna. Domneva se, da bo porabil odbor najmanj dobo treh tednov za proučevanje razmer, predno se bo določilo končno ceno za pšenico.
• Vprašali bodo za svet in mnenje zastopnike različnih panog industrije, ki so interesirani pri ceni pšenice. Dali jim bodo priliko, da dajo izraza svojemu mnenju.
Živilski administrator Hoover je poklical v Washington administratorje posameznih držav, ki so bili imenovani, da sodelujejo z zvezno organizacijo v posameznih •Iržavah. Dobili bodo potrebna navodila glede njih krajevnih poslov, da se s tem pospeši delo živilske administracije same.
Laško bojišče.
Rim, Italija, 16. avgusta. — Na celi laški fronti so boji omejeni samo na artilerijsko steljanje. Dogo dilo se ni nic važnega.
Dunaj, Avstrija. 16. avgusta. — V torek se je vršilo ob Soci mnogo zračnih bojev. Pet laških letalcev je padlo na zemljo. Kot povračilo za laški zračni napad na Pulj je večje število avstrijskih zrakoploveev bombardiralo mornariški arzenal v Benetkah.
Navzlic slabemu vremenu -streljanju protizraenih topov in navzlic mnogoštevilnim laškim letalom so Avstrijci imeli lep uspeh. Vrgli so štiri tone razstreljiva in opaziti ie bilo več požarov. AvstHjci so pri tem napadu izgubili tri letala. Laški torpedni rušilci so se umaknili pred avstrijskimi, ki so spremljali aeroplane. Laški letalci so metali bombe na avstrijske tor-pedne rušilee in na Poreč v Istriji, pa brez vsakega uspeha.
Tamowski poslanik za Švedsko.
Amsterdam, Nizozemsko. 16. avgusta. — Iz Stockholma prihaja poročilo, da bo grof Tarnowski, ki je bil določen za avstrijskega poslanika v Washingtonu, pa ni bil od predsednika Wilsona nikda*. sprejet, imenovan za poslanika na Švedskem dvoru.
Bernstorff gTe v Carigrad.
Berlin, Nemeija, 16. avgusta. — Nemški listi poroč"^. da bo v kratkem prejšnji nemški poslanik v Washingtonu grof Bernstorff imenovan za poslanika v Carigradu. Bernstorff je danes prišel v Berlin in je imel konferenco z dt. Michael i som. Grofu so razmere v Turč iji un na Balkanu dobro /.liane, kajti prva njegova diplomatiena služba je bila v Carigradu, kjer je bil poslaiuikov atašej. Pozneje ie bil poslaniški tajnik v Belgradu, nato pa generalni konzul v Egiptu.
Car se zahvali Kerenjskiju.
Petrograd, Rusija, 17. avgusta. Ministrski predsednik Kerenjski je osebno vodil prevoz Nikolaja Romanova in njegove družine v nepoznan kraj. Ko je vlak ravno imel odpeljati, so bivša carinja in njeni otroci jokali, Nikolaj pa se je Kerenjskiju zahvalil za prijazno ravnanje napram njemu in njegovi družini.
Pravosodni minister ni hotel povedati kam in zakaj so odpeljali Nikolaja. Izjavil pa ie. da ni nobene nevarnosti za protirevolucijo in da ni obstojala nikaka protirevo-lueionarna oreranizacija, da bi za njo vedel.
Pošiljateljem denarja.
Kakor že znano, ne sprejemamo vec denarja za izplačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji
Lahko pa vedno še izposlujemo izplačila vojnim ujetnikom In dragim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajib, ki bo saaedeni po laiki armadi.
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico aH pi* smo vojnega ujetnika, ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov.
TVRDKA TRAHK • 8AKSEB
pi flMMl atm^ ppa> ■■ I — aARlfldbli Si
"Localanzeiger" pravi, da se poslanica ne razlikuje mnogo od tako imenovanih mirovnih demonstracij. O miru se more govoriti samo, ako se vrnejo Nemčiji kolonije. Ni'še dolgo tega, ko so zavezniki izjavili, da se bodo pogajali za mir samo z mečem v roki, toda zdaj so predru-gačili svoje mišljenje.
Last . pravi, da so centralne države v veliki meri bolj opravičene sklicevati se na smstf> svqjih mečev.
"GLAS NARODA"
(Slovenian Daily.) Owned anil published by the
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.)
ritAXK SAKSER, President.__LOUIS BEXEPIK, Treasurer.
Place of Business otf the corporation and addresses of above officers: 8-2 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. X.
Na celo leto"velja list za Ameriko
in Canado....................$3.50
Za jm>1 leta.................... 2.00
Za četrt leta .................. 1.00
Za celo leto za mesto New York $5.00 Za pol leta za mesto New York.. 3.00 Za Četrt leta za mesto New York 1.50 Za inozemstvo za celo leto...... 6.00
"GLAS NAHODA" izhaja vsak dan izvzemSi nedelj in praznikov.
"GLAS N A R O D .V«
("Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays. __Subscription yearly $.150.__
Advertisement on agreement.
Dopial brez podpisa in osebnosti se ne prioWujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Itopisom in poftiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NAROD A"
Cortland t St.
New York City.
Telefon: 2876 Cortlandt.
Naloga Slov. Rep. Združenja.
Če se je sploh kdaj vršilo v Ameriki kako možato in smotreno slovensko zborovanje, je bilo to zborovanje preteklega tedna v Čikagi, ko je bilo vstanovljeno Slovensko Republikansko Združenje.
Tu ni bilo nikakik banketov, nikakili bombastičnih fraz, nikakega padanja krog vratu in poljubovanja, nikakik domoljubnih solza, temveč le možko delo treznih in Jreznomisleeih možakarjev, ki vedo, da je na tem svetu v*aka stvar bolj na mestu kot pa bedasto navduševanje in idealiziranje praktične, krvavo resne stvari.
Xa tem zborovanju se je vstanovilo Republikansko Združenje, kojega naloga in cilj je, spraviti vse Sloven-re v Ameriki v veliko politično organizacijo, katere te-.elj naj bi bilo republikansko prepričanje.
Glede posameznih točk programa ne bomo razpravljali, pač pa dvigujemo svoj glas ter poživljamo rojake j o vseh naselbinah, naj vstanove svoje krajevne odbore in prijavijo tako organizirane skupine glavnemu odboru v 1'kagu
Treba je hitrega dela, kajti čas poteka in nikdo ne ve, če ne bo že jutri ali pojutrišnjem prišel glas, da so se pričela mirovna pogajanja.
Stvar sicer ne izgleda tako, vendar pa se moramo izogniti vsakemu zavlačevanju, kajti v trenutku, ko se prično ta pogajanja, moramo biti organizirani. Le v tem slučaju bomo lahko uplivali na bodočo usodo slovenske ga naroda v Evropi.
Da se nas vpošteva, moramo biti organizirani in si-eer organizirani v najbolj modernem smislu.
Organizrani moramo biti na republikanski podlagi, ki je edino pravilna in mogoča oblika moderne državne organizacije.
Mi nismo za kraljestva, za cesarstva ali kake druge srednjeveške institucije in nismo za polovično izvedbo svojih idealov, temveč za vsestransko in popolno.
<'e hoče biti Jugoslavija v resnici prosta, če hočejo jugoslovanski narodi biti v resnici deležni vseh blagrov prostosti, se morajo organizirati v republikanskem smislu ter ]x>mesti z vsemi predsodki o koristnosti dinastij in drugih vladajočih klik.
Smer časa je taka, in naravnost bedasto bi bilo, da bi se ravno jugoslovanski narodi krčevito oklepali zastarelih institucij.
Mi nismo tako neumni, da bi pričakovali od svojega dela neposrednega uspeha, ali da bi mislili, da nas bodo pri sklepanju miru neposredno vpoštevali.
To, česar ne moremo neposredno doseči, pa lahko dosežemo posrednim potom in sicer potoni uplivanja na merodajne činitelje pri sklepanju miru, med katerimi bo stala na prvem mestu vlada in narod Zdr. držav.
Predsednik Združenih držav je v svoji znameniti jjo&lanici izjavil, da se bori Amerika za oproščenje majhnih narodov, katerim se mora dovoliti popolno pravico samoodločbe glede države in načina vlade, pod katero hoče v bodoče živeti.
Marsikdo bi nam lahko oporekal ter izjavljal, da si slovenski narod v Evropi ne želi političnih izprememb, temveč da hoče še nadalje živeti pod avstrijskim cesarjem in nemškim nadgospodstvom.
Takim lahko povemo, da to ni res, kajti iz strogo cen-zuriranih poročil, ki jih dobivamo, je razvidno, da delujejo sedaj v slovenskih deželah že javno za ločenje od Avstrije in da si slovenski odgovorni politiki upajo reči marsikaj, kar bi jih morda celo pred vojno spravilo v ječo ali vsaj pred kazensko sodišče.
Prepričani smo, da bo slovenski narod v Evropi odobril naše korake ter rekel, da smo mu govorili iz srca.
Doseženje visokega cilja, ki smo ga stavili, pa je mogoče le potom uspešnega organiziranja in razširjenja Slov. Iiepubl. Združenja, ki se ga je ravnokar vstanovilo v Cikagi.
-ooo
Slučajno smo izvedeli, da edini nabožni mesečnik v Ameriki ni sam, ampak da ga spremlja tudi ponižna "Brooklynska priloga", ki je pa namenjena samo izvoljenim in — izbranim.
Za ta repek bi rad marsikdo pošteno stisnil, če bi ga
Zottijev žurnal, ki je, kot znano, najboljše informirani slovenski list v Ameriki, si prisvaja pravico, dajati delegatom K. S. *K. J. razne nasvete. Pri tem pa računa preveč po turškem koledarju, kajti v sredo je pisal, da se začne konvencija že v četrtek.
Da bo zadeva v redu, mu svetujemo, naj v sobotni številki ponatisne članek "Jutri" z izpremenjenim naslovom "Pojutrišnjem".
-ooo---
Dopis.
S pota.
Nedavno se je mudil na Eve-lethu. GilUertu in drugod dobro znani F. S. Tavčar iz Roek Springs, Wyo., po raznih opravilih. Mr. Tavčar je glavni predsed-cnik SPD. sv. Barbare v Forest City. Pa., odbornik SXPJ. in stari član .J8KJ: Zanimive in polyene stvari	je povedal iz svojega mečmesečuiega potovanja. Obiskal je tudi glavni urad JSKJ, kjer je glavni tajnik Mr. Joseph Pismer. tudi Roekspringčam. Br. Tavčar se je kaj pohvalno izrazil o sedanjem glavnem uradu in poslovanju JSKJ. Obiskal je v orne-•njenih mestih več prijateljev in znancev ter šel tudi na ribji lovna White Iran Lake pri Ely Minn. Lovil je skupno z dobro znanim Mr. Mohorjem Mladičem, ki je bil istočasno s svojo gospo soprogo na potovanju. Zabava pri ribjem lovu je bila O. K., iposebno še rta letovišču Mr. Brožicha, ko* tudi pri mostu, kjer se belo-zelano jezero izliva v druero jezero. Tam blizu na polotoku samotari nat> stari ananec, prava ribniška korenina, Mr. Zajec, ki nam je vljudno postregel z vso pripravo za ribji lov, z ladjico in čolnički. Kadar od daleč zagleda došle obiskovalce. se že prikaže iz svoje niale ''vile", nad katero vihra na dolgem drogu zvezdnata zastava.
Letina kaže dobro; krompirja bo obilo, kajti letos so ga sadili sto odstotkov v«č kot druga leta. Neka družba je razorala mnogo zemlje, potem jo pa brezplačno razdelila, kdor je hotel kaj saditi. Samo sena smo bolj malo nfako-sili, ker je bila suha spomlad.
Tako sem nekoliko popiisal kraj in okolico, kamor pridejo delegati KSKJ. na 23. konvencijo. Kličem jim, da maj dedujejo složno kot zastopniki prve delavske organizacije. 26. iaivgusta bo zabavni večer na čast delegatom.
Matija Pogorele.
Zobozdravništvo vGua-temaii.
V republiki Guatemala je najti 32 dent isto v ali zobozdravnikov, ki izvršujejo svoj posel. 22 teh je nastanjenih v glavnem mestu, do-čim žive ostali v drugih mestih države.
Imenovano število pa ne vključuje števila mladih dentistov, ki so pred kratkim gradui rali z, zobozdravnikih šol v Združenih državah in v Guatemali ki ki poslujejo krjt pomočniki pri starejših in etablirauidi zobozdravnikih.
Nikomur se ne da dovoljenja, da bi izvrševal zdravniško prakso v Guatemali, dokler se ne podvrže skušnji, ki se vrši v španskem jeziku, in saeer od strani zobo-zdravniškega oddelka medicinske fakultete v Guaitemali.
Celih 75 odstotkov dentist o v v Guatemali je dovršilo svoje študije na ameriških šolah. Pozneje ■so se podvrgli skušnji v njih lastni domači deželi, nakair se jih. je pripustilo k praksi.
Že dolgo vrsto let se vzdržuje v zvezi z medicinsko fakulteto zoboadr&vniško šolo, ki pa ni dobro obiskana. Večina učencev dovrši svoje študije v Združenih državah in to raditega, ker uživajo zobozdravniki, izšolani v Združenih državah, večji ugled med svojimi rojaki kot pa oni, ki so dovršili študije doma.
Govor posl. Demšarja.
(V avstr. parlamentu 7. julija.)
Zaone slovenski:
Izmed vseh narodov monarhije je slovenski narod v zvezi z brat skim narodom hrvatskim tisti, ki mu mora vsakdo priznati, da je žrtvovat za diržavo več. kakor vsi drugi. IJagube naših polkov so o-groauie. Na slove*iski zemlji so bile najbolj krvave bitke ob Soči. Slovenski kmet je moral zapustiti svoj dom in ne ve, kdaj se povrne, še manj pa ve, ali mu kdo sploh povrne vso ogromno škodo na njegovem imetju. Poleg toga je slovenska zemlja tista, po kateri gre pot do bojne črte in ni čudno, da ravno naša. slovenska zemlja toliko trpi. (Kes je!)
Nadaljuje nemški;
Kot zastopnik ožje-ga vojnega ozemlja poudarjam, da je sicer vsled hrabre obrambe naših vojakov minila največja nevarnost, ki je pretila -deželi, vendar ,pa so bremena vsled vojne za naše revno prebivalstvo neznosna, ker nepotrebne sitnosti po vojnih dajat vah otežujejo našemu ljudstvu življenje. Kekvizicije se izvršujejo velikokrat protipostavno kljub temu, da je domobranski minister leta 1912. v zbornici izjavil, da dobi v postavi o vojnih dajatvah princip odškodnine popolno veljavo. Vojaške oblasti se ne ozirajo na lepe besede o zagotovitvi odškodnine, kakor je to mislil minister, ter s svojim postopanjem naravnost ovirajo naš gospodarski razvoj. (Odobravanje.)
V	začetku vojne z Italijo so — kakor je poaneje priznalo vojno vodstvo — pomotoma rekviriratii v nekaterih krajih vso klavno živimo, medtem tudi plemensko in živino za vožnjo. Ta živina je -pohodila travnike v blato, ker ji je maaijkalo krme, je hujšala in tudi poginila. Začele so se kužne bolezni, ki so deeimirale vojaško živino in živino prebivalstva. Če se ljudje pritožujejo vsled nepotrebno napravljenih škod, ki se jim večkrat ne povrnejo, se jim očita, da so iiepatriotičaii in vojaštvu sovražni. (Odobravanje.)
Nadegali smo se, da se bo trgovina z lesom, ki je bila pred vojaio večinoma v italjanskih rokah, začela lepo razvijati z domačimi iiočmi. Ker je pa vojaštvo ves lesi zaseglo in nastavilo za polovico nižje cene kot so v drugih deželah, in to v veliko škodo našega trgovca in kmeta, so te naše nade izginile.
Zadnji čas je vojna intendanca prepovedala, za kar ni imela pravice, prosto kupčijo z drvi in ogljem. Vse kurivo je tedaj zaseženo; prebivalstvo pa naj pozimi strada in zmrzuje. V mestih že daj nimajo kuriva in bilo bi ko maj, da bi se pulili za vsaki kos drv, ki pridejo na trg. Temu je vendar nekoliko mogoče odpomo-či, seveda je že skrajni čas. Mnogoštevilni oddelki vojakov, ki stradajo brez dela po zbirališčih, naj se takoj porabijo za pripravo drv.
V	jeseni je zasegla vojaška u-prava ves krompir, tako da ga ni bilo za seme. Obljubilo se je za spomlad več vagonov za seme. A krompirja ni bilo tako da se bo letos na stotine vagonov manj krompirja pridelalo.
V	Istri je v jeseni vojaška oblast zasegla vse vino po nizkih cenah. To znfaša miljone škode za že itak revno prebivalstvo Istre. Naši trgovci in gostilničarji so ono-J*a3i kupiti drago dalmatinsko ki ogrsko vino. Na spomlad je rekvi-rirala vojaška intendanca vino pri naših trgovcih in gostilnLčiar jih. To vino so strokovnjaki cenili po 3 K 20 v, intendanca pa je h.o če plačata po 3 K 40 v. S tem seveda bodo naši trgovci in gostilničarji hudo oškodovani Zunanjim trgovcem se je pa vino lahko plačalo čez 3 K.
Krmila so tako strogo rek vitrei i, da je bil kmet prisiljen na pomlad krmita živino £ strešno
slamo. »Pri tem pa so tako zanikrno gospodarili z rekviriraiuimi krmili, dk je-šlo v izgubo gotove v«c sto vagonov. (Poslanee Go-■tmčar: Neki major pa itn prt
co manj in če poj de tako naprej, kmalu ne bomo imeli nobenega repa več v hlevu in potem bo vojaška uprava lahko rekvirirala vsa krmila. (Odobravanje.)
Rekvizicije žita se dotakne na kratko radi omejenega časa:
Žitne komisije pregledujejo sedaj žetev po kakovosti kulture in površju ploskve. Z ozirom na to naj se vendar že enkrat po trilet ni skušnji pride do tega, da se po mlatvi takoj določi množinia. ki jo kmet sme pridržati za družino in delavce in tudi za seme, ostalo naj se potem prevzame. Potem pa naj se ljudi posti v miru pri delu, naj se jih nikar celo leto ne razburja z raznimi preiskavami.
Nekaj ne razumejo naši ljudje, da morajo pri nas toliko dati, na Ogrskem pa le toliko, kolikor hočejo; pri nas strada civilno prebivalstvo in vojaki, tam pa je vsega dosti, kakor bi ne bili vsi pod e-trim cesarstvom. (Odobravanje.)
Protestira najodločneje proti temu, da je neki govornik v ogrski zbornici očital nedelavnost našim poslancem ob času, ko se z vso pridnostjo in vnemo posvetujejo. kako ohraniti naše prebivalstvo pri življenju. (Živahno odobravanje.)
Vprašanje prebrane je vprašanje organizacije. Slaba organizacija pomeni slabo preskrbo in vsled tega nevarnost katastrofe. Naša organizacija je slaba, ker so ustave delov monarhije slabe. (O-dobravanje.)	i
V tem najbolj resnem krušnem ' vprašanju moramo odkrito in j* brez pridržba poudariti: Združe-^ na jugoslovanska ozemlja pomenijo naravnost velikansko povzdi-go kmečkega pridelka (Odobravanje.) Svoboda in kruh gresta skupaj. In če zahtevamo svobodo, ponujamo drugi strani kruha, ki je obenem jamstvo svobode. (Veliko odobravanje.)
Prebivalstvo ožjega vojnega o-zemlja nosi večja bremena kot kje drugje. Zato zahteva pravičnega postopanja. Sedaj pa vojaške in politične oblasti naše prebivalstvo stiskajo in prevladuje prepričanje, da ni enake pravice za vse. Zahtevamo v vseh teh stvareh reda in enake pravice za vse. (Veliko odobravanje.)
Zračni napad na Idrijo.
Ljubljanski "Slovenec" je dobil iz Idrije sledeče poročilo: Sedaj po izvršeni akciji večjega zračnega brodovja na rudniško mesto se vpraišujemo, zakaj so se naši ljubeznivi sosedje onstran Soče na Idrijo spomnili? ltaljan-sko uradno poročilo javlja, da je bilo vzrok napada "prevažanje srebra'*. Po dveh letih italjanske vojne je pač sliaibo izpričevalo za napadalca, ako šele sedaj ve, da je v Idriji rudnik za živo srebro. Tudi bi moral zrnati, da po mestu se pač <ne prevaža ruda, in ravno v notranjem mestu je vrgel največ bomb. (Sledi večji stavek, ki ga je cenzura zaplenila.^ Napravil je precej strahu, a škodo le posameznikom, ne pa vojaški upravi. Oficijelno italjansko poročilo prizna, da je vrgel dve in pol tQin krogelj rta Idrijo. Kolikor se je do danes, 10. julija, dognalo, je res padlo 50—60 bomb različne teže, po 20, 25, 30, 60 kilogramov težke. Nameraval je pač užgati in uničiti rudnik, a resnica je, da požara ni bilo nobenega, uničil pa erairju ni nič, pač pa privatnim posestnikom. Hvala Bogu, da ve liko boimb ni niti eksplodiralo. Se daj so jih našli kakih deset, ki s<. jih uničili, a še poizvedujejo zanje. Slučaj dovede do kakega projektih*. Tako je šla žena med hišami na velikem trgu iskat drobnarije za razne potrebe. Ko nekoliko brska med dračjenn. poleni in deskami, zadene na bombo 25 kg težko. "Ti mrha grda, ali tu si se vpičila?!" zakliče in odskoči Tudi stanovalci obeh hiš, le par metrov je bilo med njima prostora, oblede, ko čujejo najnovejšo vest. Ko bi se bila uigaila. bi bilo polovico ene hiše uničene, pri drugi dvonadstropna stena porušena. Varno so dvignili projektil in ga razstrelili. V ponedeljek 9. julija je okrog 11. ure dopoldne prišel mali sovražni-zrakoplov pogledat, ali Idrija še stoji, ali je že po-žiga-na, ali v razvalinah. Ko so pa začeli od vseh strani kanoni na njega oljuvati šrapnele, jo je nagla odkuril, tudi se je kmalu za njim opazil naš letalec, ki mu je sli dil proti meji. (Zopet škili večji odstavek, ki ga je cenzor zaplenil.) Kaj je dosegel Italjau z napadom? lies je prizadejal mnogo strahu mirnim idrijeanom, nekaterim povzročil precej škode, a kar je nameraval, ni dosegel. Po žara nič. erarju ni napravil skoro nič škode, pač pa si odtujil srca svojih sosedov, pri katerih bo pozneje iskal v svoji bedi utehe. Če si hotče po vojni še bolj odtujiti one, pri katerih je dosedaj iskal kruha in zaslužka, naj le še pride. Škodovalo bo veliko bolj njemu, kakor pa nam. In mlajši narod •mu v svoji prihodnji bedi ne bo hvaležen za one neumestne čine, koje so povzročali njegovi očetje.
TA NAPRAVI SVOJE DELO NA POŠTEN NAČIN,
VSAKDO, KI VE O NJEM, GA HVALI IN CENI.
Pedisin, krepčitelj nog in prenovitelj naredi svoje delo na pošten način. Ako namažete žnjim noge zjutraj, potem ne bodo utrujene. potne, vas ne bodo pekle, ne boste dobili odtisov, kurjih očes in žuljev. Vij lahko odstranite nepri-lično kopelj nog. Noga ne potrebuje nič drugega kot Pedisin. Velika škatlja za družino zadostuje več meseeev in stane $1.00.
CROWN PHARMACY
2812 E. 79th St., E.
CLEVELAND, OHIO.

V ruskem ujetništvu so sledeči:
Androj lJlažič. lovski bataljon štev. 20C iz Sel na Krasu, v SUobe-levu, okružje Fergana, Turke stan.
Aleksander Peri v; ga, četovodja lovsk. bat. 20, iz Trsta, v Kirsa-novu, gubernija Tambov.
Anton Ivoejančič, pešpolk 17. iz Marezig v Istri, v Kozlovu, gubernija Tambov.
Fran Lah, lovsk. bat 20. iz Domberga, v Alčevskaji, Jurjev-skij zavod, gubernija Jekaterino-slav.
Fran Saksida, del. odd. 8 il, iz Domberga, v Moskvi, evakuacij ski j hofepital.
Leopold Trobec, dol. odd. 10 i7. Vel. Dola na Krasu, v Snran-sku. Ruski Rdeči križ je poročal, da je Trobec umrl 28. januarja 1kar pa ni legalno dogna.no.
Alojzij Žibcrna. lovsk. bat. 20. iz Prest o v ice. v Taškentu.
Draga jajca v Dalmaciji.
Obljubljala se je za Dalmacijo velika množina jajec, ali iz Zadra poročajo, da jih ni toliko, kolikmr obečano, in razdelila so jjh 1 na osebo, raizmeruo 4 na družino, pa po ."»2 vinarjev komad. Z;1 Split je došlo 2M,<)00 jajce. Aprovizaei-ja jih mora plačati po -46 vin. komad. V Sibenik so ddb"!i 10,000; prodajajo jih po 50 vin. komad.
Srbi in Rusi,
"Corriere delia Sera" poroča, da so 26. junija usmrtili v Solunu tri višje srbske častnike. Pripadali so skupini tistih 40 častnikov. ki so nameravali napiad na kraljeviča Aleksandra. Druge so obsodili na prisilno delo, deloma na smrt. Zaroto je vodil polkovnik Dragotin Dimitrijevič.
Zgoraj omenjeni časopis pise, da v Petrogradu ni nihče pričakoval, da bo srbska vlada tako stroga in da bo zaporvedala usmrtiti tri srbske častnike. "Novoje Vremja" graja srbsko vlado. Pravi, da so bili uamrteni častniki zelo ugledni ter da jim je srbski narod zaupal. Boji se zabodOč-nos't Sifoije.
Petrogratjski list "Izvestrja" ■poroča, da sta bila na podlagi obsodbe vojnega sodišča srbski polkovnik Dimitrovič in srbski major Vulovič ustreljena, osem drugih tsrbskidi častnikov ipa obsojenih na dolgoletno prisilno delo. Obsodba je maščevanje srbskega prestolonaslednika; Aleksandra in ministrskega predsednika Pašiča. Posledica tega je bil protest in odstop ministrov Davidoviča in Haskeviča. Od 143 srbskih poslancev jih je 113 v opoziciji proti novemu kabinetu Pašič. Ruski zunanji minister Tereščenko se je trikrat zaman obrnil do Plašič-a, naj odpravi smrtno kazen. Stal: šče srbske vlade je Aazivanje ruske demokracije in ruska vlada mora izsiliti revizijo procesa.
V "Neue Zaricner Zeitung'' trdi nek Srb, da je aiaped lUa kralja Petra in prestolonaslednika v Solunu v zvezi z delovanjem okolice ministrskega predsednika, pri čemur so nameravali pri aretiranih častnikih in ministrih zapleniti komipromitufjoee spise. Obsojeni general Popovič je kot zastopnik francoskih tvornic za topove sklepal tajne kupčije s Pa-šičem Srbsko armado niso umaknili radi zarote, marveč radi velikih izgub na nemško-belgijjski fronti. Skoro cela tretja armada je izgubljena. Srbski narod in srbska armada sta zelo (nezadovoljna, kar ao fe vedno na ee*u ti-Mi na^je, hMwiii eel* Srbija
nmr&VL , _____,, j ,
POLJEDELSKI STROJI.
V Ameriki se rabijo v velikem številu poljedelski stroji, ker so farme preobsežne, da bi jih Vilo mogoče obdelovati z živino. Zlasti so se l&kazali plugi za oranje v jeseni. Zemlja je trda, dnevi s* vroči, vsled česar -trpi mnogo živina. Smith Form-a-Trtactor Co. izdeiuje naj-botjše poljedelske stroje; ni treba posebnega stroja za plug in zopet drugega za brano itd. V kratkem času ae odvca me stroga nepotrebna del in' ae priklopi dragega. Omenjena družba pottlja po «hMi asvedenee, Id ka-[«ejo fctmeoem, kako m a«V*M
Pristno irsko mesto.
Galvvay je irsko mesto, ki ima na sebi veliko pristno irskih znakov. Na tržnih dneh je mogoče videti v tem mc->tu vedno stare irsk<? narodne noše, namreč črno suknje moških in rdeča, doma izdelana krila žmisk, ki nosijo polil g tega še sive šale krog gkrv.
Na trg se prinese vse, kar proizvede dežela in še nikdar se ni silišalo o pravilu, da je določena le ena cena v navadnih številkah. Barantanje gre naprej brez vsakega konca in kraja in nakup par ducatov jajc morda traja cel? poi uire.
Na trgu v G al way u je na prodaj cc.la vrsta izvanrednih stvari, katere se prinese iz razdalje številnih milj v majhnih vozičkih ali pa na hrbtu, katero delo o-skrbljajo močni stari moški, ki si ničesar ne store iz pohoda desetih ali še več milj.
Enega glavnih predmetov na trgu tvorijo teleta, ki pa so povita vsa v žaklje. iz katerih mol* le glava živali. Prodaja se nadalje veliko perutnine in zelenjave
Najbolj čudni izmed vseh predmetov. ki so na prodaj, pa je neku morekla trava, katero se zavživa kot salato. Za tujca ima ta salat? precej neiprijaten okus, a glasom narodne tradicije ima ta trava čudovito lastnost, da zbistri gla co vsakega, ki je malo pregloboko pogledal v čašo.
EOJAH NAROČAJTE SE HA "OX.AS HllODA" KAJ-9B0JX sLovxng^mvxnr
Listnica uredništva.
J. D., Buena Vista, Pa. — Ako
nimate niti prvega državnega papirja, potem Vas ne bodo silili v armado. Tako je razglasila Washington ska vlada.
Fr. S., Allegheny Co., Pa. — Kdor ima prvi državljanski papir, je s lean pokazal, da hoče postati ameriški državljan, zato Vas more vlada poklicati pod orožje. Ako ste se preselili, nazn'a.nite svoj naslov uradu, kjer se legist. riral i.
POSTAJAM S. P. DRUŠTVA SV. BARBARE.
NAZNANIIX) IX PROTEST
Člani post. št. 1 so na redni mesečni seji dne o. avgusta protestirali .proti združitvi s kako drugo podporno organizacijo; sploh so j člani odločno proti vsaki združitvi. Nadalje proti premestitvi gl. urada, ker člani post. št 1 so j organizacijo vstanovili v Forest j City in zahtevajo, da tudi tukaj ostane.
Bratsko postaje tem potom poživljamo, da. katere so z nami. to objavijo v glasilu ni obenem naznanijo na urad postaje št. 1.
Forest City, Pa.. 5. avg. 1917.
Frank S us man. predsednik.
Matija Kamin, tajnik.
Martin Muliič, blagajnik.
POZOR ClTATELJIl
HIPNOTIZEM
Cena knjigi je > poštnino 35e, ! SLOVENSKA KNJIGARNA ; P. O. Bw lgti. New Ywk, M. I.
Pri spahnenju in zdrobljeofn
▼drgnit« takoj t Dr. RSctrter.Jerea 0
»AIN-EXPELLER
V rabi Se 90 lat pri slorentkOi drnfisuk in priljubljen ko« domnft« sredstvo. -
ediao prart g rarstreno znamk« dira*
»«	lekarnah In naravnort od
I*. AD. RKHT8H a CO. »ll jliin— Stmt. New Yerk. N. V.
Dr. Janez Ev. Krak:
Slovenci
(Knjiga je bila tiskana začetkom sedanje vojne v Jeni na Nemškem. — Takoj, ko je izšla, jo je zaplenila nemško-avstrijska cenzura.)
-ooo-
Jezikovna skupnost hrvaško-slovenska — V resnici m manjkalo poskusov, da se jezikovno združi Hrvate in Slovence. Cerkvena slovanščina v hrvaški izdaji je bila yn*topana tudi med Slovenci in razventega še od hrvaških ^lagolitov. (Slovanska liturgija rimskega obreda).
Slovenski glagolit "Magister Georgius, Henricius ile Rvan (Brežice na južnem Štajerskem) je živel kon-<•, m ]4. stoletja in v pričetku 15. kot kanonik in peniten-ei.jar katedrale v Tours.
Slovenska protestantovska literatura se je obračala tudi nn Hrvate, a dolenjski dialekt Trubarja, zelo močno krajevno pobarvan, ni mogel služiti kot skupni literarni jezik. Hrvat Jurišič je postal slovenski pisatelj, a njego vo slovenščino, preveč pohrvateno, se je žrtvovalo od 'rani kranjskih stanov na korist kranjskemu narečju, kar pa je oviralo jezikovno združenje.
Y« iiko pozneje, v 19. stoletju, v takozvani ilirski dobi. se je propagiralo idejo skupnega jezika za Slovence, Hrvate in Srbe, takozvano "ilirščino".
Izraz "Sto", ki se ga govori v Hercegovini in v južni Dalmaciji in ki predstavlja jezikovno skupnost lirva->ko-srbsko, je bil preveč oddaljen slovenskemu načinu, d:i bi se ga moglo sprejeti brez podpore države, v šoli in v administraciji.
Kljub temu pa predstavlja ilirsko gibanje velik korak proti popolnemu jezikovnemu in kulturnemu združenju skupine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Hrvati, ki so rabili slovenski izraz, so sprejeli literal-ni jezik "žto" (srbo-hrvaščino). Raditega je prodrl dal-matinsko-hercegovski dialekt v slovensko jezikovno sfero ter se ga je uvedlo brez vsake ovire v šolo, cerkev in administracijo.
Stokavski dialekt, ki je bil prvotno hercegovski, je postal pismeni jezik Hrvatov kot da gre za stvar, ki se razume sama posebi. Ko bodo padle umetne meje dvojnega življenja države, ki ločijo Jugoslovane v monarhiji, se h<> izvršilo jezikovno združenje Slovencev in Hrvatov neizogibno v najkrajšem času. Ker pa je pismeni hrvaški j< zik identičen s srbskim, se bodo tega združenja vdele-i ili tudi Srbi.
Dasiravno ni v preteklosti obstajalo jezikovno edin-.-tvo hrvaško-slovensko, je bila narodna zavest obeh skupin tekom stoletij vedno ena in ista.
Skupni boji, katere se je izvojevalo tekom stloetij pri ijsirianstvii, so mogli le še ojačiti to zavest.
Velike usta je lt>. stoletja so služile istemu cilju in če so zadnja stoletja to zavest oslabila, je niso mogla — spraviti s sveta.
V najnovejših časih se vzbuja zavest skupnosti glede jezika in plemena pri Slovencih in Hrvatih s silo, ki stremi zmagoslavno proti istemu idealu.
LITERATURA.
Srednji vek. Dvorski jezik. — Najstarejši jezikovni spomeniki, o katerih se lahko reče, da so specifično slovenski, so nam ohranjeni v kolektivnem rokopisu iz l "reising. takozvani Brizenški spomeniki iz 10. do 11. stoletja. Iz naslednjih stoletij, do 15., se ni ohranilo ničesar v pisavi, raz ven številnih lastnih imen.
Kljub temu pa imamo važne svedoke o važni juridi-<•111 poziciji slovenščine v vojvodini Koroški, kjer se je najbrž oživilo neke vrste slovenski dvorski jezik. Stara «. ivinonija ustoličenja vojvode pred Krnskim gradom na Gosposvetskem polju, o kateri smo že govorili, se je vršila glasom poročila opata Janeza iz Viktringa v — i-l o venskem jeziku.
Koroški vojvode so imeli razventega pravico, če se jih je zatožilo pred cesarjem, da se niso opravičevali dru-gače kot v slovenskem jeziku in v nobenem drugem.
ICnej Silvi j Piecolomini, ki je postal pozneje papež p<>d imenom Pija II., poroča, da so v slovenskem jeziku v navzočnosti cesarja sprejemali svoj urad kot sodniki. Xa ta način so se koroški vojvode, dasiravno nemškega izvora, kazali kot slovanski princi.
Štajerski pesnik, U1 rich von Liehtenstein, nam je v svoji pesnitvi "Frauendienst" (1255) sporočil celo besedo, s katerimi se ga je pozdravilo tekom njegovega tur-l.irskega potovanja, na katerem je bil oblečen kot Venera, ml strani j vode Bernharda na meji njegove province:
— Buge was primi gralva Venus! (Bog vas sprimi, kraljeva Venus!)
Po izmrtju rodovine Sjionheimov (1269) so prišle njih province v roke češkega kralja Otokarja II., pozneje v one Meinharda Tirolskega in koncem leta 1:355 v roke Ilabsburžanov, to je v roke vladarskim hišam, ki so prebivale i rvan dežele. Steni je tudi izginila slovenščina kot dvorski jezik.
Terimonija ustoličenja je postala nerazumljiva in po Km 1414 ni zapaziti o njej nobenega sledu več. Kot ju-v »lični jezik pa je ohranila slovenščina skozi stoletja le zelo j>onižno mesto poleg nemščine.
Narodna poezija. — 15. in 16. stoletja pa sta doba, ko je cvetela slovenska narodna epična poezija. Snov je da-ja'o življenje na pašnikih, vitežki boji in pa ljubezen.
Sila razmer pa je hotela, da je dobila epična narodna pesem največ inspiracije iz bojev proti Turkom. Treba |>a je tukaj povdariti, da so glavne osebe slovenske narodne pesmi poleg plemenitasev, kmetov in mladih deklic, ogrski kralj Matija Korvin (kralj Matjaž) in pa fcurfef&lci jfj ft rod i 11 junak IcinsLljovi * 3ML it
FRANCOSKI POROČNIK LEMAITRE S SVOJIM AEROPLANOM
narodni poeziji starega stila, je bila zmaga nad Turki pred Siskom, pri izlivu reke Kulpe, leta 1593. V oni dobi so evetele poetične legende in pravljice.
Reformacija. — Reformacija tvori zelo važno oživ-1 jen je. V pričetku je hotela reformacija agitirati s pomočjo žive besede.
Ko pa je Primož Trubar, doma iz Dolenjske, eden glavnih voditeljev reformacije in izgnanec iz domovine, našel zavetja v Nemčiji, se je, spoznavajoč nemogoenost razširjanja nove vere potom besede, poslužil literarnega delovanja ter pričel izdajati knjige.
Abecednik, mali katekizem, katekizem in par poezij so bile prve slovenske knjige, ki so prišle iz tiskarne. — (1550). Skoro je že obupal radi slabih finančnih razmer, ko mu je ponudilo plemenitaštvo denarno podporo in takrat je izdal v enem letu celi Novi Testament, psalme, več katekizmov s pesmimi, zbirko Lutrovih govorov, duhovniška pravila, molitve in celo slovenski koledar.
Z baronom Ungnadom, ki je v tem namenu ustanovil tiskarno v Uracil na Virtemberškem, je organiziral Trubar publikacijo luteranskili knjig v hrvaškem jeziku. Istotako se je ustanovilo tiskarno v Ljubljani.
Drugi pisatelji pa so nadaljevali ter razvijali delo kot prevajalci in pesniki. Najbolj važni so Jurij Dalmatin, najbolj plodoviti pesnik za Trubarjem, ki je objavil celi prevod Biblije ter Adam Bohorič, ki je sestavil prvo slovensko slovnico. (Izšla je v dveh izdajah v Virtem-bergu 1584.)
Dalmatinov prevod Biblije je služil kot temelj za li-rerarni slovenski jezik. Ta temelj je ostal tudi tekom rriumfa proti-reformacije ter je tvoril uzorec za druge slovenske pisatelje.
.	^ Kje je Itafjan?
j	PATRIJOTI!	|
T	Stric Sam išče	Ž
!	500 PEKOV	!
I	100 KUH0V	i
|	25 MESARJEV	j
I	>» hraniti U. S. vojsko	1
i	SLUŽITE SVOJI DRŽAVI,	t
I	KJER JI MORETE NAJBO-	t
t	LJE.	A
♦	Peki, kuhi in mesarji se	Z
A	lSčejo, da Blažijo Z. D. t svoji	f
?	oora.	T
t	Vam ni potrebno vefiwtl m	£
T	ali opravljati vojaške dolino-	m
■	Bti razen svojega posla.	T
I	Ako mate peči ali kuhati,	I
f	Stric Sam vas hoče — te pa	I
T	ne znate peči ali kuhati vas bo	2
I	pa Stric Sam nanCiL	I
ft	VPIŠITE SE DANES!	2
1	stopite v častne vrste	x A	sa tam rajne.	V
2	starost 18 do 45 udt	t i	>W»|«fa» *33fc$44MBMK	I
Z	TSfal An,	I
UfeDIO SLOVEWUI lilOD
Uporni pacijmti.
Bilo je leta 1809, v noči od 30. na 31. maj, malo po bitki pri Aspern. ko je pustil Napoleon I. poklicati uotom jrenerala Rappa- v svoj srlavni stan v Ebersdorf pri Duna-iu slavnesra ustanovitelja medici-iialne policije, dunajskega profesorja. dr. Petra Frauka.
Zdravnik naj bi pomajral na smrt ranjenemu maršalu Lannes. Ob drugi uri zjutraj je izjavil di\ Frank, da ima slavni vojskovodja živeti le se par ur in maršal je v resnici živel le še nadaljne tri ure in pol. Cesar, ki je malo predtem pri jahal na konju, da še enkrat vidi svoje<ra najboljšega prijatelja je pustil poklicati Franka iz operacijskega šotora ter ca vpraša! po vzroku smrti maršala, kateremu je v bitki neka kanonska kroglja odbila obe nosi. Kot vzrok smrti jc navedel Frank izguba krvi in pre-tresenje živcev, dasiravno je operacija izvrstno uspela. Pri avdijen-ci, ki se ie kmalu nato vršila v erra-du. je Frank še nadalje pojasnil svoje mnenje, nakar era je odpustil cesar z besedami:
—	Vi uživate velik sloves in rad bi vas imenoval posvetujočim zdravnikom moje hiše. Izza smrti iesra prejšnjega osebnega zdravnika je to mesto prazno.
Dne 21. avgusta je bil profesor Frank naenkrat poklican k Napoleonu v Schoenbrun. ko je slednji ravno stopil v kopeli. Cesar je pustil zdravnika vstopiti in tekom kopelji je seznanil Napoleon slavnega zdravnika z zgodovino "svo-iih majhnih bolezni". Pri tem mu je pokazal tudi majhen izpah na vratu. Frank je na tem izpahu določno spoznal kal strašne bolezni, kateri je podlegel Napoleon dne 5. maja 1821 na Sv. Heleni. Ne da bi imenoval strašno besedo ''želodčni rak", mu je priporočil primerno radikalno zdravljenje. Ko ie bil cesar po kopelri zopet v svoji obleki, ie neprestano zavžival male krogljiee. Frank je mislil, da i so to takozvani "Diavolini" ter posvaril cesarja pred nevarnostjo teh aromatičnih snovi. <
—	Motite se. — je vzkliknil ee. sar smeje. — To, kar žvečim, je datljevo testo. Zelo prijetno je za grlo in osvežujoče. Privadil sem se temu v Egipru.
Radikalnemu zdravljenju, ki ga je priporočil Frank, se Napoleon ni podvrgel, kajti prvič ni imel za to časa. drugič pa je prišel iz Pariza najslavnejši zdi*—-'k Sorbo-ne, Corvisart, ki je odpravil izpah v treh dneh ter proglasil Napoleona popolnoma zdravim. Frank je dobil kot honorar za svojo zdrav-nišk opomoč zlato dozo z vrezanim imenom Napoleona ter 6000 frankov. Imenovanje njegovim telesnim zdravnikom pa je izostalo. — Mesto cesarja pa je dobil Frank kot pacijenta Napoleonovega brata, Louis Bonaparte, bivšega kralja Holandske, ki je bival sedaj v Gradcu. Na povabi To bivšega kralja je odpotoval sredi januarja leta 1811 v Gradec. V Peggau se mu ie pripeljal Louis sam nasproti. Frank je moral sesti na stran bivšega kralja, ki se mu je prisrčno zahvaljeval, da je odšel v tem letnem času na tako dolgo potovanje. Frank je zelo nerodno odvrnil, da je smatral že iz hvaležnosti napram Napoleonu za potrebno slediti čast nemu pozivu.
„ — Gospod Frank. — je vzroh-nel tedaj oče Napoleona III., — pričakoval sem vas z veliko nestrpnostjo in sicer kot moža, od katerega sem pričakoval pomoči. Če pa imam zahvaliti vaš prihod le obzirom, ki jih imate do cesarja, potem vas prosim, da se nemudoma obrnete. Jaz nočem biti v ničemur hvaležen temu človeku. On je velik vojskovodja, velikan v primeri z drugimi, a to je tudi vse. V splošnem pa je zver. Ah. če bi vedeli za vse zlobnosti, ki mi jih je prizadejal, potem bi razumeli, da mu nočem biti hvaležen niti za najmanjšo stvar.
Profesor je bil v naravnost smrtni zadregi, pa konečno se mu je vendar posrečilo pomiriti bivšega kralja, nakar ga je zdravil skozi celi mesec.
Frak je umrl dne 24. aprila 1821, torej enajst dni preje kot veliki jetnik na otoku sv. Helene, njegov prvi paeijent. Napoleon I. Vsled tega tudi ni imel zadovoljstva izvedeti, ad je bila njegova diagnoza. katere se je držal skozi celo svoje življenje, prava in da se ne motil Corvilart.
Kaj bi pomenil en vozelj več »
— Za vsakega vojaka, katerega izkrcamo v Franciji, — pravi "Scientific American" — mora pluti semintja 25 ton s hitrostjo desetih vozljev, da se zadosti edi-nole njegovim-potrebam. Za 25 tisoč mož bi pomenilo to sto ladij, — to je število, ki ga komaj moremo doseči. Pri tem pa Di trpela dobava življenjskih potrebščin naših zaveznikov.
Če bi bilo mogoče povprečno hitrost tega brodovja dvigniti n» enajst vozljev, bi imeli takoj na razpolago za drugo službo nekako 60,000 ,ton ladij. To je izvanredno veliko.
Stockholmska konferenca.
Petrograd, Rusija. 16. avgusta. Iz zanesljivega vira se danes poroča, da ruska vlada ne bo branila ru skim socialistom vdeležiti se socialistične konference v Stoekholmn. Vendar pa je to zadeva socjalistič-ne stranke, in ruski delegati bodo zastopali stranko, ne pa vlade.
Ubit od električnega toka.
V ladjedelnici "Austria" v Trstu je tesarski vajenec Jordan Roduis, skočivši s spodnjih stopnic neke lestve na tla. se dotaknil po nesrocd pod zemljo napeljane-'ga ki aia -enem mestu malo odkritega elektrovoda, po katerem je tekel jak električni tok, ter ot#tal na rnesitu -mrtev.
ROJAKOM V UJETNIŠTVU!
Rad bi izvedel za naslov svojih treh bratov Josipa, Jakoba in Antona Pintar, doma iz Jamnika št. 19. občina Selce na Gorenjskem. Vsi trije so bili na fronti in po-jzneje nisem nič več slišal o njih. Morda se kateri nahaja v zavezniškem ujetništvu. Prosim, da mi kdo kaj poroča o njih.
Matevž Pintar, Box 67, Muskegon Heights, Mich. (17-20—8)
ROJAKI NAROČAJTE SB NA
*GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO. VENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH-
Kje je moj svak JOŽE HRAHRl-JA? Dama je iz Velikega Brda. Če kdo ve za njegov naslov, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sam oglasi. Slišal sem, da se nahaja v Veroni, Pa. — Anton Pugel, 1847 Sallport St., Chicago. 111.	f 17-20—b)
Medtem pa se je slovenski jezik vedno bolj kvaril, ah vsaj do konca 18. stoletja.
Poleg protestantov je tudi katoliško svečeništvo razvilo ze v 16. stletju precej živahno delavnost, dasiravno mu je manjkal polet, ki je bil lasten protestantovskim pisateljem, podpiranim od plemenitašev.
SLUŽBA ORGANISTA.
Išče se za slovensko cerkev organist, ki je zmažetn učiti iti voditi čet ver o glasno petje ter obenem oskrbovati cerkovniško službo. Stalna letna plača $720, poleg tega pa we štoluina. Službo jc nastopiti 1. septembra. Ponudbe naj se pošiljajo na uredništvo "Glas Naroda'\ (17-1S—8)
Važno za vsakega.
KADAR želite izvediti za naslov svojih sorodnikov, KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj-prijateljev ali znancev,	g^yu itd.
KADAR želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, po- KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prija-hištvo, trgovino itd,	telja ali znanca,
KADAR želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd. KADAR želite objaviti društvena naznanila,
rabite VSELEJ "GLAS NARODA"
"GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"GLAS NARODA" je najpriljubljenejši in najbolj razširjeni slovenski list na svetu.
"GLAS NARODA" je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje.
CENE SO SLEDEČE:
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota
itd. stane..............................$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane ............$1.00
Enkratno iskanje dela stane................$0.30
Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke
ali kaj enakega stane....................$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane..........$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar.
NASLOVITE NA:
"GLAS NARODA"
82 CORTLANDT STREET,
Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj.
NEW YORK, N. Y:
Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa laročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ga ni Posebno velike važnosti je za vsakega pri na-ročUJh po poitL
Slovenska-Hrvatska Zveza
v Združenih Državah Ameriških in Canadi.
Ustanovljena L januar- /rjUys.	... i
ja 1913 v Calumet,	lnkorporirana ll" Junya
Mfchuan.	^ŠgF' 1916 V drŽaVl MiCh
UUIM ODBOR:
|*rwlh*wttlk : riUKK (jiiKliOlilCH, iiuX -jSJ, lxxigevitle, Mich. fVilJVdsetiaUl: tiEOBOE KOTZI1, 115 Urant Avenue, Eveleth, Miuu. |»r*i tajnik: AWTOX liESlIEL. Horgo Block, Calumet, Mich. Zapisnikar: MATIH AH OZAXICH, Seventh Street, Calumet. Mich. Hlač«juik V1 N<K VT AilHANAS. Fxr-rt National Bank, Calumet, Mich.
NADZORNI ODBOR:
1 uailt.tr m k : ANTON «;KRZIN. rhtaboim. Miuu. U. ntulsaruik: JOHN B. UALNAK Calumet, Mich. 111. uadsornlk : PAUL Sli A LTZ, Seventh St., Calumet, Mich.
POROTNI ODBOR:
I. i«m»tJiik : MATU. 5&4JONC, B<>x 4J& Ely. Minn. II. |**r<*i}ik : VIIJ EM MIHELIČ. Calumet, Mich. Ill pufutnlk : FitANK I.EVSTIK. liux l4j, Aurora, Min".
POMOŽNI ODBOR:
JOHN' KAMBiril. 41T (»w-fHila St.. I<aurium Muh. I.! K AS STEFANE< \ Calumet. Mi< b M AHko JuTHII. i'alumct. Mich.
VKHOVNI ZDKAVNIK:
im JOHN S. STEFANEZ, 3M«,« Flrat Avenue, Milwaukee, Wis.
ODVETNIK:
ANTHONY LFCAS. Caiuiuct. Mk h.
Open**.—V>a d«%ibM>vanJa. kakor tn<li a|>rmmntie <"lauov iu članic naj |M»4ljaj«» hm flaviH"©! tajnika : Antau Cnkei Slovetiic Croatian Ikiai. Korgo lll«n"k. r>( b St.. I'altiuaH. Mk-h.
l- nari». {»^iljatve naj ne javljajo na iilajmjiiika : Vincent Arl.anas Firat N«th>tial Itauk, Calumet. MU-h.
I'r -nji* /.a vi. prUt<»i>h' člane in članice naj se iMtšilJajo na vrhev-»travnika : J«.lin S Stefan's. ISis'j First Ave., Milwaukee. Wis. \ >-■ jirit«au- naj ae jic^iljaju ua prctlst-Unlka iM>r«4nepa udlxtra: Math Z^.ni. , Box 4S\. Ely, Minn
I rat Ijto elaailo: GLAS NARODA.
:menik krajevnih društev, spadajočih k
SLOVENSKO HRVATSKI ZVEZI.
lM U»t%u »▼. Jož«'fa Rt. 1 v Calumet, | Mkk. l»rw«l»r»tiiik : J<mt*f>fa Vertln : j tajnik: Jiwe|»ii Stefai»*e tal., hth St., Cauiuct. Mirti ; Ulaicajiik : Jotiu Suni'.
IWMIvrlta x-ja vmako četrto ii«-* W>««
I trudno i«r. Matije iUev. 2 v Baltic
7*	i
Ml«-I« — I'rtnlMf luik Caui l.ukaui<l> : I
tajnik:	1'anian. Box 27, Sostlt
Manure. M i« h ; Magajatk: Math 1>
IJlavkk. hrušn-m« »j« vmko prvu
I »rušii o »v. Frančiška v Mati"-■*ii<ju*\ MkU. I*r»HlHtMlnlk; Frank l*a-|«e> : tajnik: Štefan ticshel. f^Ur St.: blagajnik • <let>rse tlnrshe — I>ru šttvtia « ja T>ak» »Irusrn nedelje v me-
Ihrttštvn *.v. Nikide it. ti v Calumet, Mhh - Prcdst-dnfk: Math. Žalta; tajnik : Aut.ai P. Boži<\ 4*07 ltcti Juckft Shaft i^H-attoti: blagajnik : I.tika Štefane*-. Itru^tvcnu aejn v ni ko tretjo
iMtleljo V Hi«"""**« u.
Ortu^vo »v. LerreiM-a 7 v Ely. Miuu. 1're.lMHlutk : Math. Zkbqc; tal-nik : Anton C,ra<iWI>ar. Ho\ K. F. . Ma-sfujnlk : John K*>V-ak — Oru>tvma M>ja v mi ko j»rv oucdHJo v m*' eru.
iHruštvo sv. Ivana št. s v Caluiuet. Mk-h. - l*r.«.I^Htnlk : JiiH-ph Maljko. tajnik : Jowi.li Leaac. *17 S<-«»tt St.. Ca-tuet. Mi< h : l«ln?ajnik: Mihael Ijcse".
I>ruitV'*ua	vxaki> jirv« netleljo
Društvo sv, R«*ka št. U v Calumet. Mich. — rn^l-^^inšk : Martin Mih«*lčič: tajnik Matija Ozanich. Bol ltri: bla-imjnik: Math, chopp. — I >ru;tvena .seja vsako rt41 rt o inilelj«* v m«*sciu.
Društvo sv. Ane »»t. 10 v Caluiuet. Miril. — PredMiIuh-a: 1 .nrija Sclialtz: tajni<-a : Maneareta Oeahel. 1MK 7th St.; ltlHLn4jniin : Margarrta Ja<I rich. — Dru-štirna M'ja vsako tretjo licilrljo v me-
Društvti sv. Anr št. 1! v Ely, Minn PreilMertiih'N : Marija U«>ni: tajni»-a • JoM-ph* rrs.hrt. r.ox UK; hiu^ajnh-a:
Marija Sjiši-k. Društvena s»>ja vsako
tr»'tjo n«s|c|j,, v iiifMfti.
Društvo Alojzija št. v BiaiM>e. Arlx. — Fred.iwlmk: Jak<rh Kočerar; tajnik: V«*mt»sdav Mihrlčir. Društvena vnako tn-ijo uetleijo v mesecu. Društvo sv. Trojstvo št. Vi v Calu-met. Mlrh. — PmJ-Hiluik : Marko Jotič; tajnik : Marko Sprajr, M,» :»th St. : bla-enjuik: Iva« Pcrtlch. Društvena .seja v Mak o prvo ue<lrljo v meneeu.
Društvo av. Dliitelj it, 14 v Dod-e-vilie. Miril. — Predsednik Steve Rački: tajnik: Mihael Kurnp. Box 44; i.lagraj
13« 11 Jen i krajevni tujniki »o pruifeni, štvu naravnost na umlništvo glasila, d; kov pravočatuto popraviti. Istotako naj Zve«.
nik: Jakob Štimac. — Drnžrveua seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Društvo »v. Jožeta, it. 15 v Coppei city. Mich. — Predsednik Ivan Pajuic: tajnik: tieorw Fajnič, Box 114; blagajnik: <	Pajulch. — Društvemt ^•ja vsako tretjo nedeljo v mewcu.
Društvo Matere Božje Lurdske fit. 16 v i 'aliiim-t. Mirti. — Pre,lsednica : Frančiška Ozanidi: tajnica: Marija Jotieh. liti Portland St.; Wa|mjni<»: Marija Miheh'-ir. — I>ruštvene seje vsako tretjo netleljo v mesecu.
Društvo sv. Cirila iu Metoda St. 17 v Ahm-ek, Mich. — Predsednik: Paul tireiM-; tajnik : JtAm firenc, Box 412: hlapajuik: tleorge Hribljan. — Društ-vena s*«ja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Društvo sv. Srce Marijino št. IS v So. Range. Mich. — Predsednica An •Ijuljaua štimac; tajnica: Katarina Ileijan. Box o."»4. Društvena aeja vsako dru^o netleljo v mesecu.
Društvo sv. Barbare št. lit v Aurora. Minn. Predsednik: Math. Turk; tajnik: Alois Prrushek. Box 337; blagajnik : John Matičič. — Društvena seja vsako tretjo nedeljo v mewecu.
Društvo sv. Petra št. 20 v Eveleth: Minti. Predsednik: Peter M a urin : tajnik: Frank Lenich, 212 Grand Ave.; blagajnik: John Schutte. — Društvena -*\ja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Društvo sv. Štefana št. 21, Cliisholre. Minn. — Predsednik : Anton Hren : tajnik : Joseph Lipi, Box 80o; blagajnik: Peter Sta u doba r. — Društvena seja vsako tretjo netleljo v mesecu.
Društvo sv. Jeronima it 21 v Iron-\vood, Mirb. — Predsednik: Georse Krizuianir; tajnik: Simon Jeiačič. 207 Bonie St.: blagajnik: Ivan Retnuta. — Društvena seja vsako prvo nedeljo v
"ue^fti.
Društvi« podjiorna zveza slovenskih
fantov št 2-" v Calumet, Mich. — Predalnik : Math. Swetieli: tajnik: Johr Kamilici. 417 Osceola St., l^urium. Midi.; blagajnik: Paul Scbailz, ml. — Društvena srja vsako drugo nedeljo v mesecu.
Društvo sv. Petra in Pavla it. 2i v Versiuia, Miuu. — Predsednik : .Math. Vukelieh; tajnik: Mihael Stimae. Box lilS: blagajnik: Joseph Sprajcer. ■— Društvena seja vsako četrto nedeljo v iuesecu.
Društvo sv. Isus i Marija št. 2T». t;il-ln>rt. Minn. — Predsednik: Pavel Bi-joiidič; tajnik: Martin Pecharich. Box 621; blagajnik: Joseph Brula. — Dru-' št vena seja vsako tretjo nedeljo v me-
, da naznanijo vs«e spremembe pri dru-a se zainore imenik društvenih uradni-naznanijo sprememlto na glavni urad
IZ GLAVNEGA URADA SLOVENSKO HRVATSKE ZVEZE.
►SPUEMEMHE V ČLANSTVU.
Društvo sv. Nikole, št. 6.
Prestopil k tiru treni« društvu: Mile Pavlak, <*rt. št. 3271, star ob pristopu v zvezo 38 let.
✓ Društvo sv. Lovrenca, št. 7.
Zopet sprejeti: — F^auk Iletiijmian, cert. št. 904; John Milko-vieh, cert. št. 22?M>.
tttiHpekliraiii: .lohn Jerieh. ceit. št. 893; Stauislav Korda, eer. it. 2740.
Društvo sr. Ivana ,št. 8.
Suapeudiran Jurij Harkovich, eert. št. 3795.
k.
Društvo «v. Ana, št. J.Q.
ISuspeiidiraua: Marija Apnich, cert. št. 1312.
K
Društvo »v. Asa, it. 11.
Suspendirana: Amalija Grahek, cert. št. 1422.
	RJlČU* MEH DRUŠTVI HI SLOVENSKO HRVATSKO ZVEZO					
			ZA MESJ5C JULIJ 1917.			
	Vplačali:		Prejeli:	•		
Ime	društva:	Svota:	Ime prejematelja:	Svota:	Izplačilo za:	
Dr. sv	Jožefa, št. 1	$ 236.74	George Sečan	$ 23 00	Bolniška podpora	
			John Weiss	35.00	Bolniška podpora	
			Paul Komtesh	40.00	Bolniška podpora	
Dr. sv.	Matije, št. 2	86.65	Frank Villar	18.00	Bolniška podpora	
			Frank Mohor	22.00	Bolniška podpora	
Dr. sv.	Frančiška, št. 5	55.73	Matija Žvab	5.00	Bolniška podpora	
Dr. sv	Nikole, št. 6	95.81	Peter Smolčič	47.67	Bolniška podpora	
Dr.* sv	Lovrenca.št. 7	* 203.55	*			
Dr. sv.	Ivana, št. 8	204.86	Valentin Klobučaiieh	25.00	Bolniška podpora	
			Joseph Smoleich	24.00	Bolniška podpora	
			Nikolaj Verlinich	24.00	Bolniška podpora	
			Joseph Snellar	20.00	Bolnika podpora	
		372.19	John G. Brozovieli	9.00	Bolniška podpora	
Dr. sv.	Roka, št. 9		John Tomac	5.00	Bolniška podpora	
			John Klarich	24.00	Bolniška podpora	
			Math Petranovich	57.00	Bolniška podpora	
Dr. sv.	Anna. št. 10	95.10	Katarina Kostelic v	24.00	Bolniška podpora	
			John Kambich	1.00	Za pridobitev člana	
		104.6(?	Dr. sv. Anna	1.00	Pristopnina	
Dr. sv.	Anna, št. 11		Frančiška Seliškar	50.00	Operacija na slepiču	
			y Margareta Božieh	58.00	Bolniška podpora	
Dr. sv.	Trojstvo, št. 13	68.51	Mike Krznarieh	:?s.oo	Bolniška podpora	
Dr. sv.	Obitelj, št. 14	176.33	Nikolai Maljkovieh	47.00	Bolniška podpora	
			Mihael Kump	1.00	Za pridobitev člana	
			Dr. sv. Obitelj	1.00	Pristopnina	
Dr. sv.	-Jožefa, št. IT*	48.76				
Dr. sv.	M. U. L., št. Iti	93.30	Fraeiška Ozanieh	24.00	Bolniška podpora	
			Frančiška Burear	24.67	Bolniška podpora	
Dr. sv.	C. iu M., št. 17	39.16				
Dr. sv.	S. M., št. 18	26.72				
Dr. sv.	Barbare, št. 19	204.30	Joseph Fugina	18.00	Bolniška podpora	
			Valentin Kališnik.	14.00	Bolniška podpora	
Dr. sv.	Petra, št. 20	140.50				
Dr. sv.	Štefana, št. 21	117.40	Joseph Champa	50.00	Operacija na slepiču	
			Joseph Dren	21.00	Bolniška podpora	
Dr. sv.	Jeronima, št. 22,	142.15	George Nekich	15.00	Bolniška podpora	
Dr. sv.	P. Z. S. F., št. 23	142.61	John Stukel	31.00	Bolniška podpora	
		*mm	Alojz Stoopar	6.00	Bolniška podpora	
			Peter Prebelieh	32.00	Bolniška podpora	
	"^mi	n	Joseph Smrekar	27.00	Bolniška podpora	
Dr. sv.	V. iu P.. št. 24	290.32	George Margeta	?5.00	Bolniška podpora	
			Tom Sporčie	25.00	Bolniška podpora	
			Jakob Markovieb	5.00	Bolniška podpora	
Dr. sv.	I. in M., št. 23	37.58				
	Skupaj. ..		Skupaj..		-	
						
OPOMBA : — Dolžnost članov S-H. Z. je, da vsaki točno preišče vsa izplačila. V slučaju, ako kdo zapazi, kako neopravičeno izplačilo, naj to nemudoma naznani na arlavni urad zveze.
.__ANTON GESHEL, tajnik S. H. Z.
Društvo sv. Obitelj, št. 14.
Pristopili: Julijana Beljan. eert. št. 4078, stara 38 let.
Izločen: Mihael Stimac, cert. št. 3942.
Prestopil k dTugemu društvu: Josepli Kalčieh, eert. št. 3576, star ob pristopu v zvezo 26 let.
Društvo sv. Barbare, št. 19.
Pristopil: — Joseph Vukelic, eert, št. 4070, star 38 let.
Suspendirani: Andrej Zaje, eert. št. 3245; Daniel Benčiek, eert. št. 4026.
Društvo sv. Petra, št. 20.
Zopet sprejeti: Frank G anas, eert. št. 2493; Dominik Geromi, cert. št. 2830; Rozalija Geromi, cert. št. 2829; John Turk, eert št 3236. —
Društvo sv. Štefana, št. 21.
Suspendirani: Peter Murkovieh, eert. št. 3014; Lucija Murko-vkli, eert. št. 3884; Math Murkovieh, cert. št. 3790; Nikolaj Kerztiar cert. št. 3996.
Društvo sv. Jeronima. št. 32.
Prestopil od drugegra društva: Mile Pavlak, eert. št. 2275.
Prestopil k drugemu društvu: Vineent Vukovieh, cert. št. 2517, star ob pristopu v zvezo 30 let.
Društvo Podporna Zveza Slovenskih Fantov, št. £3.
Izločen: Rudolf Hofferle, cert. št. 3962.
Društvo sv. Petra in Pavla, št. 24.
Pristopili Luka Jurkovieh, cert. št. 4072, star 32 let.; Tome Rozman, eert. št. 4073, star 44 let; Filip Jurkovieh, eert. št. 4074, star 34 let; Anton Rončevich, cert. št. 4075, star 28 let; Ivan Maje-lich, eert. št. 1076, star 23 let; Adam Podnar, eert. št. 4077, star 28 let. —
Zopet sprejeti: Ivan Gorša, cert. št. 3871; Luka Blazikovich. cert. št. 3955; Joseph Hečinovieh, eert. št. 4024.
Suspendirani: Nikolaj Vukelieh. cert. št. 2769; Ivan Jujiovich cert. št. 2961; Simon Miškolin, eert. št. 2965.
Umrl: Ivan Jurkovieh, eert. št. 2996.
4
Društvo sv. Isus in Marija, št. 26.
Suspendirani: Gašper Margareta, cert. št. 3829; Ivan Samar-iHija, cert. št. 3889; Marija Samardjija, cert. št. 3841.
i__________ Anton Geshel. tajnik.
Eamnnski kralj 9$ pripravlja na beg. .
Odesa. Rusija, 16. avgusta. — Iz Kijeva so poslali v Jassv posebni vlak, s katerim se bo kralj s svojo družino odpeljal V notranjost Rusije, ako bodo Nemci še dalje prodirali. Vlajk stoji v Jassy; ne ve se pa, -kdaj bo odpeljal. Zatrjuje se pa, da se kralj in kraljica ne bode-ta umaknila iz rumunske zemlje, razun v skrajni siH.
Odpotovanje rumunskih "državnikov iz Jassy v Odeso je bilo
dni odgodeno, pozneje pa splob opuščeno.
Brezžična poeta ja w Argentini.
Buenos Aires, Argentina, 16. avgusta. — V Argentini so nafii skrivno bT&šiim veetaje. ki je
>faMn	f ^	_ ^ » m m ■	m__»
* Aamiki ranjenci.
London, Anglija. 16. avgusta. — Kakor pišejo "Daily News" je prišlo mnogo ranjenih ameriških vojakov s francoske front v bolniš nieo v Bath.
Washington, D. C., 16.6 avgusta Niti vojni, niti mornariški department nimata nikakih poročil o ameriških ranjencih z zapadnega bojišča.
L	Nemši vojni plen.
1 Amsterdam, Nizozemsko, 16. avgusta. — Kakor poroča "Taegli sche Rundschau" z Berlina, znaša nemški vojni plen do 26. julija: — j 12,1566 topov, 1,6555,000 pušk , 8352 strojnih puak, 2298 leta, (ae. j roplanov) 486 balonov ni trijk
Paralela med Kerenskim in Mirabeau-jeni.
Kerenski nam pravi, da ne more živeti več dolgo in da mora dokončati svoje delo. Moraa je ta bolni mož edini, ki more rešiti Rusijo. Kerenski je bil namreč edini, ki je pokazal zmožnost, kako postopati z ruskimi masami.
Ta pogled na moža, ki se bon proti telesni slabosti in proti vsem divjim elementom naroda, ki je o-kusil prve sadke sadove prostosti, nas sili k primeri s slučajem iz velike fracoske revolucije. Oba največja demokratična gibanja izza naše lastne revolucije gresta sko ro v enaki smeri korak za kora kom. Vse kaže, da bo prva odlična žrtev nove ruske revolucije Kerenski. prav kot je bil Mirabeau prvi izmed velikih mož, ki so postali žrtve francoske revolucije. Mirabeau pa je bil žrtev slabega zdravja. ne pa silotine. Njegova smrt, ki je nastopila dne 2. a.priia 5791 je pretrgala še zadnjo tenko nitko, ki je vezala narod z monarhijo. — Mirabeau je videl, kako sc stari sistem hitro bliža svojem ukoncu in skušal je napraviti mir med narodom in kraljem. Luodvik XVI. pa ie bil slep, dasiravno je imel oči. Mirabeau, ki bi bil mogoče v stanu rešiti vsaj njegovo kraljevsko življenje, je umrl na višku viharja. Njegov konec pa je pustil kraljevskega slabiča v temi.
Kerenski in Mirabeau sta si v marsičem slična. Oba imata vst □ne zmožnosti s katerimi si je mo aroče pridobiti srca ljudi. Videli smo, kaj je storil ruski voditelj v Galiciji, kako je pripravil usta-ško armado do tega, da se je obrnila proti sovražniku. Doeim pa je Kerenski republikanec brez kompromisa, se tega o Mirabeau-ju ne more trditi. V pričetkn je bil gotovo republikanec. Vse pa kaže. da je je pozneje ustraši 1 stvari, katere ie bil spravil v tek in skušal je re-titi monarhijo. Kljub temfi pa se ie zavzemal za reforme ter skušal Dreobraziti nazore slabega Ludovi-ka XVI. in domišljave in zlobne kraljice Marije Antoniete. Mirabeau pa je bil kljub temu več ari-itokrat kot-pa republikanec. Bil pa je tudi mož številnih strasti fn napak, med katerimi je bila tudi ljubezen do samega sebe. Ta strast n je rrodila, da Se je pričel zani-ajati za kraljico in premetena Ma-efja ga ie znala zvabiti v svoje
Idilno milo.
Milo za toaleto, obraz ali kopelj mora vsebovati sledeče kakovosti: Biti mora čisto, zdravilno, antiseptično in nerazdražljivo.
Severas Medicated Skin Soap
(Severovo Zdravilno milo za kožo) vsebuje vse to. Je izvršno za otroško kopelj in je pravi materin prijatelj. Mnogo družin ga rabi vsaki dan.
Gena 25 centov.
Severa's Antisepsol
je antiseptična tekočina za notranjo in vna-njo rabo. Rabiti bi ga morali vsak dan kot ustno izpiralo, grgralo in kot krajevno nadevalo. Cena 25 centov.
Severn's Foot Powder
(Severov Prašek za noge) je znan kot an- I tiseptično preprečilo zopernega duha in olajšilo za potne, ote- J kle. pekoče in razpo-kane noge.
Cena 25 centov.
Poleg teh se dobe tudi drues zdravila in toaletne pripravke izdelane iu ki se proilajejo pod "Severovo" varnostno znamko. Zaht»> vajte vedno samo S? vero ve pripravke. >"a prodaj v lekarnah vsepovsod. Če jih ne merete dobiti v vaSem kraju, naročite jih naravnost od
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA
Sredi teli privatnih ambicij pa ni nikdar pozabil naroda, katerejra je skušal oprostiti številnih napak. To je bila naloga, vredna moža, — skušal je služiti obenem dvema gospodarjema.
Kerenski je republikanec iu prl-prost človek. On ni imel nikdar nikakih zvez s kraljevskimi oseba mi. Njegova naloga pa je bila celo večja in možnosti uspeha boljša. On ne skuša le rešiti Rusijo, temveč vse kaže, da bo tudi dosegel ta cilj.
—	Pospešiti moram delo oprošče nja Rusije ter storiti največje dobro predno odidem. — To je način, kako sumira Kerenski problem svojega lastnega življenja. Poslu-šajmo, kaj je rekel Mirabeau svojemu prijatelju Dumontu v januar ju pred svojo smrtjo, ki je nastopila v aprilu: — Umiram, prijatelj. umiram, kot vsled poeasnesra ognja. Ko bom odšel, bodo vedeli, kake vrednosti sem bil. Nesreče, katere sem zadrževal, bodo od vseh strani padle 11a Francijo.
—	Kako resnično ie bilo njegovo prorokovanje, je najboljše razvidno iz hitrega nasledovanja dogodkov. ki so dovedli do usmrče-nja Ludovika XVI. iu Marije Antoniete in konečno do vojne, ki je trajala z dobo Napoleona vred celih dvajset let.
Trije ali štiri meseci pred njegovo smrtjo* so bili najbolj delav-
ni v celem njegovem življenju. — Predsedoval je Narodni skupščini v stanju polovične omedlelosti in tekom enega dne je imel pet nagovorov. Pozneje so ga morali odnesti domov.
V	zadnjem času smo dobili iz Petrograda večkrat poročila, da se nahaja Kerenski v stanju popofne telesne onemoglosti. Ta narodni minister se je nahajal skozi tedne na robu telesne propasti. Kljub temu pa je. vzdržal, organiziral ofenzivo, preprečil pol ducata izbruh-lih ustaj, držal na vajetih delegate delavcev in vojakov ter stalno zibal zibelko ruske svobode. Kako doljro more to trajati? To je vprašanje, katero skuša rešiti Kerenski sam zase.
oK je 1 geMIeaeirbau shr slirsr
Ko je legel Mirabeau v posteljo v svoji zadnji bolezni, ki je trajala le par dni, je pustil Pariz vnemai vse svoje številne posle, da opazuje boj med velikim mo?""-1 in smrtjo. Kralj se je vsako uro informiral glede zdravja Itfirabeau-ja in ljudske množice so polnile cestt kros njeirovcea doma ter dakal« poroči!. Kot je živel, tako je tudi umrl Mirabeau, boreč se, do smrti.
V	resnici čudna analogija obstaja med Mirabeau-jem in Kerenski-jem. Prvi je bil odpoklican, predno je izvršil svojo nalogo, drugi pa prerokuje svoj konec.
PRIPOROČILO.
Rojakom v Pennsylvaniji in West Virginiji naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak
Mr. OTTO PEZDER, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izda-vati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporoča mo in upamo, da mu bodo šli na roke.
S spoštovanjem
Upravništvo "(xla« Naroda".
HARMONIKE
bodisi k&krjnekoil vrste izdelujem 1M popravljam po najnižjih cenah, a de* Io trpežno ln zanesljivo. V poprava zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem i« nad 18 let tukaj v tem poslu ln sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse droge harmonike ter računam po delu ka-koršno kdo zahtev bres nadaljnlk vprafianj.
JOHN WEN ZEL,
1017 East 62nd St., Cleveland, Ohio.
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo 2» geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Geveiandsha Amerika"
Mi isielajeat* tm družtvene, trgovske hi privatne tiskovine. Naša tiskana je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren ▼ Ameriki. PSite za ceae vsaka tiskovine ua, predse m obraeta kam drugam. Pri nas dobit« lepše, ceaaji« in boljša tiskovin«.
OEVELANDSKA AMERIKA
PBVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
$119 ST. CLAIR AYEL CLEVELAND, a
Jogoslovanska	Katol. Jednota
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn
H | sedež v ELY, MINN.
>
OfcAVHl URADNIKI:
Predhodnik: MIHAEL BOVANŠEK, R. F. D. No. 1, Cone-nunffe, Pt.
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Glarni tajnik: joseph PISHLER Ely, Minn. Glavni Warajnik: GEO. L. BROZICH,"e1v, Minn-Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Sahda, Colo.
TOHOVHI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Streot, Pittsburg Pa.
NADZORNIKI:
JOHN OOUZE, Box 105, Ely, Miim.
ANTHONY MOTZ. 9G41 Avenue "M", So. Chicago, m.
JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pi
POROTNIKI:
GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash.
LEONARD SLABODNIK, Box 480, Elv, Minn
MAT. POGORELC, 7 W. Madison St^ Room 605, Chicago, Bl
GOSPODARSKI ODBOR:
r08EPH PLAUTZ. Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn. JOHN RUPNIK, Box 24. & R.. Delmont, Pa.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK 8KRABBC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver,
Cohx _
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vsi dopisi, tikajo« se uradnih radev, kakor tudi denarne poldjatve, naj ee pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-to.*be pa ns predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode
ocifttlo.
Društveno glssilo: "G L A 8 NARODA".
Zlatarjevo ziato.
Hutorična povest iz stoletja. Spi>ai Avgust Šenoa.
(Nadaljevanje).
<M»a giMptMla sta m globoko klanjala	Klari. .Saj bta s* i>a tudi I Sil k o klanjali. Pri visokem okna pjcMtniiafi lipami je nedela na mciikeiii riaftfonjjw'u c<Mp>a Klaia. >t< U« j« nekaj v*-/, dvajtrt liH , bila je v Ls«ike in jM»hie postave. Viaoko iti gladko celo j«> dalo1 sodit* iiu iz van redno pamet, u rs v m in tanki n»w. kat*-rein>u staj tre iivvlino oribnli nosnici in sivka-' »te, r.euavudino jasne oči so ka/.ali veliko hitrw. K iks.j«» je srce, Kakšna etanttva, m se dalo lahko !*■ či. Nujcint uladko. tiiitf 1 i'-e je /.a/are I o vvaaih v plemenitem j>o-ttoMA, včajoit je izrazalo strupeno, potugjjivost, /daj se je nasmejalo
* ptTiuaarljivim posmehom in
...
p«*t jv ok»iumu»Io liki hladnemu1 ntraumrju. Samo polna usta, ki so bil« pt»l«»df»i1u, ter nemirno gibanje tel« »a sta kanala. da teka p<> tej /rtkski »ornima kri. Kdor je \ idel |w»li»i tu lh-11 rumeni, ki iMa t«e blestili i/zs Uru>eljskeifa tens, kdor je yriedal. kako se polna ne «lra dvigajo jkmI turnir«. svilen4 obleko, kako se lepi, okrogli roki krsdcta u/a dolgih rokavov, kako se majaini imžiei nestrptjivo preiuetujeia na medvedji kož: — kdor je vse to videl, mora! je re či: U /j tin \ idi. da je svet '.»it varjen m Ijultezen, (iua Ins-e in mora ljubiti. Ali je tudi ljubila? To y-\"delt* r.ucn« y«N|MKla. samo ujeti t'-imgiavi (N)kojni -iioi ni vedel.
Ti*i>u> gromov . opazi KiijkIb-maul s liripavim glasom. *'ir(*»pa moja. \ »»i zidani š.rtor je izvvn-i redno len, a velik, da bi lahko v njttu pre^iiuila e«*!* vojska. l»og ne daj, da bi turški psi prišli v ta' krsj, ibila bi to Inida jmkora, hudo za vaš lopi dfor, a gorje ludi; za va.>, leipa (tu«pa, kajti vedite-ti iickrw-eiti nK-vredneri ne po-zuajo ne mla. ite ]M»*4ave!"
N to si polkovnik zasuje rdeče
"Oh. kukimhI polkovnik", zavrne «» Klara z lahko {»otoglji-▼ i»u nasmehom. '*vi um? imate za re\no siroto, kakor vidim Nič ne d«. OdipusA'Mm vam *z srca; vidiva se dan*« prvK*. Ako bi bili b;»lje izprašali svojega prijatelja generala, tedaj bi v aH ne bil obeol tak-še*i turški strah radi -mene. \Kaj ne, gts»p«Ml general V
*'Tako je. celo tako, lepa g«»-apa!" pokloni se general in si nespretno popravlja beli ovratnik "Med kfM> goapo Klaro in gene-
ta mdika. da nosi general oklep,i
"Tudi še druge razlike so lah-ko , nasmeje se Klara zlobno,
vailed katerih bi vaša go«pat zna la d ost vi vee zma^. liego-li m:rai-I kateri izmeti vaših gtrfieralov. Da j vosjkhI K tndsuiaul. tako je. In 'naj pi-ide vsakteri paša, naj pride sultan iz C arigrada i Pričarala bi i v« kruto. Mislite, tla ženska nima j volje in moči? Ima ju, verjamite 'mi' in Klara dvigne powosno \'la\o. "Povrh vsega ima se pa i/tmska nekaj, kar \as moške gla-|ve j»ra\ kihko spravi v podkop: ;liititi misel. Ali veste za onv baj-j ko o lleraklu !**
"Ilm". odgovori KiiKksmanl v i .
zaaifgi. *' uc vem. Kdo bi pa tudi j vedel /d \ se bab je priče! Ako je li'il lit rakel general, sram ga bodi, • ko se je dal prevaliti ]>o žen-
laki.*'
"Nitj vam povem", nasmeje se Klara prezirljivo. 4 Herakei je bil naj\ »*-ji jiuiiik jari stajih jm^aniii. i ^ e<.'gi junak, kuko-r ste vi vsi skupaj. lirez puške, brez oklepa j^ premagoval velikane leve in anaa-3<*. Nike lo ga ni iiu>gel premagati., ne eJovek in ne bogovi. .Mi kaj s - mu pripeti! Ž«ia ga pripravi, da ji mora presti, da razbije svoj ;»<»t (kiji iu da ji /.iiziga ogenj mi ognjišču.
"*lri st * > gromov!"' ixrskm'-i Krtidniui il. "To je moraia biti vra/ja žena. lepa gospa. Ali naj Iti prišla meni v pesti, pokazal bi j:, kdo je Kindsmaul! Tri sto gromov! Junak — in presti! Na tak-•"'ii na '-in bi m<n al človek plfičan-ee pe i ua sablji liki na režnju, ali iMisliti. da bi mu koki«A b-igle i jajca v r.-lado. Pojdite, pojdke, I lepa gttspa. vi si brgele iz naju I norce, a to bajko o lleraklu si je wtovo izmislil kakšen pater.''
Ne delajte se prevelikega ju-jiiaka. g«»spoti polkovnik", zagrozi j mu Klara s prstom. "Na Turke |sie morebiti junak, ali na žene!" i pr**ta\ i smej«* Ln pogleda z glavo majajočega bojevnika.
"Ah kaj! Vra-^ vzami tikšue žene! Saj bi ne bilo vredno ž njimi limiti sulice. Jaz sem kristjan, držim se Svetega pisma in tam Moji čraio na belem, čemu je I?og vstvaril ženo Evo Adamu", izgovori se živo rdeč H asi polkovnik. Kindsmaul.
General se je kt*»a} v duhu. da je vzel « seboj neolikanega pol-' kovnika; vedno bolj in bolj je trgal za ovratnik, ali nemirno trkal s peto ob tla. Žalil ga je ta raz-govor tem bolj, ker mu je biloi mnogo lečeče na lepi Klari, ali bolje rečeno, na njenem bogastvu. Zadnje poikovnikove besede raz-' vežtjo mu na^K>sled jezik in obrne se k tovarišu:
"Brat polkovnik, besede ti lete iz ust, kakor hi bili rsiauzdani ko-.ujiči. Lepa naša g. ne govon tre* premisleka. C^ . is rti
i.o žene premagale junake, naon-•mer kako je gospa Kleopatra uad-vladala gla^sovitega generala Antonija in tako dalje. Kadar žena napade, podobna je puški, iz katere kroglja, kakor ti je anano. J brat polkovnik, pogodi tudi že | leznega Konjenika. Ali. ni tlako, lepa gospa.'"
General se kislo nasmeje in se globoko prikloni.
^ dava komaj zadrzuje smeh. llahaha! Ne vem", izpregovo-ri zibaje se na naslonjaču, "ali I smo me žene puške ali ne. Ali. go-J spod general, ne karajte svojega tovariša, ako jo je mahnil nad; pripovedko iz raja. In tudi ee-mu'| Narava ni goljufiva. Jezik, s ka-j terim govorite, je meso in kri in i če ga tudi pomažete z medom.; Govorite ie s svojim naravnim je-i zikom, gospod polkovnik. Sama; skulkoba se eeasoni ostudi ustom. Pa ". Klara \ rže krepko glavo nazaj. "ja^ naj udarim ua V9s brez vojske, breiz orožja — sama, in vi s silno vojsko?"
*' Tedaj bi vas naj Bog videl!'' nasmeje se polkovnik. "Ujel bi vas kakor mišT'
' Potema pa jaz vas!" odvrne Klara in ga jasno pogleda. Polkovnik se začudi.
"Jaz vas in vi mene! 1\ri sto gromov, a kako!"
"Vidite, to je tajnost v bojn", meni Klara zvijačno.
Po teh besedah snonue vdova rožo š prs. jamo ž njo pahljati po obleki ter jo spusti na med\edjo kožo.
Oba moža skočita iza, njo. da jo pobereta in polkovnik se eelo ]>o-klekne. Ali Klara je naglejša. Kakor veter se naglo nagne, pograbi rožo, a polkovnik zapazi tukaj njen gladek in lep tiknik.
"Dajte jo meni, gospa'" poprosi Kindsmaul.
' * Men i:"' pono v i general
"Vaiu in vam?" vpraša Klara zvi jačno. ' * Pa čemu !'' | Oba premišljujeta, kaj naj odgovorita.
V istem trenutku pa odpre slu-; ga duri ter javi:
"Plemeniti gospodič Pavel Gre-gorijanee se hoče pokloniti vaši milosti."
"Srčno rada ga sprejmem!" odgovori Klara. V licu ji zaigra kri. v očeli pa ogenj.
'' Hrvatsik medved!'' za»mnmpa polkovnik.
"O nepravem času!" pridene general sJabovoljno.
(Dalje prihodnjič), »n-
Vojna in bodočnost prometa
v zraku.
-000-
Ze dolgfo pred svetovno vojno je 9bstajala med pr-voboritelji letalne tehnike smer, ki je zahtevala zraena vozila velikanskega obsega, s katerimi naj bi se prevažalo tovore ali veeje množine ljudi.
Starješi zastopniki zračnih vozil velikili dimenzij, katere je bilo najti seveda v vseh deželah, so sklepali, da sc mora izvršiti napredek zračnih vozil, ki bi odgovarjala vsem zahtevam tehnike, v isti smeri, v kateri se je izvršil razvoj parnikov in sicer od majhnih čolnov prvega časa pa do današnjih velikanskih parnikov ter od prve lokomotive pa do današnjih velikanskih strojev.
Grajenje zračnih ladij od Tissandier in Krebsa pa do Zeppelina nam le potrjuje to izkušnjo.
Zračna letala pred vojno, dasiravno so bila konečno v tehničnem oziru popolna, niso izpolnjevala pogoja, da je mogoče vzeti na krov tovor. Z eno ali dvema osebama na krovu poleg kuriva za krajše ali daljše potovanje je bila nosilna zmožnost teh letal izčrpana.
To se je videlo najboljše pri rekorednih poletih.
•'Obtežilni poleti", katere so vprizarjali v Franciji v reklamne svrhe, s 5 do 7 osebami na krovu, se niso raz-rezali na dalj kot deset do 30 minut, in trajne polete preko 24 ur so morali vprizoriti brez spremljevalca.
V tem oziru je prinesla vojna hitre in radikalne iz-(»remembe, kajti na krov letala je bilo treba spraviti orožje in munici j o, bombe in predvsem dva človeka* če je hotelo biti letalo uspešno in uporabno za boj. Tej nalogi se je že pred vojno z dveh strani ugladilo pot.
Vsled številnih razpisanih nagrad za polet preko Atlantika, so nastali sempatam načrti za zgrajenje takih velikanskih letal. Ti načrti pa so ostali povečini le na papirju ali pa so se izkazali že pri prvih poskusih kot nepo-rabni. Kljub temu pa se je storilo korak naprej k velikim, varnim in stabilnim letalom.
Drugo važno uvodno delo se je izvršilo z zgrajen jem vodnih letal ali liidroaeroplanov, ki so že po svoji naravi i«-žji in večji kot acroplani na kopnem. K temu so prišle ^e splošne vojaške naloge, ki so sicer letalno tehniko za nekaj let odvrnile od splošnih prometnih nalog, ki pa so vendar sodelovale v svoji lastni smeri k dosegi večje nosilne zmožnosti in obratne varnosti.
Kaj pa je dosegla vojna v teh ozirih?
Dasiravno skrbno čuvajo vse tajnosti glede velikanskih letal, ki služijo vojaškim namenom, je vendar iz poročil glede bojev v zraku razvidno, da je zaznamovati med tem časom velik napredek.
Pri tem je ostala na vrhuncu nemška letalna tehnika, kar priznavajo celo najbolj odločni nasprotniki Nemčije.
Vrsto izvanrednih velikili letal so seveda odprli hi-iii oaeroplani, kateri so se moral prilagoditi razmeram na morju. Zgraditi so jih morali tako, da jim morski valovi ■tiso mogli do živega in da so imeli predvsem veliko stabilnost.
Glede posameznih tipov veilkih letal lia kopnem naj omenimo najprej ruski aeropian Sikorski-ja. Ta aero-phm je delal veliko senzacijo že pred vojno, ter so ga u-porabljali tudi po izbruhu vojne, seveda primerno preo-snovanega. Prvotno je bil namenjen za osebni promet; nosilna krila so bila široka 28 metrov. Aeropian je bil dolg 20 metrov ter je tehtal 2,7000 kilogramov.
Štiri propelerje na prednji strani so gonili štirje motorji po 100 konjskih sil. V vojni se ta aeropian ni obne-sel ter se je moral umakniti manjšim letalom, ki so boljše odgovarjala zahtevam vojevanja v zraku.
O drugih novih konstrukcijah, kot naprimer o italijanskem Caproni-letalu, o Farman-letalu ter o nemških in francoskih bojnih letalih sedaj že ni primerno govoriti, ker so wa tozadevna poročila negotova.
Natančnejše podatke pa imamo o velikih letalih Cur-tis-naprav, katere je smatrati za nadaljni razvoj tipa 4tAmerika^ s katerim so hoteli leta 1914 vprizoriti polet preko Atlantika. To pa je podjetje, ki se bo po sklepu OUTU jutro IIwwuwa
Novi, velikanski aeropian Curtis naprav, ki je seveda v prvi vrsti prilagoden boju, je baje trokrilnik s tremi vijaki, ki tehta s popolno opremo 10,700 kilogramov. Teža telesa in plošč znaša baje 600 kilogramov, krila so pa široka 35 metrov. Na krovu je kabina za moštvo, dočim se nahajajo instrumenti v yaprtem, pred valovi varnem poveljniškem stolpiču. Dvanajst drug od drugega ločenih k ompart ment o v jamči plavalno zmožnost čolna tudi v slučaju, če bi bil drugače poškodovan. Na krovu bo toliko kuriva iu olja, da bo omogočen akcijski radii 1,000 kilometrov.
Ko bo potihnil bojni hrup, se bo stavilo vse vojne pridobitve v službo miroljubnih ciljev in velika zračna ladija, težja kot zrak, bo postala dejstvo.
Novica.
- %
Hooversville, Pa. Tukajšnje majne delajo stalno. Ljudje zaslužijo največjo plačo v Peiina., življenske razmere so tudi najboljše. Hiše s 3 ali 5 sobami, prosto razsvetljavo in premog za $5 do $8 na mesec. Možje so zadovoljni in veseli. Slovenski duhoven bo prišel v novo zgrajeno cerkev in pozneje tudi slovenski učitelj. Tu so cerkve in dobre šole in majne prav v naselbini. Počutili se boste tukaj kakor doma! Maj ne'so čiste in varne brez vode, plina, imajo najboljše strope na svetu. Majne zalagajo s premogom železniške družbe in Standard Oil Co. Tu je vedno dovolj voz in so last Knickerbocker Smokeless Coal Co. v Hooversville, Pa. Pridite pripravljeni za delo po B. & O. R. R. ali-pa vprašajte pri: Mr. Andrew Serlegi, 4 Smithfield St., Pittsburgh, Pa._
Iščem svojega brata MATIJO S EST AN. podomače Mohorjev iz Kutoževega pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Prosim ee-njene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga ini naznani, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu: Anton Šestian, liox 52, Shepherd, Texas. - 1U-18—3)
Zaplenjeno je imetje
lesnega trgovca Gkno Treves a iz Trsta, sedaj odsotnega. Osumljen je. da je zakrivil zločin proti voj-ni sili avstro-ogrske države.
§t9IBl
Prirejen po načina, ki g* j« mbil^tHE ŽE3/J *tnr moder m«nib
I SOROL
gK m J« Izkaxnl f udari to a (petnim tn K krd* v ldodcn is trsbuhu. bclnn f AmtuJalM, dwoiwl, itnba U
| t? tek*. pr«kUd t tUri. itd. itd.
li Ji II Priredi ga. ista kompznrm	JJ
B ki Udaluje glavni "Pain Ex-	H
S (Tuonftn *>eUep"- "taro »redno aredatro	ft-
z* vdrsrnenje.	' |
la\ |-Pameten človek ima redno	^ =
a iHrrl eno ateklenicopri rokah.	= =g I I S5c. in 65c. v Vseh lekarnah 41 ~ ali pa pri: -
ftojk- -1 F. AD. RIOTER * CO, 1 Washington Bt, I ^^	NRW YORK.
Rojaki naročajte se na "Glas Na roda", največji slovenski dnevnik y Zdr. državah.
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE.
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve. z številka-nu, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila.
Tvrdka Prank Sakxer,
Bachnik Frank
No. 329639 Bartol J.
No. 330733 Bear Dan
No. 260638 Besens May Miss
No. 330062 _
Blatnik Joe
No. 330326 Bobič Vajo
No. 260583 Božičkovič Djuro
No. 260581 Braun Mary No. 260643 Dokusovič Stif
No. 260630 Dolar Valentin
No. 330086 Grgurič Blaž No. 260573 Jaklich Louis No. 329634 No. 331028 Jankovic Mihael
330395 Kastelic John
No. 44708 C. E. Kimsie Mrs.
No. 331554 Košir Frank No. 329631
Kovač Frank No. 260641 Kulovic Josip No. 330772 Lenaršič Josip
No. 44555 Malavašič 330218 Mastnak Fran No. 329776 Meden John No. 331014 Merkun Anton No. 331355 Mikolič Josip No. 331062 Milavec Mate v
No. 330627 Oswald Joe
No. 260621 Oswald Luise No. 260632 Pekol John No. 44749 Per.she Geo.
No. 330784 Poldan Marko
No. 44518 Rak Ferko
No. 330001 Ranch Math No. 260622
Res in an Frank
No. 44296 Rohs Anna
No. 329638 Samide Frank No. 330721 Sinčič John No. 330762 Smalcel Math.
No. 331010 Sodec Anton No. 329694 Spaniček Rozi
No. 328894 Sparmblek Joe
No. 330661 S tarče vič Johana
No. 331070 Tehler Anna No. 328896 Turk Charles No. 330351 Turk Ivan
No. 260647 Turk Jernej
No. 239741 Anton Vever No. 329670 Vakliseh John
No. 330404 Žagar Frank No. 331286
Za časa neznosne draginje
se mora vsakdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo # propast družinskih prihrankov. Tukaj je vresnieen pre- f govor "Takojšnja pomoč, je najboljša pomoč". — Zaprtje, glavobol, izguba teka, splošna slabost, vsi taki znaki so opomini, da si poiščete uspešno zdravilo, pravočasno negovanje črev odstrani vse nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnosti.
TRINER-JEVO
»triško fliiir piko fin
je pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izči-sti čreva, odstrani vse nabirajoče se odpadke, v katerih se plode in go je bakterije, pomaga prebavi, povrne tek, krepi kri in želodec, ki se potem lahko obrani množici bakterijskih napadalcev. V gori omenjenih slučajih nastane nervoznost, Jiered v želodcu, pri ženskih premembah življenja ali pri premogarjih v premogarskih okrajih itd. to zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami. Pripravljeno je le iz grenkih rastiin, bilk in skorij neprecenljive zdravniške vrednosti in čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, v lekarnah.
TRINERJEV OBLIŽ
prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. To je c*pre-kosljivo za revmatizem ali nevralgijo, je izvrstno za poškodbe, razpokijine, otekel in ohromel vrat, itd. zelo krep-čilno za utrujene mišice po trudapolnem delu ali za utrujene noge po dolgi hoji. Cena 25 in 50c. v lekarnah, pošti 35 in 60c. _
TRINERJEV OLAŠATELJ KAŠLJA.
je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, hripa-vost, bronehiti s naduho ,itd. Cena ista kot za obliž.
Trinerjeva zdravila so dobila največje mogoče nagrade pri več mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zlata kolajna — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
, MMufactiiriiitf Chemist,
I33K-1339 n. mm ME,, „ MUCO, i II
GLAfl NAHODA. 18. AVG. 1917.
SLOVENSKO
m a
__ jP^k _
podp. društvo mC%3 svete Barbare --
fh- m
ZA ZJSDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedeš: FOREST CITY, PA.
inrsrporiraoo dnr SI. januarja 1S0I v drža«! Pcuiinj lvanla.
GLAVNI URADNIKI:
1'rvdt-eduik : F. S. TAITCHAR. «74 Ab*ay Ave.. Rock Springs, Wyo. iVnJprtNlM^inik : JAKOB DOLENC, hox 181. Rroughtan, Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVClC. In»x «17 Forest City, l»«. P>iuioi.nl tajnik: AVG 1ST »lOSTIŠA. \k>x 310. Forest City. Pa, Blagajnik: JOSIP MAHINTIČ. 5MIS St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. PiMuoinl (»lagajnik: ANT. HOCilKVAR, RF1*. No. 15, box 11 \'£, Bridgeport, Ohio.
NADZORNIODBOK:
Predsednik tiadz. ««ibors: JnsiP PETERNEL, box 1*5, Willock, Pa.
1.	nadzornik: JERNEJ HAFNER, box 6u. Burdine. Pa.
2.	nadzornik: IVAN (iBOŠEIJ. HSG E. 137lli St., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predaediiik porot. .«ll»ora. MARTIN OB REŽ AN. Im»x TI. E. Minora!. Kans.
1.	porotnik: FRAN«-* TKROPrlr. R F. I). No. 3. Ikjx 14ti. Fort SiniLh. Ark,
2.	|K>rotnik : JOSIP GOLOB, 1»16 So. 14th St.. Springfield. III.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHKK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa,
Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortiandt St., New York. N. Y. Cenjena društva, oziroma njih uradniki so naprošeni pošiljati vse do-pi«' direktno na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pa pošilja edino potom jw^tnih. ekspresnih ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor i« ne (K»tom privatnih Čekov, na naslov: Frank Pavlovčič, Farmery & Miner« National Bank. Forest City. Pa.
V slučaju, da ojjazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenudonia naznanijo uradu glav. tajnika, da »e zamore napako popraviti.
Iz starega kraja
_	Smrtna kosa
V	I^jubljani umiti: Mihael Baver (v dežehti bolnišnici), na zad'yi poti ga je spremilo mnogo ljih.ii Ljubljane m kamniškega okraja. — Edvard Dev, soditi bvetnik v pokoju siiar 8'i let. — Matija Lukam-, vdova čevljarske-1 ga pomočnika, 48 let —- Ivanaj Crian, bolniška devica, 4'i let. — Marija Metlic, mestna uftoga, 8"» let.
Dne ft. julija je šolski ravnatelj v pokoju Alojzij No\ak v kiriji šel še v l^edine. odkoder ae je popoldne povrnil, ne da bi kaj tožil.j Komaj ae je malo odpočil, začutili je srvtti krč ter kmalu izdihnil. Pokojiu ravnatelj je bil rojen i. 1SW v Idriji. Oče je bil zdravnik. Na rudniški ljudski šoli je delo-1 val rtu, 40 let. Vodil je šolo skoro 2(1 let. Ko je vstopil v pokoj, je provml \a.uištvo po poklicu.
(•orušklm beguneeiu Kuljado-vim i/. G r ga rja. vdaj v Mauer <Hdiitgu tta Nižjem Avstrijskem. f je 5. julija umrla trticUia hčerka Anita.
V	Jvtiimmu je 11. julija umrla v tr*oki starosti Nejsi Suateraič.
Žrtev vojne.
Jerica Miklavčič v Gorenji vasi nad Skoijo loko i.aznanjia vsem M>rodaiikoui. aaanecut in prijete* lji\n o prežaloslm ujjubi svojega edinega ljubljenega liina Pavla MiklavvačSL, menrang« poročnika t m lmejitelja srebrne hrabruatnej
Hnije pr\«-4pa raareda. kateri j<-10. julija ob pol 7. uri zvečer po riolg<«t rajni iu mučni bole/ni, ka tero si je nakopal ii* bojnem po I ju. v 2'J. letu starosti in y zad !| lyeiii trejiutku hvaležno tpuai-njajoc »vojih prijateljev, mirno v Gum podu zaupal.
■■ 11 111 ■ _ '	L
Smrt r vodi	I
I
11, julij* i>q|H»ldiur »v je kopal %ojak v družbi luuogih mr ojrh tovarišev v vujaškeru kousliaiču v iVstu. Kakor se zdi, je nesrečne/ ■■gubal v vodi vsled hipne aiabo ' »4i zaveMt »i izmml jm*1 morjeau.j Ko so fa l>Hi z v*o nafrliiatjo po-, teiftuh so	dva vojaška
zdravnika in oni iz rešilne fKwta je poskušali. ga z umetnim diha njem m drugimi *re<fc*vi refcti J cmiirti, a bilo je že prepozno. Ime 1 vojaka se ne omenja.
V	potoku Jsvoruik na Javorni-ku je utonil Jtetni beguuček tz Gorice Jožef Dilena.
Gad j« pičil	j
na ItajMUitabru jwn Tmtu 21etzsega J i Mt pa l'ndiča : malčka no prej* Ijali ▼ tržaško bolnišnico.
Na obukn pri vojakih 1
Due 5. julija sta obiakala kmnj-nki deželni predaednik grof At-twns an njegova Mopro^s v spremstvu dezflnoriadnega svetnika • barona 8c h«« banger j* in upravi-1 ielje	°H*Tbe p
kranjski po-lk gorskih strelcev š^. 2 \ njegovem stališču in pri tej priliki prinesla moštvu nekaj darov iz vojno oskrbne zaloge. Imenovane je sprejel polk presrčno in d itn a jim je bila prilika, obiskati rnuštvo v njegovih stanov a-liačih tor jim zatrditi, da se jih bo prebivalstvo Kranjske tudi v I nadalje sponsinjatlo in zbiralo za-•nje da rove. Moštvo je z veseljem sprejelo prinesene darove, zlasti cigaret«, harmonike iu perilo. Po kosilu je izročil poveljnik polki-grotinji Attems dar častniškega Jiik potka je prošnji ugodil, zbora /m-sok 3tHJ K v prid oskrbo vdov in sirot. Deželni predsednik je naprosil poveljnika polka z=i do voljni je, da sme vpisati častni-■iki zbor polka kot ustanovjiika "Kranjskega deželnega društva c. kr. avstrijskega zaklada za vo jaške vdove in sirote ter za varstvo in oskrbo mladine". Povelj
V ruskem ujetništvu
se nahaja profesor Košuik iz Go-rice iu sicer v Tari v Sibiriji.
Plemstvo
je podelil pokojni cesar Fran Josip generalnemu majorju Gustavu Globočniku, poveljniku neko pehotne brigade, tor um dovolil nositi naslov pl. Vojka.
Odlikovanja.
< csar jje podelil an in istrskemu tajniku tu naučoeina ministru dr. Kranju Skaberne Mtoški križec l" rane Jožefovega reda.
'{♦*d železne krone >. vrste z vojno dekoracijo iu z meči je dobil Stotnik 4:?. pp. Ivan Legat.
Vojaški križ Franc Jožefovega* reda z vojno dekoracijo je ddbil > vojaški v*,j I oskrb. upravitelj Iv. ° < "venkl, pri voj. o»»krb. skladišču na Keki.
Ponovno najvišje pohvalno pii-; znanje je dobil poročnik 91. pp. Martin %'erduik.	|j
N»j\išje pohvalno priznanje z : meči j*- dobil pomenik 28. polj.): top p G vido Kupnik.	1
Zlat zjoviiržui križec na traku hrabrost ne svetmje je dobil črno- ] v.<j. o*krn. aktceaist Ivan Podles-nik. vodja mobilizacijske prehranjevalne postaje št. S v Lešu. i
* Hrvatska država".	,
V Zagrebu je pričel izhajati v ' juliju .nov dnevnik, giasrlo .Star- ! čevievve stranke prava, pod ime- 1 nom "Hrvatska država '.	]
Duhovniške spremembe.
Viktor Lunder je nastavljen kot kaplan <li.) pri 8v. Mihaelu pri Šoštanju.
Novonastiavljeni so sledeči bo- , gos lovsk i duhovniki:
Martin Avišie kot kaplan (II.) pri Sv. Križu pri Slatini.
Fran Grobler v Solčavi.
Jožef Kroal kot mestni kaplan (III.) v Celjn.	, „ J^
Fran Molan v dinarju pri Jelšah (II.).
Fran Tovornik v Slivnici pri Mariboru..
Fran Urleb v Rajhemburgu.
Amnestija.
Zadnjega cesarjevega pouido-ščenja je bilo deležnih 18*X>t> oseib.
Slovenska umetnost.
A iktor Cotič je otvoril v Zadru v Dalmaciji izložbo svojih salik, ki je vzbudila nenavadno zanimanje občijrstva, kakor tudi časopisja. Hrvatsko časopisje hvali talent iMfšcga umetnika, za katerega na domačih tleh, kakor je že pri nas navada, ni prostora, ter pristavlja: "Ker je ta slovenski umetnik še m hud in poln volje, mu je u-speJi. ako bo vstrajal na polu u-metnosti, zagotovljen. '
V založništvu Marije Tioarje\e v Ljubljani je izšla nova serija umetniških razglednic .po izvirnikih čislanega slovenskega risarja rn slikarja Maksima Gasparija. Mojstrski izvedene v kranjske«! narodnem slogu, kažejo te remi-duk^ije dobro uspele razglednice priztwe iz življenja našili kmet-skih nevest in Ženinov ter en prizor iz ljudskega bogočastja.
Prememba posesti.
Jwsipina (.'hiistof, ravnate!jeva soproga, in gdč. Antonija Vei^ee, poslovodkinja znane gostilne ' Pri fajinošrtru7 v Ljubljani, sla kupili hišo Josipa Flere, poštnega nad-uipravitelja v Ljubljajii, na Domobranski cesti štev. 7.
Imenovanje.
Ravnatelj kranjskega deželnega muzeja prof. dr. Josip Maai-. tuani je bil imenovan od naiučne-i ga ministra za stalnega člana u-. metniške komisije (sekcija za glasbo) ministrstva za uk in be-. gočastje.
Po feunrti ravnatelja Frana Ger-biča je prevzel vodstvo glasbene šole "Glasbene Ma-tice v Ljubljani po naročilu odbora koncertni vodja Matej Hubad kot ravnatelj glasbene šole.
Vsled draginje vina
zahteva zdaj občinstvo, da bi se mere na. steklenicah po gostilnah po .pristojnem uradu redno preiskovale. Dobili se bodo baje jako zanimivi slučaji.
!
Razpust občinskega zastopa.
Tržaško namestništvo je razpustilo občinski zastop občine Doi— Otlica (politični okraj Goriška o-k o lica) ter je v sporazumu z goriškim deželnim odborom poverilo začasno vodstvo -občinskih poslov posestiniku Fr. Kirapežu v Dolu.
Iščejo ga.
Posredovalnica za begunce" v Vrbovcu, pošLa Mozirje, Štajersko. išče Ivana Vižintina. ki je bil pred vojno z Italijo posestnik iu krčrnar v Štandrežu pri Gorici.
Veliak tatvina.
'i atviua devetih vreč kave v vrednosti 30,000 kron je brla Zadnje dni meseca maja izvršena v skladišču št. 20 tržaške stare proste luke na škodo tržaške delniške družbo za čiščenje kave. V ] zvezi ^ to tatvino sta bila zdaj aretirani stari na r Ernst V. in njegova ljubimka Amalija V., gout i ki i- ' čarka. Pri hišni preiskavi so bile ] najdene v starinarjevem skla<ii-šču na tleh raztresene manjše količine kave. Odkod ji h ima, ni 1 znal ipofvoljuo razjasniti.
J
Odlikovanja.
Odlikovan je bil v 10. soški bat- ' j bi. sedaj na runiunskem boj»6u < M* uahajajoči praporščak Mirko Sireelj s srebrno hrabrosrtno svetinjo.
Odlikovani so z bronasto sveti- j njo in Karlovim križem Stanislav ] Vidmar iz Rihemberga. Josip Pir-jevee iz Sežane. Ivan Milic iz Trsta in Štefan Vovk iz Istre.	1
Odlikovana sta z zlatim zaslužnim križem r krono na traku hra- | brostue svetinje v priznanje iz-bornega službovanja v vojni poštni upravitelj Ernest Stangher in poštni kontrolor Anton Dietz radi i/bornega službovanja pred so-vražiukom. — Z zlatim zaslužnim j križem na traku hrabrostne svetinje so odlikovani: v priznanje J izbonnega službovanja pred sovražnikom pošlim oficijal Ivian 1 (rolob in v priznanije izbornega j službovanja v voijni poštni ofiei-jali: Bogoljub Šorli, Karel Križ- 1 man in Amton Jamjaček ter poštni
komisar Kristijan Clemenže. _ 1
Vw so uradniki <trčaakega postne- j «a in brzojavnega mvnate^va |
Kit? XABT0PHIKI,
i kateri to pooblaKenl pobirati aezei nlno as dnevnik "Glas Naroda". Nsroa nlns m "Glas Naroda" je: m celo let« 13.50, sa pol leta $2.00 In sa Četrt lets pa *LOO. Vsak sastopnlk Isda potrdile se svoto, katero Je prejel ta Jlk roje kom priporoči mo. Saa ftiM^ CaL: Jakob LovSa. Denver, Cofe.: Lonls AndolAak Is Frank Skrabee. Leadvflle. Cole.: Jerry Jamnlk. Pnebto, Cole.: Peter Onll«. JoHl ; Gena, Frank Janesh ln A Kocbevat 1 Salida, Cole, la okolica: Lonb 3 OosteUo.
Somerset, Cole.: Math. Kamel), t Clinton, Ind.: Lambert Bolsksr. i Indianapolis, Ind.: Alois Badmaa.
Aurora, HL: Martin Jorkao In Jok I ' sej B. Verblč.
Chicago, I1L: Jo«. Bootl«. Joa Bllar. '. ln Frank Jurjovec.
Joliet, IIL: Frank Bambich, Frank
-	Laurich, A. Oberstar in John Zaletel.
La Saile, DL: Matija Aomp. Uvlngston« IIL: MIh. Clrar. , Nokomls. m. In okolica: Mate Galshek.
North Chleaffo, OL In okollea: Aatos Kobal In Math. Ogrln.
•	So. Chieaffo, DL: Frank Černa
i Springfield, DL: Matiju Barborte.
Waokecan, DL In okolica: Mata i , Ogrln ln Frank Petkoviek.
Cherokee, Kans.: Frank Refisnlk Columbus, Kans.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leokovoo. Frontenac, Kans. In okolica: Bok Firm ln Frank Kernc.
W s na so City, Kans.: Goo. Bajnk ts Peter Schneller. 1 Mineral, Kans.: Frank AmculOa.
Ringo, Kans.: Mike PenclL i KitsmiUer. Md. In okollea: Fraak j
•	Vodopivec.
Battle, Mkh.: M. O. Llkovlch. Calomel, Mich. In okolica: M. t \ ' Kobe. Martin Bade ln Pavel Shalta Detroit. Mich.: Joa Glaslch. Manistique, Mich. In oklica: Joea Kotzlan.
Chishobn, Minn.: Frank Go vie, Jak |
' Petrlch In K. Zgonc.
Ely, Minn, in okolica: Ivan Gook* i
-	Joe. J. Peshel, Anton Poljanec ln Ixmli ! . M. Perofiek.
Eveleth, Minn.: Louis Govfie la Jerij Kotse.
Gilbert, Minn. In ekoUea: L. VoooL Bibbing, Minn.: Ivan PonSe. KitzvUle, Minn. In okolica: Jo*
Adamlch.
McKinley, Minn. In okoUea: Fr. Boj« I New Doloth, Minn.: John Jerlna. 1 SartelL Minn, in okoliea: F. Trlllor Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. East Helena, Mont, in okolica: Frank Petrlch. Klein, Mont.: Gregor Zobee. Great Fells, Mont.: Math. Urlch. Roondnp, Mont.: TomaS Psulln. Dawson, N. Mex.: Mike Krlvea Gowanda, N. I.: Karl Sternlia Little Falls, N. ¥.: Franlr Gregorkj In Jernej Per.
Barberton, O. In okoUea: Matk | Kramar. Bridgeport, O.: Frank Hoterar. Collinwood, 0.: Math: Slapnlk t* ! John Malovrh.
Cleveland. O.: Frank Sakser, Jakol j Debevc, Chaa Kar linger, J. MaiinOi j Frank Meh, John Prostor In Jakol j Beenlk.
Lorain, O. In okollea: Frank Ansob | ools Balant ln J. KumSe. Nile«. 0.: Frank Kogoviek. Yenngstewn, 0.: Anton KikelJ-Oregon City.Oreg.: M. Jostln In ) i Mlsley. Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Amfcridce, Pa.: Frank JaUa Beoemer, Pa.: Louis Hribar.
Ipavec.
Burdine, Pa. to skeDea: Jobs
Cenensborg, Pa.: John Kokllch. CeeU, Pa. In okoliea: Mike KoCeras Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk, YU Bovanfiek ln Jos. Turk.
Claridge, Pa.: Anton Jerlna la Aates Kosoglov. Dimla, Pa. m okoliea: Joseph Bnhm Expert, Pa.: Louie SupanOI la Fi Trebets.
Forest City, Pa.: Mat. S«rain. Vraaf Leben in K. Zslar. Faren, Pa.: Anton Valentina«. Grecnsbnrg, Pa. la okoBcn: Frank Novak.
Hsetottar, Pa. la okeOse: Fraa»
Jordan
Mmotown, Pa.: Freak Gabrenja u
John Polanc.
OsomuL™** ^
Moon In, Pa.: Frank Mafiek tn F* Podmliisk.	i
Jakoblch, Z. Jakobe. Klarlch Mat, ^ Magister. L Podvasnlk ln Joa Poca&u i Beading^ Pa In okollea: FT. 6peha> |
Koprlvflek. Btoettsn, Pa,: Anton Hren. Tartls Crock, Pa. In ekoB... Fran* Schlfrer.
Tyre, Pa. M okohen: Alois ToUz< Wort Nunlsa, Pa.: Joa^ Jovsa. WiDock, Pa.: J. PeterneL Murray, Utah in okeUca: J. Kastoll« Tooele, Utah: Anton FaHM. llheiii Wash.; Porenta.	! j
Dnris, W. Fa. to ekeBca: Joke Brosicb la John Tavbelj.
Thomas, W. Ta. In dttoi a. i Koreoehaa.	i
Milwaukee, Wla: Aug. DoTienrter m ; Josip Tratnik.
Shebojtsn, Wis.: Anton De, Martls ] Kos, John Stampfel In Heroolo Svettta.
West AMh, Whkt Anton Domiar to 1 Frank Skok.
Beck flpri^t Wye.: Frank	'
A^Mta. Valentin Mardaa H Tal 1
NAZNANILO.
Rojakom v Clevelandu, 0., in okolici ter onimji ki potujejo po teh krajih, priporočam RESTAVRACIJO in KAVARNO
"BELIGRAD" nasproti slovenske šole in cerkve.
Tu dobite sveža jedila in točno postrežbo. Imam tudi čista preno-
Za obilen obisk se priporočam.
FRANK DHAŠLER. o 1^0 (Jlass Ave., Cleveland, O., med 61. in 62. ulico, biizo St. Clair Avenue. Ohio State Telephone: Pri licet oai 2993
19. & 26."_
IŠČE SE 300 MOŽ
za delati drva pri Cleveland Clifr k Iron Co. Za pojasnila in po-drobnoisti se obrnite pismeno ali osebno na:
Louis Mikulich, (16-21—8) Forest Lake, Mich. POZOR GOZDARJI! Išče se delavce za delo v trozdu Plača od tisoč čevljev — $1.35 od "sprusa"' — seka se do 14. cole — ies zelo lep — $1.80 od trdega lesa. Drva za papir "sprus"' $2.00 od eorda. Kdor hoče delati na 'dan, ima 30 centov na uro. Hrana sta-ue 75 centov na dan.
Frank Jurca, Richwood. W. Va„ Box 812.
POZOR! — FARME!
Zdaj je čas. da si kupite farmo z vsem patrebniin, ko vidite, kaj raste. Tu so štiri na prodaj od 120 do 140 alu-ov. I^šite na: J. M.,
864 — 74. Ave., West Allis, Wis (17-20—8)
irninri
S Jaz sem edini slovensko grovo- 3 J rwi š| KH-iulist moških bolezni v S jjj Plttsburghn, Pa.	^
S 1'radne ure: dnevno od 9. do- K S poldne do S. ure zvečer. V pet- jn S kih od 0. dopoldne do pojjoi. S u: V nedeljo od 10 dop. do 2. popol. S |	DR. LOBENZ,	|
S specialist moških bolezni, $ ® 644 Penn Ave. II. nad»t. na ulico, $ £	Pittsburgh, Pa.	£
niiaiBianraiBiisiBii^^ POZOR ROJAKI
»»ttesudhkMwij^^ eas» iwto kstor tsa
Mlvsll. BmMtlMBi.'kMtlbalaS trmi«VnS^h! Mnta ta v krito, t ommlh «Mb mhIm ndn
$^T3&£iJ32L?VS &S".t
pnliBi tdilmta. Kdor M mJi «CrvUa Sna a.prf«rmMl m SsHw n MDO. Plltta taksi s*
c«oIk. Id n takoi ciljam mattoamj
^ KM tesal KOLEDAR an lato 1917 ako sdHJata 4 cmatm n priulw.
JAKOB WAH&G,
; 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v zapadnih državah, Montani, "Wyoming, Utah in Soloradi. naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
v s J^^Hf Uli
^	w
Mr. Janko Fleiko,
j ki je pooblaščen sprejemati naro^-! nino za "Glae Naroda" ln izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so nafi rojaki nsenljrml in je povsod dobro poznan. Upati je, da mu bodo Oi rojaki t neb odrih na roko, posebno ie, kt| ima pokvarjeno lsvo roku.
DARUJTE PAE CENTOV SLOVENSKIM TRPINOM T1COII
t xxwovmi J
Kadar je kako društvo namenjeno kopiti bandoro, sa staro, regains, godbene instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete ure, verižice, privesfc^ prstane Itd., ne kipite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. TJprsfianj« stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike več vrst pošiljamo brezplačna Pišite ponj.
IVAN PAJK & CO.,
466 Chestnut St.,	CONEMAUGH, PA.
t--—------
DOCTOR KOLER
iN PENN AYE,	PITTSBURGH, PA*
SLOVENSKI ZDRAVNIK
t	Dr - Koler j« nmjctmroj&i aloTenakl rdrmvnlk. ipecialiat v Pltt«
burghu. ki ima 231etno prakso v rdrmvljenjn Ujnfh roožkit boUtni
Sifilu ali u«truplj«t>j0 krvi zdrmvi s (tUaovitlm 606. ki g« J« liumel dr. prof. Ertich. Ce imate mozolj« ali mehurčke po telesu. T «rlu, izpadanje las, boleilne ▼ kosteh, pridite ln lx£iatil vam bo kri. Ne čakmjt«, kar ta bolezen ae nalese.
Semeaotok. kepevec ali tri per in tudi vae u.o<e po« led tre. ki nastanejo radi tesa. Te bolezni zdravim po zadqji metodi t naj k raj!
Kakor hitro opazite, da vam poneha je moška zmoiaoat, ne čakajte, temveč pridite in jaz vam jo bom sopet povrnil.
Sušenje cevi, ki vodi iz mehurja, ozdravim v kratkem časa Hydrocelo ali vodenico, kilo ozdravim v 30 urah in aicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbtm in včaaih tudi pri spuičanjn vade. ozdravim z gotovostjo.
Revmatizem. trganje, bolečine, otekline, srbečico, škrofle in druge koine balami, ki nastanejo vsled negate krvi. ozdravim v kratkem času in ni potrebno ležati.
Uradna ara: od 9. do 8. Ob nedeljah od B. do 9.
juaiaigiaiaiaiaf^^
I CENIK KNJIG
j	katere ima v zalogi
i Slovenic Publishing Company i j
j 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y.
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angležkl tolmač,
vezan	,—J50
Cerkvena zgodovina	t.70
Hitri računar	^.40
Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00
Sadjereja v pogovorih	J25 Slov.-angleški ln angl.-slov.
slovar	$L50
Trtna u^ In trtorejs	—.40 i
Umna živinoreja	—.50
Umni kletar	t—.50
Umni kmetovalec	e-%50 Veliki slovcnsko-angl^ki
tolmač	|2.00
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Bodi svoje sreče kovač	e^.co Doli »j orožjem	f—.50 Fabiola	e-^H) Miklova Zala	^jjo Pegam in Lambergar	i—.30 Preganjanje Indijanskih misijonarjev	.40 Rodbinska crečs	F—.50
Slovenske novele In povesti _.30
Socializem	=—.15
Socijalua demokracija	p_ -jq
Stanley v Afriki	^'25 Trojka
Vojna na Balkana 13 zvez.	91.85 Zgodovina c. in k. pešpolka šL 17
s slikami	c_gQ Opstnba: Naročilom je priložiti di PoStni nakaznici, ali pofitaik mmkah p<
Življenje na avstr. dvoru ali Suirt cesarjeviča Rudolfa
(Tragedija v Meyerlingu)	f—.71 Strah na Sokoiskem gradu
100 zvez.	16.00
RAZGLEDNICE:
NewyorSke s cvetlicami, h umori stične, božične, novoletne in velikonočne komad po	~.08
ducat po	—J26
Album mesta New Torka s krasnimi slikami, mali
ZEMLJEVIDI;
Združenih držav mali	e^.10
veliki
Avstro-Italijan?ka vojna mapa t—.15 Balkanskih držav	i—.15
Evrope	f—.15
Evrope, vezan	—.60
Vojna stenska mapa	$3.00
Vojni atlas
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota. Wisconsin, Wyoming in West v Virginia ln vseh drugih drža? po	—.-5
kvstro-Ogrske mali	1—.10
veliki vezan	—'50
Deli svet
Velika stenska mai»a U. S. na
na drogi strani pa celi svet $3.00 ?narno vrednost, bodisi v gotovini, »štnina je pri vseh cenah že vračunana
- —	-»r-	-V ****	^	CflU Offi	CflJ V Off	V W	-
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil
Obsega 11 raznih zemljevidov«
CENA SAMO 25 CENTOV.
STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00.
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET CENA $3.00.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV.
Naročila in pošljite na: *
Slovenic Publishing Company
82 Cortiandt Street,	New York, N. Y.