UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI Srednje splošno izobraževanje 85:80

/



CITRE /

Umetniška gimnazija - glasbena smer; / modul B: petje-instrument 25

0

2

Umetniška gimnazija s slovenskim učnim 0 .

1

jezikom na narodno mešanem območju v . 2

0

slovenski Istri - glasbena smer; modul B:

petje-instrument



1

UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI

IME PREDMETA: citre

Izobraževalni program umetniške gimnazije - glasbena smer; modul B: petje-instrument, izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri - glasbena smer; modul B: petje-instrument:

obvezni predmet (420 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: Volodja Balžalorsky, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani; Dalibor Bernatović, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Polonca Češarek Puklavec, Zavod RS za šolstvo; Gal Faganel, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani; Anja Gaberc, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Miha Haas, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani; Antonije Hajdin, Gimnazija Koper, Glasbena šola Koper; Eva Hren Fras, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Milan Hudnik, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Franja Janež, I. gimnazija v Celju, Glasbena šola Celje; Jaka Kopač, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; mag. Kristian Kolman, I. gimnazija v Celju, Glasbena šola Celje; Danica Koren, Šolski center Velenje, Glasbena šola Fran Korun - Koželjski Velenje; Slaven Kulenović, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Sara Marinović, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Tomaž Rajterič, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani; Marija Rome, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani; Tatjana Špragar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Peter Ugrin, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Vojko Vešligaj, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Neli Zidar Kos, Glasbena šola Domžale; mag. Alenka Zupan, Gimnazija Koper, Glasbena šola Koper; Andrej Zupan, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola

JEZIKOVNI PREGLED: Mira Turk Škraba

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA

DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-dp-citre_um_gl_b-um_si_gl_b.pdf



Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 251712259

ISBN 978-961-03-1196-6 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



BESEDILO O SEJI SS

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 245. seji, dne 19. 6. 2025, določil učni načrt citre za izobraževalni program umetniške gimnazije (glasbena smer, modul B – petje-instrument) in izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri (glasbena smer, modul B – petje-instrument).

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje se je na svoji 245. seji, dne 19. 6. 2025, seznanil z didaktičnimi priporočili k učnemu načrtu citre za izobraževalni program umetniške gimnazije (glasbena smer, modul B – petje-instrument) in izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri (glasbena smer, modul B – petje-instrument).



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA...................... 10 Drugi stili in zvrsti ........................................ 65

Namen predmeta 4. LETNIK .......................................................... 67 ......................................... 10

Temeljna vodila predmeta Tehnične prvine ........................................... 67 ........................... 10

Obvezujoča navodila za učitelje Etude ........................................................... 69 ................... 11

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA .................. 12 Renesansa, barok ......................................... 71

Kažipot po didaktičnih priporočilih Klasika, romantika ....................................... 73 .............. 12

Glasba 20. in 21. stoletja .............................. 75

Splošna didaktična priporočila ..................... 12

Glasba slovenskih skladateljev ..................... 77

Splošna priporočila za vrednotenje znanja ... 14

Drugi stili in zvrsti ........................................ 79

Specialnodidaktična priporočila

področja/predmeta ..................................... 15 VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ..... 81

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA......... 24 Opredelitev predmeta .................................. 81

1. LETNIK .......................................................... 25 1. LETNIK ...................................................... 81

Tehnične prvine ........................................... 25 TEHNIČNE PRVINE ..................................... 81

Etude ........................................................... 27 ETUDE ........................................................ 82

Renesansa, barok ......................................... 29

RENESANSA, BAROK .................................. 82

Klasika, romantika ....................................... 31

KLASIKA, ROMANTIKA ............................... 83

Glasba 20. in 21. stoletja .............................. 33

GLASBA 20. IN 21. STOLETJA ...................... 84

Glasba slovenskih skladateljev ..................... 35

Drugi stili in zvrsti GLASBA SLOVENSKIH SKLADATELJEV ......... 84 ........................................ 37

2. LETNIK .......................................................... 39 DRUGI STILI IN ZVRSTI ................................ 85

Tehnične prvine ........................................... 39 2. LETNIK ...................................................... 86

Etude ........................................................... 41 TEHNIČNE PRVINE ..................................... 86

Renesansa, barok ......................................... 43

ETUDE ........................................................ 86

Klasika, romantika ....................................... 45

RENESANSA, BAROK .................................. 86

Glasba 20. in 21. stoletja .............................. 47

KLASIKA, ROMANTIKA ............................... 87

Glasba slovenskih skladateljev ..................... 49

Drugi stili in zvrsti ........................................ 51 GLASBA 20. IN 21. STOLETJA ...................... 88

3. LETNIK .......................................................... 53 GLASBA SLOVENSKIH SKLADATELJEV ......... 89

Tehnične prvine ........................................... 53 DRUGI STILI IN ZVRSTI ................................ 89

Etude ........................................................... 55

3. LETNIK ...................................................... 90

Renesansa, barok ......................................... 57

TEHNIČNE PRVINE ..................................... 90

Klasika, romantika ....................................... 59

ETUDE ........................................................ 90

Glasba 20. in 21. stoletja .............................. 61

Glasba slovenskih skladateljev RENESANSA, BAROK .................................. 91 ..................... 63



KLASIKA, ROMANTIKA ............................... 91

GLASBA 20. IN 21. STOLETJA ..................... 92

GLASBA SLOVENSKIH SKLADATELJEV ......... 93

DRUGI STILI IN ZVRSTI ............................... 93

4. LETNIK...................................................... 94

TEHNIČNE PRVINE ..................................... 94

ETUDE........................................................ 94

RENESANSA, BAROK .................................. 95

KLASIKA, ROMANTIKA ............................... 96

GLASBA 20. IN 21. STOLETJA ..................... 96

GLASBA SLOVENSKIH SKLADATELJEV ......... 97

DRUGI STILI IN ZVRSTI ............................... 97

PRILOGE .............................................. 99





8


5

:

8

0

/

/

/

5

2

0

2

.

0

1

.

2

0



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Namen predmeta citre je razvijanje glasbenih sposobnosti, izvajalskih spretnosti ter umetniške in osebnostne rasti dijaka. Dijak skozi individualni pouk odkriva raznolikost in izrazne možnosti inštrumenta, razvija občutek za ritem, fraziranje, agogiko, dinamiko in tonsko oblikovanje ter poglablja teoretična in praktična znanja.

Učni načrt omogoča prilagodljivost in izbiro, s tem pa individualiziran pristop glede na dijakovo predznanje, zmožnosti in potenciale. Dijaki razvijajo svoje citrarske sposobnosti, spoznavajo izvajalske prakse različnih slogovnih obdobij, citrarsko literaturo, slovensko narodno glasbo in dela domačih skladateljev. Ob tem se oblikuje tudi zavest o pomenu ohranjanja narodne identitete in povezovanja z evropsko glasbeno dediščino.

Pouk spodbuja ustvarjalnost, muzikalnost, estetsko občutenje, komorno muziciranje, improvizacijo ter omogoča pripravo dijaka na nadaljnje glasbeno izobraževanje.

Dijak odkriva, razvija in poglablja svoje glasbene sposobnosti, znanje in veščine: spoznava, razume in uporablja strokovne glasbene izraze; usmerja in razvija svoje citrarske sposobnosti; spoznava in udejanja izvajalsko prakso posameznih stilov in obdobij; raziskuje in obvladuje izrazne možnosti instrumenta; razvija občutek za ritem, fraziranje, dinamično, agogično in tonsko oblikovanje; zna opredeliti vse artikulacijske možnosti citrarske tehnike; uri se v hitrem branju; razume in praktično uporablja zakonitosti glasbene teorije; spoznava svoje občutke, se navaja na estetsko in umetniško doživljanje ter razvija glasbeni okus; spoznava citrarsko literaturo; spoznava in razvija komorno muziciranje; spoznava slovenske narodne pesmi in harmonizira izbrane melodije, kadence in modulacije; improvizira; ob izvajanju del slovenskih skladateljev spoznava domačo glasbeno ustvarjalnost in razvija zavest o pomenu ohranjanja narodne identitete in oblikuje primerjave z evropsko glasbeno dediščino.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Predmet citre temelji na ciljno in procesno usmerjenem izvajanju avtentičnih oblik glasbenega učenja. Učni proces je zasnovan tako, da spodbuja dejavno vlogo dijaka ter vodi k njegovemu celostnemu razvoju in trajnejšemu znanju.

Učitelj pri načrtovanju in izvajanju pouka upošteva dijakovo stopnjo razvoja, interese in individualne zmožnosti. Dijaka spodbuja k samostojnemu postavljanju učnih ciljev, načrtovanju učenja in izbiri strategij za doseganje



10





8


5

:

8

0

/

/

/



zastavljenih ciljev. Tak pristop krepi dijakovo odgovornost za lastno učenje in prispeva k razvoju učne 5202 samoregulacije..01.2 Učni proces vključuje:0

» jasno izraženo namero učenja;

» oblikovanje osebnih ciljev in kriterijev uspešnosti;

» zastavljanje vprašanj;

» samovrednotenje in medvrstniško vrednotenje;

» postopno razvijanje delovnih navad in odnosa do dela.

Poudarek je tudi na kakovostni in spoštljivi komunikaciji med učiteljem in dijakom, ki je temelj učinkovitega učenja. Učitelj namenja posebno pozornost ohranjanju dijakovega fizičnega in duševnega zdravja ter gojenju ustvarjalnosti, kar je ključno za njegov celostni razvoj.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Pouk je zasnovan celostno in ciljno, z upoštevanjem posebnosti vsakega posameznega dijaka. Učitelj pozna dijakove ambicije, sposobnosti in značilnosti ter mu daje kakovostno strokovno podporo pri njegovem umetniškem in osebnem razvoju.

Za učinkovito načrtovanje in izvajanje pouka učitelj spremlja dijakovo počutje, odzivanje in napredek ter ves čas ohranja sočuten in spodbuden pristop. V pogovoru z dijakom, v sodelovanju s starši in po potrebi v posvetu s strokovnimi delavci, učitelj upošteva dijakove predispozicije ter okoliščine, ki lahko vplivajo na njegovo delovanje. To vključuje:

» prilagajanje pouka zaradi obremenitev (pouk, nastopi, tekmovanja);

» dijakovo zdravstveno stanje in počutje;

» družinske in socialne okoliščine.

Učitelj dijaka spodbuja k zavestnemu razvijanju glasbene identitete in ga usmerja k najvišji možni uresničitvi njegovih potencialov v danih razmerah. Pri tem ohranja spodbudno naravnanost in ustrezno raven zahtevnosti.

Pomemben del učiteljevega dela je tudi priprava dijaka na javno glasbeno predstavitev. Ta priprava zajema temeljito tehnično, muzikalno in doživljajsko obvladovanje programa.



11





8


5

:

8

0

/

/

/

5

2

0

.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 2

0

1

.

2

0



KAŽIPOT PO DIDAKTIČNIH PRIPOROČILIH Razdelke Kažipot po didaktičnih priporočilih, Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja je pripravil Zavod RS za šolstvo.

Didaktična priporočila prinašajo učiteljem napotke za uresničevanje učnega načrta predmeta v pedagoškem procesu. Zastavljena so večplastno, na več ravneh (od splošnega h konkretnemu), ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo.

» Razdelka Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja  vključujeta krovne

usmeritve za načrtovanje, poučevanje in vrednotenje znanja, ki veljajo za vse predmete po celotni izobraževalni vertikali. Besedilo v teh dveh razdelkih je nastalo na podlagi Usmeritev za pripravo didaktičnih priporočil k učnim načrtom za osnovne šole in srednje šole

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3ladrdr) ter Izhodišč za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in

gimnaziji (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/plw0909) in je v vseh učnih načrtih enako.

» Razdelek Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta vključuje tista didaktična priporočila, ki se

navezujejo na področje/predmet kot celoto. Zajeti so didaktični pristopi in strategije, ki so posebej priporočeni in značilni za predmet glede na njegovo naravo in specifike.

Učni načrt posameznega predmeta je členjen na teme, vsaka tema pa se lahko nadalje členi na skupine ciljev.

» Razdelka Didaktična priporočila za temo in Didaktična priporočila za skupino ciljev vključujeta konkretne

in specifične napotke, ki se nanašajo na poučevanje določene teme oz. skupine ciljev znotraj teme. Na tem mestu so izpostavljene preverjene in učinkovite didaktične strategije za poučevanje posamezne teme ob upoštevanju značilnosti in vidikov znanja, starosti dijakov, predznanja, povezanosti znanja z drugimi predmeti/področji ipd.  Na tej ravni so usmeritve lahko konkretizirane tudi s primeri izpeljave oz. učnimi scenariji.

Didaktična priporočila na ravni skupine ciljev zaokrožujeta razdelka Priporočeni načini izkazovanja znanja in Opisni kriteriji, ki vključujeta napotke za vrednotenje znanja (spremljanje, preverjanje, ocenjevanje) znotraj posamezne teme oz. skupine ciljev.



SPLOŠNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Učitelj si za uresničitev ciljev učnega načrta, kakovostno učenje ter optimalni psihofizični razvoj dijakov prizadeva zagotoviti varno in spodbudno učno okolje. V ta namen pri poučevanju uporablja raznolike



12

8

5

:

8

0

/

/

/



didaktične strategije, ki vključujejo učne oblike, metode, tehnike, učna sredstva in gradiva, s katerimi dijakom 5202 omogoča aktivno sodelovanje pri pouku, pa tudi samostojno učenje. Izbira jih premišljeno, glede na namen in .01 naravo učnih ciljev ter glede na učne in druge, za učenje pomembne značilnosti posameznega dijaka, učne .20 skupine ali oddelka.

Varno in spodbudno učno okolje učitelj zagotavlja tako, da:

» spodbuja medsebojno sprejemanje, sodelovanje, čustveno in socialno podporo;

» neguje vedoželjnost, spodbuja interes in motivacijo za učenje, podpira razvoj različnih talentov in

potencialov;

» dijake aktivno vključuje v načrtovanje učenja;

» kakovostno poučuje in organizira samostojno učenje (individualno, v parih, skupinsko) ob različni stopnji

vodenja in spodbujanja;

» dijakom omogoča medsebojno izmenjavo znanja in izkušenj, podporo in sodelovanje;

» prepoznava in pri poučevanju upošteva predznanje, skupne in individualne učne, socialne, čustvene,

(med)kulturne, telesne in druge potrebe dijakov;

» dijakom postavlja ustrezno zahtevne učne izzive in si prizadeva za njihov napredek;

» pri dijakih stalno preverja razumevanje, spodbuja ozaveščanje in usmerjanje procesa lastnega učenja;

» proces poučevanja prilagaja ugotovitvam sprotnega spremljanja in preverjanja dosežkov dijakov;

» omogoča povezovanje ter nadgrajevanje znanja znotraj predmeta, med predmeti in predmetnimi

področji;

» poučuje in organizira samostojno učenje v različnih učnih okoljih (tudi virtualnih, zunaj učilnic), ob uporabi

avtentičnih učnih virov in reševanju relevantnih življenjskih problemov in situacij;

» ob doseganju predmetnih uresničuje tudi skupne cilje različnih področij (jezik, državljanstvo, kultura in

umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost; podjetnost).

Učitelj pri uresničevanju ciljev in standardov znanja učnega načrta dijakom omogoči prepoznavanje in razumevanje:

» smisla oz. namena učenja (kaj se bodo učili in čemu);

» uspešnosti lastnega učenja oz. napredka (kako in na temelju česa bodo vedeli, da so pri učenju uspešni in

so dosegli cilj);

» pomena različnih dokazov o učenju in znanju;

» vloge povratne informacije za stalno izboljševanje ter krepitev občutka »zmorem«;

» pomena medvrstniškega učenja in vrstniške povratne informacije.

Za doseganje celostnega in poglobljenega znanja učitelj načrtuje raznolike predmetne ali medpredmetne učne izzive, ki spodbujajo dijake k aktivnemu raziskovanju, preizkušanju, primerjanju, analiziranju, argumentiranju,



13





8


5

:

8

0

/

/

/



reševanju avtentičnih problemov, izmenjavi izkušenj in povratnih informacij. Ob tem nadgrajujejo znanje ter 5202 razvijajo ustvarjalnost, inovativnost, kritično mišljenje in druge prečne veščine. Zato učitelj, kadar je mogoče, .01 izvaja projektni, problemski, raziskovalni, eksperimentalni, izkustveni ali praktični pouk in uporablja temu .20 primerne učne metode, pripomočke, gradiva in digitalno tehnologijo.

Učitelj upošteva raznolike zmožnosti in potrebe dijakov v okviru notranje diferenciacije in individualizacije pouka ter personalizacije učenja s prilagoditvami, ki obsegajo:

» učno okolje z izbiro ustreznih didaktičnih strategij, učnih dejavnosti in oblik;

» obsežnost, zahtevnost in kompleksnost učnih ciljev;

» raznovrstnost in tempo učenja;

» načine izkazovanja znanja, pričakovane rezultate ali dosežke.

Učitelj smiselno upošteva načelo diferenciacije in individualizacije tudi pri načrtovanju domačega dela dijakov, ki naj bo osmišljeno in raznoliko, namenjeno utrjevanju znanja in pripravi na nadaljnje učenje.

Individualizacija pouka in personalizirano učenje sta pomembna za razvijanje talentov in potencialov nadarjenih dijakov. Še posebej pa sta pomembna za razvoj, uspešno učenje ter enakovredno in aktivno vključenost dijakov s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, z učnimi težavami, dvojno izjemnih, priseljencev ter dijakov iz manj spodbudnega družinskega okolja. Z individualiziranimi pristopi preko inkluzivne poučevalne prakse učitelj odkriva in zmanjšuje ovire, ki dijakom iz teh skupin onemogočajo optimalno učenje, razvoj in izkazovanje znanja, ter uresničuje v individualiziranih programih in v drugih individualiziranih načrtih načrtovane prilagoditve vzgojno-izobraževalnega procesa za dijake iz specifičnih skupin.



SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA VREDNOTENJE ZNANJA Vrednotenje znanja razumemo kot ugotavljanje znanja dijakov skozi celoten učni proces, tako pri spremljanju in preverjanju (ugotavljanje predznanja in znanja dijaka na vseh stopnjah učenja), kot tudi pri ocenjevanju znanja.

V prvi fazi učitelj kontinuirano spremlja in podpira učenje, preverja znanje vsakega dijaka, mu nudi kakovostne povratne informacije in ob tem ustrezno prilagaja lastno poučevanje. Pred začetkom učnega procesa učitelj najprej aktivira in ugotavlja dijakovo predznanje in ugotovitve uporabi pri načrtovanju pouka. Med učnim procesom sproti preverja doseganje ciljev pouka in standardov znanja ter spremlja in ugotavlja napredek dijaka. V tej fazi učitelj znanja ne ocenjuje, pač pa na osnovi ugotovitev sproti prilagaja in izvaja dejavnosti v podporo in spodbudo učenju (npr. dodatne dejavnosti za utrjevanje znanja, prilagoditve načrtovanih dejavnosti in nalog glede na zmožnosti in potrebe posameznih dijakov ali skupine).

Učitelj pripomore k večji kakovosti pouka in učenja, tako da:

» sistematično, kontinuirano in načrtno pridobiva informacije o tem, kako dijak dosega učne cilje in usvaja

standarde znanja;

» ugotavlja in spodbuja razvoj raznolikega znanja – ne le vsebinskega, temveč tudi procesnega (tj. spretnosti

in veščin), spremlja in spodbuja pa tudi razvijanje odnosnega znanja;



14





8


5

:

8

0

/

/

/



» spodbuja dijaka, da dosega cilje na različnih taksonomskih ravneh oz. izkazuje znanje na različnih ravneh 5202 zahtevnosti;.01.2 » spodbuja uporabo znanja za reševanje problemov, sklepanje, analiziranje, vrednotenje, argumentiranje 0

itn.;

» je naravnan na ugotavljanje napredka in dosežkov, pri čemer razume, da so pomanjkljivosti in napake

zlasti priložnosti za nadaljnje učenje;

» ugotavlja in analizira dijakovo razumevanje ter odpravlja vzroke za nerazumevanje in napačne predstave;

» dijaka spodbuja in ga vključuje v premisleke o namenih učenja in kriterijih uspešnosti, po katerih vrednoti

lastno učno uspešnost (samovrednotenje) in uspešnost vrstnikov (vrstniško vrednotenje);

» dijaku sproti podaja kakovostne povratne informacije, ki vključujejo usmeritve za nadaljnje učenje.

Ko so dejavnosti prve faze (spremljanje in preverjanje znanja) ustrezno izpeljane, sledi druga faza, ocenjevanje znanja. Pri tem učitelj dijaku omogoči, da lahko v čim večji meri izkaže usvojeno znanje. To doseže tako, da ocenjuje znanje na različne načine, ki jih je dijak spoznal v procesu učenja. Pri tem upošteva potrebe dijaka, ki za uspešno učenje in izkazovanje znanja potrebuje prilagoditve.

Učitelj lahko ocenjuje samo znanje, ki je v učnem načrtu določeno s standardi znanja. Predmet ocenjevanja znanja niso vsi učni cilji, saj vsak cilj nima z njim povezanega specifičnega standarda znanja. Učitelj ne ocenjuje stališč, vrednot, navad, socialnih in čustvenih veščin ipd., čeprav so te zajete v ciljih učnega načrta in jih učitelj pri dijaku sistematično spodbuja, razvija in v okviru prve faze tudi spremlja.

Na podlagi standardov znanja in kriterijev uspešnosti učitelj, tudi v sodelovanju z drugimi učitelji, pripravi kriterije ocenjevanja in opisnike ter jih na ustrezen način predstavi dijaku. Če dijak v procesu učenja razume in uporablja kriterije uspešnosti, bo lažje razumel kriterije ocenjevanja. Ugotovitve o doseganju standardov znanja, ki temeljijo na kriterijih ocenjevanja in opisnikih, se izrazijo v obliki ocene.

Učitelj z raznolikimi načini ocenjevanja omogoči izkazovanje raznolikega znanja (védenje, spretnosti, veščine) na različnih ravneh. Zato poleg pisnih preizkusov znanja in ustnih odgovorov ocenjuje izdelke (pisne, likovne, tehnične, praktične in druge za predmet specifične) in izvedbo dejavnosti (govorne, gibalne, umetniške, eksperimentalne, praktične, multimedijske, demonstracije, nastope in druge za predmet specifične), s katerimi dijak izkaže svoje znanje.



SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA

PODROČJA/PREDMETA

Učni načrt učitelja usmerja pri izboru učnih strategij oziroma k cilju usmerjenih učnih dejavnosti. Učitelj pri načrtovanju učnih ur izhaja iz:

» temeljnih didaktičnih načel (npr. načelo aktivnosti, načelo nazornosti, načelo strukturiranosti,

sistematičnosti in postopnosti, načelo ekonomičnosti in racionalnosti pouka, načelo povezovanja teorije in



15

8

5

:

8

0

/

/

/



» prakse, načelo trajnosti znanja, načelo motivacije, načelo individualizacije pouka, načelo socializacije 5202 dijaka),.01.2 dijakovih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj, razvojnih značilnosti, individualnih potreb in 0

interesov ter

» kulturne, umetniške in sporočilne vrednosti glasbe.

Poleg že uveljavljenih in preizkušenih didaktičnih strategij ter metod v pouk vključuje inovativne tehnike, prožno uporablja različne učne oblike, uvaja nove didaktične postopke, učne metode in sodobne digitalne tehnologije. Pouk izvaja v spodbudnem učnem okolju, tako v razredu kot tudi izven njega. Obisk koncertov, glasbenih prireditev in srečanja z glasbenimi umetniki pomembno širijo glasbena znanja dijakov, spodbujajo kritično mišljenje in razvijajo estetsko vrednotenje.

Glasbena znanja pripevajo k razvoju ključne kompetence kulturna zavest in izražanje. Ob zavedanju slovenske glasbene in kulturne identitete, ki temelji na bogati zakladnici ljudske in umetne glasbe, dijaki širijo svoja znanja ter spoznavajo raznolikost in bogastvo glasbenih praks drugih kultur in narodov.



Zgradba učnega načrta

Cilji v učnem načrtu so oblikovani odprto in široko, kar učitelju omogoča avtonomijo pri izboru glasbenih vsebin ter njihovemu prilagajanju razvojnim značilnostim, zmožnostim in interesom dijakov. Cilji se nadgrajujejo iz letnika v letnik, kar zagotavlja postopnost in kontinuiteto skozi celotno gimnazijsko vertikalo. Standardi znanja so izpeljani iz ciljev. Cilji s področij vrednotenja in sodelovalnih veščin nimajo pripadajočih standardov, zato dosežkov dijakov na tem področju ne ocenjujemo.

Posamezni letnik citer predstavlja temo v učnem načrtu. Pri vsaki temi (letnik) so nanizane skupine ciljev, zbrane pod svojim tematskim naslovom (npr. Tehnične in muzikalne prvine, Etude). V vsakem letniku citer se uresničujejo vsi cilji vseh tematsko združenih skupin ciljev, načrtovanje teh ciljev pa naj bo uravnoteženo z razvidno rdečo nitjo učnega procesa. Skozi daljše časovno obdobje učitelj načrtuje postopno uvajanje ciljev in njihovo nadgradnjo z novimi, pri čemer izhaja iz usvojenih znanj in spretnosti, pridobljenih v predhodnih letnikih.

S široko opredelitvijo pojmov je učitelju omogočena avtonomija pri izboru strokovnih terminov glede na izbor glasbenih vsebin in druge vsebine tematskega sklopa.

Učitelj in dijak

Učitelj se zaveda širine in kompleksnosti poučevanja citer. Prav tako se zaveda občutljivosti posameznega dijaka in različnih oblik nevrodiverzitet ter upošteva družinske in socialne okoliščine ter dijakove med−vrstniške odnose. Tako vseskozi ohranja spoštljivo in spodbudno naravnanost, navdušenje nad glasbo, se dodatno vseživljenjsko izobražuje, spremlja koncertno dogajanje in vzdržuje svojo izvajalsko kondicijo.

Dijak skladno s svojimi psihofizičnimi zmogljivostmi in razvojem izraznih ter ustvarjalnih sposobnosti pri pouku citer poglablja svoja teoretična in praktična znanja ter veščine. Pri tem ozavešča in razvija motorične spretnosti, ritmične, bralne, muzikalne in ustvarjalne sposobnosti ter spoznava stilne značilnosti različnih obdobij. Upoštevati je treba, da imajo dijaki različno predznanje in predispozicije, a se pri tem ne sme izpuščati



16

8

5

:

8

0

/

/

/



temeljnega znanja, ki je nujno za obvladovanje zahtevnejših del. Naloga učitelja je dijaku omogočiti optimalni 5202 celostni razvoj s tem, da ob spodbujanju naštetih sposobnosti in veščin skrbno upošteva raven njegovih .01 intelektualnih, kognitivnih, nevroloških, socialnih in moralnih funkcij ter podpira njegovo fizično, čustveno, .20 mentalno in socialno zdravje.



Tehnične in muzikalne spretnosti

Bistvene prvine pouka citer so samostojno raziskovanje, učenje in poglobljeno oblikovanje interpretacij skladb različnih obdobij ter slogovnih značilnosti. Širok nabor literature za citre omogoča izbor del, ki bodo najbolj koristila posamezniku. Z igranjem številnih raznolikih skladb, s transpozicijo preprostejših del in z branjem a prima vista dijak izboljšuje in nadgrajuje veščine branja. Posebno pozornost velja nameniti tudi pomnjenju izbranih glasbenih del in s tem krepitvi različnih vrst spomina: slušni, motorični, harmonski, oblikovni, čustveni, jezikovni. Prav tako pomembna je improvizacija, ki omogoča dijaku razvoj ustvarjalnih, slušnih in izraznih sposobnosti ter boljšo iznajdljivost v nepredvidljivih okoliščinah izvajalskih nastopov.



Fizična in psihološka priprava

Dijak pri pouku citer krepi notranji sluh, glasbeno domišljijo in doživljanje, ozaveščeno posluša kvaliteto zvoka in sledi procesu oblikovanja interpretacije ter vrednoti svoje igranje. Ob tem ozavešča telesno držo, ravnovesje in prožnost gibov ter sprošča morebitne odvečne napetosti ob igranju citer ter uporablja široko paleto težnostne igre in dotikov prstov s strunami. Učitelj lahko v procesu pouka ob spoštovanju dijakove integritete in njegovi privolitvi tudi s fizičnim dotikom pomaga k ozaveščanju drže, učinkovitega gibanja in fizioloških procesov telesa ter k sproščanju morebitnih napetosti. Učitelj ozavešča dijaka o pomenu splošnega zdravja, fizične kondicije in vaj za telesno moč ter prožnost. Pomaga mu oblikovati rutine ogrevanja telesa pred vadenjem, raztezanja obremenjenih delov telesa v odmorih in načine umirjanja po končanem vadenju.



Soustvarjanje učnega procesa

Učitelj omogoča dijaku soustvarjanje učnega procesa s ključnimi dejavniki: namera učenja, osebni cilji, kriteriji uspešnosti, zastavljanje vprašanj, samovrednotenje in med−vrstniško vrednotenje. To vodi k aktivnejši vlogi dijaka v učnem procesu ter k celostnemu razvoju in trajnejšemu znanju. Dijak si ob učnem načrtu zastavlja kratko-, srednje- in dolgoročne cilje in namere, vrednoti svoje delo v povezavi z zastavljenimi cilji in je deležen kvalitetnih in izčrpnih povratnih informacij predvsem od učitelja, prav tako pa tudi od drugih učiteljev in dijakov (ob nastopih ali drugih skupinskih projektih); z namenom krepitve osebnostno-glasbenega razvoja, veščin, znanja in nadgradnje dosežkov.



Priprava na nastope

Učitelj učinkovito pripravlja dijaka na nastope in tekmovanja; to vključuje tako temeljito tehnično, muzikalno in doživljajsko pripravljenost skladbe kot tudi psihofizično pripravo. Ob tem je pomemben tudi mentalni trening s predstavami zvoka, gibanja in poteka skladbe, kognitivno prestrukturiranje omejujočih misli, vizualizacija



17

8

5

:

8

0

/

/

/



optimalnega nastopa, čustvena regulacija pred nastopom, med njim in po njem ter širok nabor dostopnih 5202 tehnik za optimalni nastop ter doživljanje zanosa..01.20

Preverjanje znanja in ocenjevanje

Pri vsaki skupini ciljev so nanizani široko zastavljeni cilji in standardi znanja, ki učitelju omogočajo avtonomijo. Iz ciljev, ki jih lahko objektivno preverimo, so izpeljani standardi. Standarde znanja se dosega skozi vzgojno-izobraževalno delo v dejavnostih, ki se izvajajo v živo s prepletanjem ciljev, vsebin, metod in oblik dela. Pri doseganju kakovostne ravni standardov upoštevamo individualne značilnosti glasbenega razvoja dijakov.

Pri preverjanju znanja učitelj redno spremlja dijakov postopni razvoj in napredek, preverja njegovo moč dojemanja glasbe, raven znanja, sposobnosti in spretnosti. Dijaku zagotavlja izčrpne povratne informacije o njegovem delu in napredovanju. Sprotno temeljito preverjanje znanja, sposobnosti in spretnosti zagotavlja celovito sliko o napredku in morebitnih težavah posameznega dijaka. Na tem temelju učitelj pripravi načrt nadaljnjega dela in oblikuje učinkovite strategije za vadenje ter preverja znanje pri vsaki individualni uri pouka, na internih in javnih nastopih. K preverjanju in sodelovanju lahko učitelj povabi tudi druge učitelje, kar bo okrepilo timsko delo, izmenjavo izkušenj in usklajevanje meril.

Individualni pouk inštrumenta se ocenjuje z izvedbo izbranih glasbenih vsebin pri pouku in na nastopih.

Priporoča se, da dijak ob koncu šolskega leta izvede zaključni nastop, na katerem predstavi pridobljeno znanje iz priporočene snovi. Na tem nastopu dijak izkaže minimalne standarde znanja z izvedbo predvidene snovi, ki je določena za vsak letnik posebej. Ocenjevanje omogoča dijaku, da svoje znanje demonstrira na praktičen in ustvarjalen način.

Priporočamo, da dosežek dijaka na zaključnem nastopu ocenimo komisijsko, pri čemer komisijo sestavljata vsaj dva učitelja, ki ne poučujeta dijaka. Oceno komisija določi v soglasju z učiteljem nosilcem predmeta.

Priporočena snov za zaključni nastop

1. LETNIK

Dijak:

» na pamet zaigra lestvico s pripadajočo kadenco;

» na pamet zaigra etudo;

» zaigra skladbo ali stavek cikličnega dela iz skupine ciljev renesansa, barok;

» zaigra skladbo ali stavek cikličnega dela iz skupine ciljev klasika, romantika;

» zaigra skladbo ali stavek cikličnega dela iz skupine ciljev glasba 20. in 21. stoletja ali skladbo ali stavek

cikličnega dela iz skupine ciljev drugi stili in zvrsti;

» zaigra skladbo ali stavek cikličnega dela slovenskega skladatelja.



18

8

5

:

8

0

/

/

/



2. LETNIK 5202.0 Dijak:1.20 » na pamet zaigra durovo in vzporedno molovo lestvico s pripadajočo kadenco;

» na pamet zaigra etudo;

» zaigra skladbo ali dva kontrastna stavka cikličnega dela iz skupine ciljev renesansa, barok;

» zaigra skladbo ali stavek cikličnega dela iz skupine ciljev klasika, romantika;

» zaigra skladbo ali stavek cikličnega dela iz skupine ciljev glasba 20. in 21. stoletja ali skladbo ali stavek

cikličnega dela iz skupine ciljev drugi stili in zvrsti;

» zaigra skladbo ali stavek cikličnega dela slovenskega skladatelja.



3. LETNIK

Dijak:

» na pamet zaigra durovo in vzporedno molovo lestvico s protipostopom in pripadajočo kadenco;

» na pamet zaigra etudo;

» zaigra dve kontrastni skladbi ali tri kontrastne stavke cikličnega dela iz skupine ciljev renesansa, barok;

» zaigra dve kontrastni skladbi ali dva kontrastna stavka cikličnega dela iz skupine ciljev klasika, romantika;

» zaigra skladbo ali stavek cikličnega dela iz skupine ciljev glasba 20. in 21. stoletja ali skladbo ali stavek

cikličnega dela iz skupine ciljev drugi stili in zvrsti;

» zaigra skladbo ali stavek cikličnega dela slovenskega skladatelja.



4. LETNIK

Dijak:

» na pamet zaigra zahtevnejšo etudo;

» zaigra dve kontrastni skladbi ali vsaj tri kontrastne stavke cikličnega dela iz skupine ciljev renesansa, barok;

» zaigra vsaj dve kontrastni skladbi ali vsaj tri kontrastne stavke cikličnega dela iz skupine ciljev klasika,

romantika;

» zaigra daljšo skladbo ali dva stavka cikličnega dela iz skupine ciljev glasba 20. in 21. stoletja ali daljšo

skladbo ali dva stavka cikličnega dela iz skupine ciljev drugi stili in zvrsti;

» zaigra daljšo skladbo ali dva stavka cikličnega dela slovenskega skladatelja.



19

8

5

:

8

0

/

/

/



Izmed skupin ciljev “renesansa, barok”, “klasika, romantika”, “glasba slovenskih skladateljev”, “glasba 20. in 5202 21. stoletja” ali “drugi stili in zvrsti” izvede vsaj dve glasbeni deli na zaključnem nastopu na pamet..01.20

Uporaba virov in tehnologije

Dijak pridobiva verodostojne podatke iz knjižnih in drugih virov ter tehtno uporablja računalniške programe in mobilne aplikacije. Svojo kreativnost izraža in preizkuša s pomočjo uporabe računalniških programov za glasbeno notiranje, kot so: Finale, MuseScore, Overture, Sibelius in drugi programi. Učitelj uči in spodbuja dijaka k uporabi kvalitetnih notnih edicij. Dijak na nastopih in pri pouku uporablja digitalni notni arhiv, ustvarja video/avdio portfolije ter uporablja snemanje za samorefleksijo in spremljanje napredka. Svoje znanje in splošno razgledanost širi z dostopanjem do spletnih informacij, kot so: IMSLP in druge knjižnice, YouTube, Spotify in podobni kanali za poslušanje glasbe.



Medpredmetno povezovanje

Velik pomen ima medpredmetno povezovanje, ki pomeni iskanje povezav predmeta z drugimi predmetnimi področji, sodelovanje učiteljev različnih predmetnih področij v učno-vzgojnih dejavnostih, vzajemno načrtovanje skupne ali sočasne obravnave sorodnih vsebin in podobno. Učitelj se povezuje z drugimi strokovnimi člani pedagoškega aktiva, sodeluje pri načrtovanju medpredmetnih povezav in ustvarjalno oblikuje izvajanje učnega procesa.



Umetniško sodelovanje

Dijak se ob vključevanju v komorne skupine, orkestre, zbore in druge skupne projekte navaja na medsebojno umetniško sodelovanje ter razvija sposobnosti komunikacije, ustvarjalnosti, samoiniciativnosti in podjetnosti. Svoje znanje, pridobljeno pri ostalih strokovnih glasbenih predmetih, uporablja pri poglobljeni analizi skladb, kar pripomore k boljšemu razumevanju in kvalitetnejši izvedbi programa. Večja prenosljivost znanja oblikuje tudi samostojnejšo osebnost, ki se laže spopada z različnimi izzivi v stroki in v življenju. Zmožnost povezovanja različnih znanj, uvidov in spretnosti pa hkrati prispeva k kulturni in etični zavesti ter osebnostni stabilnosti posameznika.



Obisk koncertov

Učitelj spodbuja dijaka k obisku koncertov, ki so pomemben vir izkušenj in informacij, ki jih ne more zagotoviti sam pouk. Dijak tako spoznava bogastvo glasbene literature in se srečuje z interpretativnimi dosežki priznanih umetnikov, kar pomembno prispeva k oblikovanju njegove umetniške identitete. Ob tem spoznava zakonitosti profesionalnega dela svojega področja tudi s praktičnih, organizacijskih in drugih vidikov, ki pomembno vplivajo na njegovo bodočo poklicno izbiro in pot. Delo temelji na poznavanju dijakovega tehničnega in muzikalnega znanja ter njegovih psihofizičnih sposobnostih. Učni načrti so le podlaga za delo. Praksa kaže, da prihaja v razvoju posameznikov do precejšnjih razlik, ki jih kljub selekciji in sprejemnemu preizkusu ni mogoče predvideti. Tako so odstopanja od letnega in izpitnega programa dopustna in celo nujna. V praksi to pomeni



20

8

5

:

8

0

/

/

/



prilagajanje načina poučevanja in napredovanja dijakovim individualnim psihofizičnim in emocionalnim 5202 sposobnostim. Tudi izpitna komisija naj to primerno upošteva pri ocenjevanju..01.20

Skupni cilji

Cilji predmeta podpirajo skupne cilje s področij jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, trajnostnega razvoja, zdravja in dobrobiti, digitalne kompetentnosti in podjetnosti.

Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost

Dijak:



» spoznava (1.1.2.1) in uporablja strokovno terminologijo glasbenega jezika (1.1.2.2);



» analizira različne glasbene zapise in druga gradiva o glasbi (1.1.4.1);



» razvija lastne sporazumevalne zmožnosti skozi nenasilno komunikacijo (1.1.5.1);



» vzpostavlja odnos do umetnosti in ozavešča lastno doživljanje (1.3.1.1);



» spoznava umetniške zvrsti, njihova izrazna sredstva ter kulturno-zgodovinski kontekst (1.3.2.1);



» uživa ob ustvarjanju glasbe ter se veseli lastnih dosežkov in dosežkov drugih (1.3.4.1);



» svobodno izraža in uresničuje ustvarjalne ideje (1.3.4.2);



» živi kulturo in umetnost kot vrednoto (1.3.5.1).



Trajnostni razvoj

Dijak:



» s pomočjo glasbe prepoznava lastne vrednote v povezavi s trajnostnim razvojem (2.1.1.1);



» gradi odgovoren odnos do naravnih sistemov (2.1.3.1);



» kritično presoja informacije z vidika okolja, živih bitij in družbe ob upoštevanju različnih perspektiv

(2.2.2.1);



» sodeluje z drugimi pri ukrepanju za trajnostnost (2.4.2.1).

Zdravje in dobrobit

Dijak:



» uravnava lastno doživljanje (3.1.2.1), razvija samozavest in samospoštovanje (3.1.2.2);



» glasbene dejavnosti spodbujajo radovednost (3.1.4.1) in sprostitev (3.2.3.2);



» vključuje se v gibalne dejavnosti (3.2.1.3), s katerimi vzpostavlja pozitiven odnos do gibanja



(3.2.1.2) ter spoznava ukrepe za ohranjanje zdravja (3.2.4.1);



» razvija spretnost aktivnega poslušanja (3.3.2.1) in sodelovalne veščine (3.3.3.1).





21





8

5

:

8

0

/

/

/



Digitalna kompetentnost 5202.0 Dijak:1.20 » pri iskanju informacij o glasbi (4.1.1.1), ustvarjanju, urejanju in deljenju v različnih formatih uporablja



digitalno tehnologijo (4.2.1.1), (4.3.1.1), (4.3.2.1);



» upravlja svojo digitalno identiteto (4.2.6.1);



» prepoznava tehnične težave in jih skuša reševati (4.5.1.1).



Podjetnost



Dijak:



» uporablja glasbeno znanje in izkušnje pri reševanju izzivov (5.1.2.1), (5.3.1.1);



» vrednoti dosežke ustvarjanja ter uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev (5.3.5.2).





Delo z dijaki z raznolikimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami



Učitelj preko inkluzivne prakse prilagodi poučevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja za nadarjene dijake, dijake z učnimi težavami, dijake s posebnimi potrebami, dijake priseljence, dijake iz manj spodbudnega družinskega okolja. Prilagaja vsebine, metode, oblike in pristope dela, čas ter rabo didaktičnih pripomočkov za dosego ciljev in standardov znanj ali preseganjem le-teh. Delo z dijaki z raznolikimi potrebami zahteva timsko delo, sodelovanje med učitelji, spremljevalci in drugimi strokovnjaki. Učitelj sproti evalvira učinkovitost prilagoditev ter jih po potrebi spreminja glede na dijakov napredek.

Osnovno izhodišče za učiteljevo delo v prilagodljivem in vključujočem učnem okolju so spoštovanje ter upoštevanje različnosti, izvirnosti in individualnosti, pa tudi njegova lastna inkluzivna poučevalna praksa, zaradi vse večje raznolikosti med dijaki. Prilagodljivo in vključujoče učno okolje poudarja pomen koncepta vključevanja, ki temelji na dojemanju razreda kot skupnosti različnih in edinstvenih posameznikov ter zahteva prilagoditev vzgojno-izobraževalnega procesa, da ta ustreza potrebam vseh dijakov.



Priporočila za kakovosten napredek dijaka in kakovostno izvedbo pouka:

» lastni inštrument- priporočene so koncertne diskantne citre (paziti na dobro kvaliteto inštrumenta, redna

nega- menjava strun, servis);

» citrarska miza ali stojalo;

» notno stojalo;

» ogledalo;

» metronom;

» kromatični uglaševalec in pick up kabel;



22

8

5

:

8

0

/

/

/



» menjalni naprstnik; 5202.0 » strokovno gradivo.1.20



23





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


8


5

:

8

0

/

/

/



1. LETNIK 5

2

0

2

.

0

1

.

2

0

OBVEZNO



OPIS TEME

Dijak v 1. letniku spoznava glasbene vsebine skozi cilje naslednjih tem: tehnične prvine, etude, renesansa, barok, klasika, romantika, glasba 20. in 21. stoletja, glasba slovenskih skladateljev, drugi stili in zvrsti.

Poudarek v tej temi je ponovitev temeljnih tehničnih in muzikalnih prvin (drža telesa, rok in prstov, osnovna tehnika igranja, ritmična natančnost, oblikovanje tona) ter poglabljanje že usvojenega znanja iz predhodnega glasbenega izobraževanja. Prav tako dijak spoznava literaturo in značilnosti različnih glasbenih obdobij, stilov in zvrsti ter temu primerno izraža osebno glasbeno doživljanje. Skozi nastope gradi lastno osebnost in odrsko prezenco ter pri tem poskuša kritično samo−ovrednotiti svoje izvedbe nastopov.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Izmed skupin ciljev “renesansa, barok”, “klasika, romantika”, “glasba slovenskih skladateljev”, “glasba 20. in 21. stoletja” ali “drugi stili in zvrsti” izvede vsaj dve glasbeni deli na zaključnem nastopu na pamet.



TEHNIČNE PRVINE



CILJI

Dijak:

O: razvija ozaveščeno in samostojno kontrolo funkcionalne drže telesa ob inštrumentu, vključno s pravilno postavitvijo obeh rok in prstov;

O: utrjuje in razvija tehnične prvine (koordinacija gibanja obeh rok, tehnika igranja z menjalnim naprstnikom, tehnika igranja na prostih strunah z uporabo vseh prstov, različne tehnike dušenja strun, različni tempi izvajanja, različne lege, večglasje na ubiralki);

O: izvaja različne ritmične vzorce in različne kombinacije taktovskih načinov;

O: razvija različne artikulacije (legato, portato, staccato) in oblikovanje tona;

O: razume sistem kvartno−kvintnega kroga in izvaja vaje, lestvice (tudi kromatiko) ter ustrezne kadence na prostih strunah in v različnih legah na ubiralki;

O: samostojno uglašeje inštrument z uporabo kromatičnega uglaševalca in se uvaja v uglaševanje po posluhu s pomočjo glasbenih vilic;



25

8

5

:

8

0

/

/

/



O: izvaja lažje tehnične vaje prima vista. 5202.01.20 STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže ozaveščeno in samostojno kontrolo funkcionalne drže telesa ob inštrumentu, vključno s pravilno

postavitvijo obeh rok in prstov;

» izkaže tehnične prvine (koordinacija gibanja obeh rok, tehnika igranja z menjalnim naprstnikom, tehnika

igranja na prostih strunah z uporabo vseh prstov, različne tehnike dušenja strun, različni tempi izvajanja, različne lege, večglasje na ubiralki);

» izvede lestvice (tudi kromatiko) ter ustrezne kadence na prostih strunah in v različnih legah na ubiralki;

» na pamet zaigra lestvico s pripadajočo kadenco.



TERMINI

◦ lege na ubiralki ◦ lestvica ◦ kadenca ◦ kromatika ◦ tehnika igranja z menjalnim naprstnikom ◦ prima vista ◦ kvartno-kvintni krog



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

Dijak izkazuje znanje pri pouku, z nastopi, z obiski in analizo obiskanih koncertov (izdelava seminarske naloge in predstavitev) ter pisanjem priredb v programih za izdelavo notnega zapisa.



OPISNI KRITERIJI

Dijak izkaže koordinirano, enakomerno in dobro tonsko oblikovano obvladovanje izbranih lestvic in kadenc. Pri tem se upošteva:

» ritmična in tonska natančnost izvedbe;

» uporaba pravilnih prstnih redov in različnih leg na ubiralki;

» dušenje prostih strun;

» legato izvajanje.



26





8


5

:

8

0

/

/

/



ETUDE 5202.01.20 CILJI

Dijak:

O: skozi etude razvija, uri in poglablja tehnične prvine (koordinacija gibanja obeh rok, tehnika igranja z menjalnim naprstnikom, različne tehnike dušenja strun);

O: razvija tehniko igranja na prostih strunah in s 5. prstom desne roke;

O: uri hitrost igranja;

O: uporablja različne lege z ustreznimi prstnimi redi in izvaja večglasje na ubiralki;

O: igra po notnem zapisu v basovskem ključu po strunah C in G na ubiralki;

O: razvija različne artikulacije (legato, portato, staccato) in oblikovanje tona;

O: razvija glasbeni spomin.



(3.1.3.3)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» skozi etude izkaže znanje iz tehničnih prvin (koordinacija gibanja obeh rok, tehnika igranja z menjalnim

naprstikom, različne tehnike dušenja strun);

» izkaže tehniko igranja na prostih strunah in s 5. prstom desne roke;

» zaigra v hitrejših tempih;

» uporabi različne lege z ustreznimi prstnimi redi in izvede večglasje na ubiralki;

» zaigra legato;

» na pamet zaigra etudo.



TERMINI

◦ tehnika igranja s 5. prstom desne roke ◦ koordinacija gibanja obeh rok ◦ tehnika dušenja strun ◦ legato



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

Dijak izkazuje znanje pri pouku, z nastopi, obiski in analizo obiskanih koncertov (izdelava seminarske naloge in predstavitev) ter pisanjem priredb v programih za izdelavo notnega zapisa.



27

8

5

:

8

0

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202.0 Dijak izkaže tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih etud ali skladb etudnega 1.2 značaja. Pri tem se upošteva:0

» natančnost in spretnost izvedbe;

» uporaba pravilnih prstnih redov in različnih leg na ubiralki;

» dušenje prostih strun;

» legato izvajanje.



28





8


5

:

8

0

/

/

/



RENESANSA, BAROK 5202.01.20 CILJI

Dijak:

O: razvija različne artikulacije (legato, portato, staccato) in oblikovanje tona;



(1.1.2.1)

O: spoznava polifonijo;

O: spoznava različne tehnike in načine igranja (vezave, arpeggio na ubiralki navzdol in navzgor, pizzicato, vibrato, različne tehnike dušenja strun, različne lege na ubiralki);



(1.1.2.2)

O: spoznava osnovno ornamentiko (triller, praller, mordent);

O: razvija interpretacijo, primerno slogovnemu obdobju (fraziranje, oblikovna analiza izvajanih skladb);

O: razvija diferenciacijo zvočnih barv (sul ponticello, ordinario, sul tasto);

O: uporablja oznake za dinamiko in agogiko;

O: uporablja scordaturo-preuglasitev strun;

O: razvija glasbeni spomin.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» uporabi različne artikulacije (legato, portato, staccato) in spretno oblikuje ton;

» izkaže različne tehnike in načine igranja (vezave, arpeggio na ubiralki navzdol in navzgor, pizzicato,

vibrato, različni načini dušenja strun, različne lege na ubiralki);

» uporabi osnovno ornamentiko (triller, praller, mordent);

» oblikuje interpretacijo, primerno slogovnemu obdobju (fraziranje, oblikovna analiza izvajanih skladb);

» izkaže poznavanje oznak za dinamiko in agogiko ter uporabi diferencirane zvočne barve;

» izkaže glasbeni spomin;

» zaigra skladbo ali stavek cikličnega dela.



29

8

5

:

8

0

/

/

/



TERMINI 5202.0 ◦ dinamika ◦ agogika ◦ interpretacija ◦ fraziranje ◦ vezave ◦ arpeggio ◦ pizzicato ◦ vibrato ◦ ornamentika 1.2 ◦ diferencirane zvočne barve ◦ sul ponticello ◦ ordinario ◦ sul tasto ◦ renesansa ◦ barok 0



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

Dijak izkazuje znanje pri pouku, z nastopi, obiski in analizo obiskanih koncertov (izdelava seminarske naloge in predstavitev) ter pisanjem priredb v programih za izdelavo notnega zapisa.



OPISNI KRITERIJI

Dijak izkaže tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Pri tem se upošteva:

» natančnost in spretnost izvedbe;

» dušenje prostih strun;

» legato izvajanje;

» ustrezno fraziranje;

» primerna dinamika in agogika.



30





8


5

:

8

0

/

/

/



KLASIKA, ROMANTIKA 5202.01.20 CILJI

Dijak:

O: razvija različne artikulacije (legato, portato, staccato) in oblikovanje tona;

O: razvija različne tehnike in načine igranja (vezave, okraski, naravni in umetni flagiolet, arpeggio na ubiralki navzdol in navzgor, glissando na ubiralki, pizzicato, vibrato, akordična spremljava, različne lege in večglasje na ubiralki);



(3.1.4.1)

O: uri izvajanje pasaž v hitrejših tempih;

O: razvija interpretacijo, primerno slogovnemu obdobju (fraziranje, oblikovna analiza izvajanih skladb);

O: uporablja oznake za dinamiko in agogiko ter razvija diferenciacijo zvočnih barv (sul ponticello, ordinario, sul tasto);



(1.1.2.2)

O: uporablja scordaturo-preuglasitev strun;

O: razvija glasbeni spomin.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» uporabi različne artikulacije in spretno oblikuje ton;

» izkaže različne tehnike in načine igranja (vezave, okraski, naravni in umetni flagiolet, arpeggio na

ubiralki navzdol in navzgor, glissando na ubiralki, pizzicato, vibrato, akordična spremljava, različne lege in večglasje na ubiralki);

» zaigra pasaže v hitrejših tempih;

» oblikuje interpretacijo, primerno slogovnemu obdobju (fraziranje, oblikovna analiza izvajanih skladb);

» oblikuje dinamiko in agogiko ter uporabi diferencirane zvočne barve;

» izkaže glasbeni spomin;

» zaigra skladbo ali stavek cikličnega dela.



TERMINI

◦ klasika ◦ romantika ◦ glissando ◦ akordična spremljava ◦ ciklično delo ◦ večglasje na ubiralki ◦ okraski



31

8

5

:

8

0

/

/

/



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV 5202.0 Pri nemški založbi Musikverlag Richard Grünwald je učitelju in dijaku na voljo široka ponudba literature - 1.2 skladb, cikličnih del in notnih zbirk iz obdobja citrarske klasike in romantike različnih skladateljev, kot so Adam 0

Darr, Richard Grünwald, Joseph Haustein, Emil Holz, Ferdinand Kollmaneck, Hans Ludwig, Wilhelm Otto Mickenschreiber, Johannes Pugh, Heinrich von Reichersberg, Simon Schneider, Joseph Swoboda in drugi.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

Dijak izkazuje znanje pri pouku, z nastopi, obiski in analizo obiskanih koncertov (izdelava seminarske naloge in predstavitev) ter pisanjem priredb v programih za izdelavo notnega zapisa.



OPISNI KRITERIJI

Dijak izkaže tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Pri tem se upošteva:

» natančnost in spretnost izvedbe;

» dušenje prostih strun;

» legato izvajanje;

» ustrezno fraziranje;

» primerna dinamika in agogika.



32





8


5

:

8

0

/

/

/



GLASBA 20. IN 21. STOLETJA 5202.01.20 CILJI

Dijak:

O: spoznava sodobni notni zapis (razumevanje in uporaba legende);

O: izvaja zahtevnejše ritmične vzorce in različne kombinacije taktovskih načinov;

O: spoznava različne zvočne efekte (étouffée, cluster, tapping, glissando na prostih strunah, Bartók pizzicato);

O: razvija različne tehnike in načine igranja ter različne artikulacije (vezave, naravni in umetni flagiolet, arpeggio na ubiralki navzdol in navzgor, glissando na ubiralki, pizzicato, tremolo, vibrato, legato, portato, staccato, leggiero);

O: uporablja oznake za dinamiko in agogiko;

O: razvija osebno doživljanje glasbenega dela skozi uporabo lastne slušne predstave;

O: uporablja scordaturo-preuglasitev strun;

O: se uvaja v improvizacijo.



(1.3.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna sodobni notni zapis ter razume in uporabi legendo;

» izvede zahtevnejše ritmične vzorce in različne kombinacije taktovskih načinov;

» izvede različne zvočne efekte (étouffée, cluster, tapping, glissando na prostih strunah, Bartók pizzicato);

» izkaže različne tehnike in načine igranja ter različne artikulacije (vezave, okraski, naravni in umetni

flagolet, arpeggio na ubiralki navzdol in navzgor, glissando na ubiralki, pizzicato, tremolo, vibrato, legato, portato, staccato);

» pozna oznake za dinamiko in agogiko;

» izkaže osebno doživljanje glasbenega dela skozi uporabo lastne slušne predstave;

» zaigra skladbo ali stavek cikličnega dela.



TERMINI

◦ étouffée ◦ cluster ◦ tapping ◦ Bartók pizzicato ◦ zvočni efekt ◦ legenda ◦ kombinacije taktovskih načinov ◦ sodobni notni zapis



33

8

5

:

8

0

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202.0 Dijak izkazuje znanje pri pouku, z nastopi, obiski in analizo obiskanih koncertov (izdelava seminarske naloge in 1.2 predstavitev) ter pisanjem priredb v programih za izdelavo notnega zapisa.0



OPISNI KRITERIJI

Dijak izkaže tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Pri tem se upošteva:

» natančnost in spretnost izvedbe;

» dušenje prostih strun;

» legato izvajanje;

» ustrezno fraziranje;

» primerna dinamika in agogika.



34





8


5

:

8

0

/

/

/



GLASBA SLOVENSKIH SKLADATELJEV 5202.01.20 CILJI

Dijak:

O: spoznava dela slovenskih skladateljev;

O: izvaja zahtevnejše ritmične vzorce in različne kombinacije taktovskih načinov;

O: razvija različne artikulacije (legato, portato, staccato) in oblikovanje tona;

O: spoznava različne zvočne efekte ter razvija tehnike in načine igranja (vezave, okraski, naravni in umetni flagioleti, arpeggio na ubiralki navzdol in navzgor, glissando na ubiralki, pizzicato, tremolo, tapping, vibrato, akordična spremljava, menjalni bas);

O: razvija osebno doživljanje glasbenega dela skozi uporabo lastne slušne predstave;



(1.3.4.2)

O: uporablja oznake za dinamiko in agogiko;

O: z glasbenimi deli slovenskih skladateljev spoznava, ohranja, neguje in oživlja tradicionalne pesmi in napeve ter narodovo kulturno izročilo;



(1.3.5.1)

O: se uvaja v improvizacijo.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede zahtevnejše ritmične vzorce in različne kombinacije taktovskih načinov;

» izvede različne artikulacije in spretno oblikuje ton;

» izvede različne zvočne efekte ter izkaže tehnike in načine igranja (vezave, okraski, naravni in umetni

flažoleti, arpeggio na ubiralki navzdol in navzgor, glissando na ubiralki, pizzicato, tremolo, tapping, vibrato, akordična spremljava, menjalni bas);

» izkaže osebno doživljanje glasbenega dela skozi uporabo lastne slušne predstave;

» izkaže poznavanje oznak za dinamiko in agogiko;

» pozna slovenske tradicionalne pesmi in napeve ter kulturno izročilo;

» zaigra skladbo ali stavek cikličnega dela slovenskega skladatelja.



35

8

5

:

8

0

/

/

/



TERMINI 5202.0 ◦ kulturno izročilo ◦ tradicionalne pesmi ◦ tapping ◦ menjalni bas ◦ akordična spremljava 1.20

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

Dijak izkazuje znanje pri pouku, z nastopi, obiski in analizo obiskanih koncertov (izdelava seminarske naloge in predstavitev) ter pisanjem priredb v programih za izdelavo notnega zapisa.



OPISNI KRITERIJI

Dijak izkaže tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Pri tem se upošteva:

» natančnost in spretnost izvedbe;

» dušenje prostih strun;

» legato izvajanje;

» ustrezno fraziranje;

» primerna dinamika in agogika.



36

8

5

:

8

0

/

/

/



DRUGI STILI IN ZVRSTI 5202.01.20 CILJI

Dijak:

O: z izvajanjem skladb in cikličnih del spoznava literaturo ter različne glasbene stile in zvrsti (jazz, blues, swing, pop, rock, etno glasba);



(1.3.2.1)

O: skozi skladbe in ciklična dela različnih glasbenih stilov in zvrsti spoznava različne tehnike in načine igranja (akordična spremljava, menjalni bas, dušena spremljava, vibrato, glissando, okraski, tremolo, tapping) ter artikulacije;

O: razvija glasbenemu stilu primerno interpretacijo;

O: pozna licence in avtorske pravice; spoštuje pravice avtorjev in jih ustrezno citira.



(4.3.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna literaturo ter zaigra skladbe in ciklična dela različnih glasbenih stilov in zvrsti (jazz, blues, swing,

pop, rock, etno glasba);

» skozi skladbe in ciklična dela različnih glasbenih stilov in zvrsti izkaže različne tehnike in načine igranja

(akordična spremljava, menjalni bas, dušena spremljava, vibrato, glissando, okraski, tremolo, tapping) ter artikulacije;

» oblikuje interpretacijo, primerno glasbenemu stilu;

» zaigra skladbo ali stavek cikličnega dela iz skupine ciljev drugi stili in zvrsti ALI skladbo ali stavek

cikličnega dela iz skupine ciljev glasba 20. in 21. stoletja.



TERMINI

◦ glasbena literatura ◦ jazz ◦ blues ◦ swing ◦ etno glasba ◦ rock ◦ pop ◦ stil ◦ zvrst



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

Dijak izkazuje znanje pri pouku, z nastopi, obiski in analizo obiskanih koncertov (izdelava seminarske naloge in predstavitev) ter pisanjem priredb v programih za izdelavo notnega zapisa.



37

8

5

:

8

0

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202.0 Dijak izkaže tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Pri tem se 1.2 upošteva:0

» natančnost in spretnost izvedbe;

» dušenje prostih strun;

» legato izvajanje;

» ustrezno fraziranje;

» primerna dinamika in agogika.



38





8


5

:

8

0

/

/



2. LETNIK /

5

2

0

2

.

0

1

.

2

OBVEZNO 0



OPIS TEME

V tej temi so vključene naslednje skupine ciljev: tehnične prvine; etude; renesansa, barok; klasika, romantika; glasba 20. in 21. stoletja; glasba slovenskih skladateljev; drugi stili in zvrsti.

Poudarek v tej temi je poglabljanje temeljnih tehničnih in muzikalnih prvin (drža telesa, rok in prstov, osnovna tehnika igranja, ritmična natančnost, oblikovanje tona) ter razvijanje že usvojenega znanja iz 1. letnika. Prav tako dijak spoznava literaturo in značilnosti različnih glasbenih obdobij, stilov in zvrsti ter temu primerno izraža osebno glasbeno doživljanje. Skozi nastope gradi lastno osebnost in odrsko prezenco ter pri tem poskuša kritično samoovrednotiti svoje izvedbe nastopov.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Izmed skupin ciljev “renesansa, barok”, “klasika, romantika”, “glasba slovenskih skladateljev”, “glasba 20. in 21. stoletja” ali “drugi stili in zvrsti” izvede vsaj dve glasbeni deli na zaključnem nastopu na pamet.



TEHNIČNE PRVINE



CILJI

Dijak:

O: razvija ozaveščeno in samostojno kontrolo funkcionalne drže telesa ob inštrumentu vključno s pravilno postavitvijo obeh rok in prstov;



(3.2.1.1)

O: poglablja tehnične prvine (koordinacija gibanja obeh rok, tehnika igranja z menjalnim naprstnikom, tehnika igranja na prostih strunah z uporabo vseh prstov, različne tehnike dušenja strun, različni tempi izvajanja, različne lege, večglasje na ubiralki);

O: izvaja različne ritmične vzorce in različne kombinacije taktovskih načinov;

O: razvija različne artikulacije (legato, portato, staccato) in oblikovanje tona;



(1.1.2.2)

O: razume sistem kvartno−kvintnega kroga in izvaja vaje, lestvice (tudi kromatiko) ter ustrezne kadence na prostih strunah in v različnih legah na ubiralki;



39

8

5

:

8

0

/

/

/



O: samostojno uglašuje inštrument z uporabo kromatičnega uglaševalca in se uvaja v uglaševanje po posluhu s 5202 pomočjo glasbenih vilic;.01. O: 2 izvaja tehnične vaje prima vista.0



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže ozaveščeno in samostojno kontrolo funkcionalne drže telesa ob inštrumentu, vključno s pravilno

postavitvijo obeh rok in prstov;

» izkaže tehnične prvine (koordinacija gibanja obeh rok, tehnika igranja z menjalnim naprstnikom, tehnika

igranja na prostih strunah z uporabo vseh prstov, različne tehnike dušenja strun, različni tempi izvajanja, različne lege, večglasje na ubiralki);

» izvede različne artikulacije (legato, portato, staccato) in spretno oblikuje ton;

» tehnično pravilno izvede lestvice (tudi kromatiko) ter ustrezne kadence na prostih strunah in v različnih

legah na ubiralki;

» na pamet zaigra durovo in vzporedno molovo lestvico s pripadajočo kadenco.



TERMINI

◦ artikulacija ◦ različne tehnike dušenja strun ◦ kvartno kvintni krog ◦ funkcionalna drža telesa ob inštrumentu



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

Dijak izkazuje znanje pri pouku, z nastopi, obiski in analizo obiskanih koncertov (izdelava seminarske naloge in predstavitev) ter pisanjem priredb v programih za izdelavo notnega zapisa.



OPISNI KRITERIJI

Dijak izkaže koordinirano, enakomerno in dobro tonsko oblikovano obvladovanje izbranih lestvic in kadenc. Pri tem se upošteva:

» ritmična in tonska natančnost izvedbe;

» uporaba pravilnih prstnih redov in različnih leg na ubiralki;

» dušenje prostih strun;

» legato izvajanje.



40





8


5

:

8

0

/

/

/



ETUDE 5202.01.20 CILJI

Dijak:

O: skozi etude razvija, uri in poglablja tehnične prvine (koordinacija gibanja obeh rok, tehnika igranja z menjalnim naprstnikom, različne tehnike dušenja strun);

O: poglablja spretno tehniko in igro vseh prstov desne roke na prostih strunah, s poudarkom na pridobivanju moči in spretnosti 5. prsta;

O: uri hitrost igranja;

O: uporablja različne lege z ustreznimi prstnimi redi in izvaja večglasje na ubiralki;

O: igra po notnem zapisu v basovskem ključu po strunah C in G na ubiralki;

O: poglablja ritmično natančnost;

O: razvija različne artikulacije (legato, portato, staccato) in oblikovanje tona;

O: razvija glasbeni spomin.



(3.1.3.3)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» skozi etude izkaže znanje iz tehničnih prvin (koordinacija obeh rok, tehnika igranja z menjalnim

naprstikom, različne tehnike dušenja strun);

» pri izvajanju uporabi tehniko igranja z menjalnim naprstnikom;

» izkaže spretno tehniko in igro vseh prstov desne roke na prostih strunah, s poudarkom na 5. prstu;

» zaigra v hitrejših tempih,

» uporabi različne lege z ustreznimi prstnimi redi in izvede večglasje na ubiralki;

» zaigra po notnem zapisu v basovskem ključu po strunah C in G na ubiralki;

» izkaže ritmično natančnost;

» zaigra legato;

» na pamet zaigra etudo.



41

8

5

:

8

0

/

/

/



TERMINI 5202.0 ◦ ritmična natančnost ◦ različne lege na ubiralki 1.20

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

Dijak izkazuje znanje pri pouku, z nastopi, obiski in analizo obiskanih koncertov (izdelava seminarske naloge in predstavitev) ter pisanjem priredb v programih za izdelavo notnega zapisa.



OPISNI KRITERIJI

Dijak izkaže tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih etud ali skladb etudnega značaja. Pri tem se upošteva:

» natančnost in spretnost izvedbe;

» uporaba pravilnih prstnih redov in različnih leg na ubiralki;

» dušenje prostih strun;

» legato izvajanje.



42





8


5

:

8

0

/

/

/



RENESANSA, BAROK 5202.01.20 CILJI

Dijak:

O: poglablja izvajanje različne artikulacije (legato, portato, staccato, leggiero) ter oblikovanje tona, motiva, sekvence in fraze;



(1.1.2.2)

O: razvija izvajanje polifonije;

O: razvija različne tehnike in načine igranja (vezave, arpeggio na ubiralki navzdol in navzgor, pizzicato, vibrato, različne tehnike dušenja strun, različne lege na ubiralki);

O: razvija osnovno ornamentiko (triller, praller, mordent);

O: razvija interpretacijo, primerno slogovnemu obdobju;

O: poglablja diferenciacijo zvočnih barv (sul ponticello, ordinario, sul tasto);

O: spoznava različne skladbe in ciklična dela (oblikovna in harmonska analiza ter oblika: suita, sonata, partita, fantazija);

O: razvija glasbeni spomin.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede različne artikulacije (legato, portato, staccato, leggiero) in analizira skladbo (motiv, sekvenca, fraza);

» prepozna polifonijo in jo primerno izrazi;

» izkaže različne tehnike in načine igranja (vezave, arpeggio na ubiralki navzdol in navzgor, pizzicato,

vibrato, različne tehnike dušenja strun, različne lege na ubiralki);

» izvede osnovno ornamentiko (triller, praller, mordent);

» uporabi interpretacijo, primerno slogovnemu obdobju;

» uporabi diferencirane zvočne barve (sul ponticello, ordinario, sul tasto);

» pozna osnovno oblikovno in harmonsko sestavo izvajanih skladb ali cikličnih del;

» izkaže glasbeni spomin;

» zaigra skladbo ali dva kontrastna stavka cikličnega dela.



43

8

5

:

8

0

/

/

/



TERMINI 5202.0 ◦ leggiero ◦ polifonija ◦ oblikovna sestava skladb ◦ harmonska sestava skladb ◦ motiv ◦ sekvenca ◦ fraza 1.2 ◦ ciklično delo ◦ stavek cikličnega dela 0



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

Dijak izkazuje znanje pri pouku, z nastopi, obiski in analizo obiskanih koncertov (izdelava seminarske naloge in predstavitev) ter pisanjem priredb v programih za izdelavo notnega zapisa.



OPISNI KRITERIJI

Dijak izkaže tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Pri tem se upošteva:

» natančnost in spretnost izvedbe;

» dušenje prostih strun;

» legato izvajanje;

» ustrezno fraziranje;

» primerna dinamika in agogika.



44





8


5

:

8

0

/

/

/



KLASIKA, ROMANTIKA 5202.01.20 CILJI

Dijak:

O: poglablja različne artikulacije (legato, portato, staccato) in oblikovanje tona;

O: poglablja različne tehnike in načine igranja (vezave, okraski, naravni in umetni flagiolet, arpeggio na ubiralki navzdol in navzgor, glissando na ubiralki, pizzicato, vibrato, akordična spremljava, različne lege in večglasje na ubiralki);

O: uri izvajanje pasaž v hitrejših tempih;

O: razvija osnovno ornamentiko (triller, praller, mordent);

O: razvija interpretacijo, primerno slogovnemu obdobju (fraziranje, oblikovna analiza izvajanih skladb);



(1.3.2.1)

O: uporablja oznake za dinamiko in agogiko ter razvija diferenciacijo zvočnih barv (sul ponticello, ordinario, sul tasto);



(1.1.2.2)

O: spoznava različne skladbe in ciklična dela (oblikovna in harmonska analiza ter oblika: sonata, koncert, sonatina, koncertino, valček);

O: razvija glasbeni spomin.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» uporabi različne artikulacije in spretno oblikuje ton;

» izkaže različne tehnike in načine igranja (vezave, okraski, naravni in umetni flagiolet, arpeggio na

ubiralki navzdol in navzgor, glissando na ubiralki, pizzicato, vibrato, akordična spremljava, različne lege in večglasje na ubiralki);

» izvede pasaže v hitrejših tempih;

» uporabi osnovno ornamentiko (triler, praller, mordent);

» oblikuje interpretacijo, primerno slogovnemu obdobju (fraziranje, oblikovna analiza izvajanih skladb);

» oblikuje dinamiko in agogiko ter uporabi diferencirane zvočne barve;

» izkaže glasbeni spomin;

» zaigra skladbo ali stavek cikličnega dela.



45

8

5

:

8

0

/

/

/



TERMINI 5202.0 ◦ stavek cikličnega dela ◦ triler ◦ praller ◦ mordent ◦ arpeggio ◦ pizzicato ◦ flagiolet ◦ lega na ubiralki 1.2 ◦ osnovna ornamentika 0



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Pri nemški založbi Musikverlag Richard Grünwald je učitelju in dijaku na voljo široka ponudba literature - skladb, cikličnih del in notnih zbirk iz obdobja citrarske klasike in romantike različnih skladateljev, kot so Adam Darr, Richard Grünwald, Joseph Haustein, Emil Holz, Ferdinand Kollmaneck, Hans Ludwig, Wilhelm Otto Mickenschreiber, Johannes Pugh, Heinrich von Reichersberg, Simon Schneider, Joseph Swoboda in drugih.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

Dijak izkazuje znanje pri pouku, z nastopi, obiski in analizo obiskanih koncertov (izdelava seminarske naloge in predstavitev) ter pisanjem priredb v programih za izdelavo notnega zapisa.



OPISNI KRITERIJI

Dijak izkaže tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Pri tem se upošteva:

» natančnost in spretnost izvedbe;

» dušenje prostih strun;

» legato izvajanje;

» ustrezno fraziranje;

» primerna dinamika in agogika.



46





8


5

:

8

0

/

/

/



GLASBA 20. IN 21. STOLETJA 5202.01.20 CILJI

Dijak:

O: izvaja sodobni notni zapis (razumevanje in uporaba legende);



(1.1.2.1)

O: izvaja zahtevnejše ritmične vzorce in različne kombinacije taktovskih načinov;

O: razvija različne zvočne efekte (étouffée, cluster, tapping, glissando na prostih strunah, Bartók pizzicato);

O: poglablja različne tehnike in načine igranja ter različne artikulacije (vezave, okraski, naravni in umetni flagiolet, arpeggio na ubiralki navzdol in navzgor, glissando na ubiralki, pizzicato, tremolo, vibrato, legato, portato, staccato);

O: uporablja oznake za dinamiko in agogiko;

O: razvija osebno doživljanje glasbenega dela skozi uporabo lastne slušne predstave;

O: uporablja scordaturo-preuglasitev strun;

O: se uvaja v improvizacijo.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna sodobni notni zapis ter razume in uporabi legendo;

» izvede zahtevnejše ritmične vzorce in različne kombinacije taktovskih načinov;

» izvede različne zvočne efekte (étouffée, cluster, tapping, glissando na prostih strunah, Bartók pizzicato);

» izkaže različne tehnike in načine igranja ter izvede različne artikulacije (vezave, okraski, naravni in umetni

flagiolet, arpeggio na ubiralki navzdol in navzgor, glissando na ubiralki, pizzicato, tremolo, vibrato, legato, portato, staccato);

» izkaže poznavanje oznak za dinamiko in agogiko;

» izkaže osebno doživljanje glasbenega dela skozi uporabo lastne slušne predstave;

» ob sugestiji učitelja izvede improvizacijo;

» zaigra skladbo ali stavek cikličnega dela iz skupine ciljev glasba 20. in 21. stoletja ALI skladbo ali stavek

cikličnega dela iz skupine ciljev drugi stili in zvrsti.



47

8

5

:

8

0

/

/

/



TERMINI 5202.0 ◦ improvizacija ◦ zahtevnejši ritmični vzorci ◦ lastna slušna predstava 1.20

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

Dijak izkazuje znanje pri pouku, z nastopi, obiski in analizo obiskanih koncertov (izdelava seminarske naloge in predstavitev) ter pisanjem priredb v programih za izdelavo notnega zapisa.



OPISNI KRITERIJI

Dijak izkaže tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Pri tem se upošteva:

» natančnost in spretnost izvedbe;

» dušenje prostih strun;

» legato izvajanje;

» ustrezno fraziranje;

» primerna dinamika in agogika.



48





8


5

:

8

0

/

/

/



GLASBA SLOVENSKIH SKLADATELJEV 5202.01.20 CILJI

Dijak:

O: spoznava dela slovenskih skladateljev;

O: izvaja sodobni notni zapis (razumevanje in uporaba legende);

O: izvaja zahtevnejše ritmične vzorce in različne kombinacije taktovskih načinov;

O: izvaja različne zvočne efekte (étouffée, cluster, tapping, glissando na prostih strunah, Bartók pizzicato);

O: poglablja različne tehnike in načine igranja ter različne artikulacije (vezave, okraski, naravni in umetni flagiolet, arpeggio na ubiralki navzdol in navzgor, glissando na ubiralki, pizzicato, tremolo, tapping, vibrato, legato, portato, akordična spremljava, menjalni bas);

O: razvija osebno doživljanje glasbenega dela skozi uporabo lastne slušne predstave;



(1.3.4.2)

O: uporablja oznake za dinamiko in agogiko;

O: z glasbenimi deli slovenskih skladateljev spoznava, ohranja, neguje in oživlja tradicionalne pesmi in napeve ter narodovo kulturno izročilo;



(1.3.5.1)

O: se uvaja v improvizacijo.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna dela slovenskih skladateljev;

» pozna sodobni notni zapis ter razume in uporabi legendo;

» izvede zahtevnejše ritmične vzorce in različne kombinacije taktovskih načinov;

» izvede različne zvočne efekte (étouffée, cluster, tapping, glissando na prostih strunah, Bartók pizzicato);

» izkaže različne tehnike in načine igranja ter izvede različne artikulacije (vezave, okraski, naravni in umetni

flažolet, arpeggio na ubiralki navzdol in navzgor, glissando na ubiralki, pizzicato, tremolo, tapping, vibrato, legato, portato, akordična spremljava, menjalni bas);

» izkaže poznavanje oznak za dinamiko in agogiko;

» izkaže osebno doživljanje glasbenega dela skozi uporabo lastne slušne predstave;

» pozna slovenske tradicionalne pesmi in napeve ter kulturno izročilo;



49

8

5

:

8

0

/

/

/



» ob sugestiji učitelja izvede improvizacijo; 5202.0 » zaigra skladbo ali stavek cikličnega dela slovenskega skladatelja.1.20

TERMINI

◦ slovenski skladatelj



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

Dijak izkazuje znanje pri pouku, z nastopi, obiski in analizo obiskanih koncertov (izdelava seminarske naloge in predstavitev) ter pisanjem priredb v programih za izdelavo notnega zapisa.



OPISNI KRITERIJI

Dijak izkaže tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Pri tem se upošteva:

» natančnost in spretnost izvedbe;

» dušenje prostih strun;

» legato izvajanje;

» ustrezno fraziranje;

» primerna dinamika in agogika.



50





8


5

:

8

0

/

/

/



DRUGI STILI IN ZVRSTI 5202.01.20 CILJI

Dijak:

O: z izvajanjem skladb in cikličnih del spoznava literaturo ter različne glasbene stile in zvrsti (jazz, blues, swing, pop, rock, etno glasba);



(1.3.2.1)

O: skozi skladbe in ciklična dela različnih glasbenih stilov in zvrsti razvija različne tehnike in načine igranja (akordična spremljava, menjalni bas, dušena spremljava, vibrato, glissando, okraski, tremolo) ter artikulacije;

O: razvija glasbenemu stilu primerno interpretacijo.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna literaturo ter zaigra skladbe in ciklična dela različnih glasbenih stilov in zvrsti (jazz, blues, swing,

pop, rock, etno glasba);

» skozi skladbe in ciklična dela različnih glasbenih stilov in zvrsti izkaže različne tehnike in načine igranja

(akordična spremljava, menjalni bas, dušena spremljava, vibrato, glissando, okraski, tremolo) ter artikulacije;

» oblikuje interpretacijo, primerno glasbenemu stilu;

» zaigra skladbo ali stavek cikličnega dela iz skupine ciljev drugi stili in zvrsti ALI skladbo ali stavek

cikličnega dela iz skupine ciljev glasba 20. in 21. stoletja.



TERMINI

◦ dušena spremljava ◦ tremolo



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

Dijak izkazuje znanje pri pouku, z nastopi, obiski in analizo obiskanih koncertov (izdelava seminarske naloge in predstavitev) ter pisanjem priredb v programih za izdelavo notnega zapisa.



51

8

5

:

8

0

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202.0 Dijak izkaže tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Pri tem se 1.2 upošteva:0

» natančnost in spretnost izvedbe;

» dušenje prostih strun;

» legato izvajanje;

» ustrezno fraziranje;

» primerna dinamika in agogika.



52





8


5

:

8

0

/

/



3. LETNIK /

5

2

0

2

.

0

1

.

2

OBVEZNO 0



OPIS TEME

V tej temi so vključene naslednje skupine ciljev: tehnične prvine; etude; renesansa, barok; klasika, romantika; glasba 20. in 21. stoletja; glasba slovenskih skladateljev; drugi stili in zvrsti.

Poudarek v tej temi je razvijanje zahtevnejših tehničnih in muzikalnih prvin ter uporaba že usvojenega znanja iz 2. letnika. Prav tako dijak spoznava literaturo in značilnosti različnih glasbenih obdobij, stilov in zvrsti ter temu primerno izraža osebno glasbeno doživljanje. Skozi nastope gradi lastno osebnost in odrsko prezenco ter pri tem poskuša kritično samoovrednotiti svoje izvedbe nastopov.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Izmed skupin ciljev “renesansa, barok”, “klasika, romantika”, “glasba slovenskih skladateljev”, “glasba 20. in 21. stoletja” ali “drugi stili in zvrsti” izvede dve glasbeni deli na zaključnem nastopu na pamet.



TEHNIČNE PRVINE



CILJI

Dijak:

O: poglablja funkcionalno držo telesa ob inštrumentu, vključno s pravilno postavitvijo obeh rok in prstov;



(3.2.3.2)

O: poglablja tehnične prvine (koordinacija gibanja obeh rok, tehnika igranja z menjalnim naprstnikom, tehnika igranja na prostih strunah z uporabo vseh prstov, različne tehnike dušenja strun, različni tempi izvajanja, različne lege, večglasje na ubiralki);

O: izvaja različne ritmične vzorce in različne kombinacije taktovskih načinov;

O: razvija različne artikulacije (legato, portato, staccato) in oblikovanje tona;



(1.1.2.2)

O: izvaja vaje, lestvice (tudi kromatiko) s protipostopom ter ustrezne kadence na prostih strunah in v različnih legah na ubiralki;



53

8

5

:

8

0

/

/

/



O: samostojno uglašuje inštrument z uporabo kromatičnega uglaševalca in po posluhu s pomočjo glasbenih 5202 vilic;.01. O: 2 izvaja zahtevnejše tehnične vaje prima vista.0



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» ponotranji funkcionalno držo telesa ob inštrumentu, vključno s pravilno postavitvijo obeh rok in prstov;

» izkaže tehnične prvine (koordinacija gibanja obeh rok, tehnika igranja z menjalnim naprstnikom, tehnika

igranja na prostih strunah z uporabo vseh prstov, različne tehnike dušenja strun, različni tempi izvajanja, različne lege, večglasje na ubiralki);

» izvede različne artikulacije (legato, portato, staccato) in spretno oblikuje ton;

» tehnično pravilno izvede lestvice (tudi kromatiko) s protipostopom ter ustrezne kadence na prostih

strunah in v različnih legah na ubiralki;

» na pamet zaigra durovo in vzporedno molovo lestvico s protipostopom in pripadajočo kadenco.



TERMINI

◦ protipostop ◦ vzporedna molova lestvica



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

Dijak izkazuje znanje pri pouku, z nastopi, obiski in analizo obiskanih koncertov (izdelava seminarske naloge in predstavitev) ter pisanjem priredb v programih za izdelavo notnega zapisa.



OPISNI KRITERIJI

Dijak izkaže koordinirano, enakomerno in dobro tonsko oblikovano obvladovanje izbranih lestvic in kadenc. Pri tem se upošteva:

» ritmična in tonska natančnost izvedbe;

» uporaba pravilnih prstnih redov in različnih leg na ubiralki;

» dušenje prostih strun;

» legato izvajanje.



54





8


5

:

8

0

/

/

/



ETUDE 5202.01.20 CILJI

Dijak:

O: razvija zahtevnejšo tehniko igranja z menjalnim naprstnikom, pri čemer je pomembna dobra koordinacija gibanja obeh rok (arpeggio navzgor na ubiralki, udarec navzgor skupaj s prosto struno);

O: uporablja različne tehnike dušenja strun na ubiralki (z naprstnikom, z dlanjo desne roke, z dlanjo leve roke);

O: poglablja tehniko in spretno igro z uporabo vseh prstov na prostih strunah (spretno izvajanje hitrejših pasaž);

O: uporablja različne tehnike dušenja prostih strun: s prstom (samodejno, strogo, tandemsko), z dlanjo in z nohtom;

O: uri hitrost igranja in ritmično natančnost;

O: uporablja različne lege na ubiralki z ustreznimi prstnimi redi in izvaja večglasje z artikulacijo legato;

O: razvija glasbeni spomin.



(3.1.3.3)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže zahtevnejšo tehniko igranja z menjalnim naprstnikom, pri čemer je pomembna dobra koordinacija

gibanja obeh rok (arpeggio navzgor na ubiralki, udarec navzgor skupaj s prosto struno);

» uporabi različne tehnike dušenja strun na ubiralki (z naprstnikom, z dlanjo desne roke, z dlanjo leve roke);

» izkaže spretno tehniko in igro vseh prstov na prostih strunah (spretno izvajanje hitrejših pasaž);

» uporabi različne tehnike dušenja prostih strun: s prstom (samodejno, strogo, tandemsko), z dlanjo in z

nohtom;

» zaigra v hitrejših tempih in izkaže ritmično natančnost;

» uporabi različne lege na ubiralki z ustreznimi prstnimi redi in izvede večglasje v artikulaciji legato;

» na pamet zaigra etudo.



TERMINI

◦ legato izvajanje večglasja na ubiralki ◦ pasaža ◦ tandemsko dušenje ◦ tehnika dušenja strun na ubiralki ◦ dušenje z dlanjo ◦ tehnika dušenja prostih strun



55

8

5

:

8

0

/

/

/



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV 5202.0 Opis različnih tehnik dušenja prostih strun:1.20 1. s prstom :

» samodejno (ko prst zaigra zgornjo zaporedno struno, gledano iz smeri ubiralke proti kontrabasovskim

strunam, se spodnji dve sosednji struni zadušita samodejno);

» strogo (dušenje zveneče strune s pomočjo krožnega giba istega prsta);

» tandemsko (dušenje strun s sodelovanjem dveh prstov sočasno, pri čemer eden zaigra naslednjo struno,

eden pa zaduši zvenečo);

2. z dlanjo (z desno stranjo dlani zadušimo proste strune, zelo uporabno za dušenje akordov ali več zvenečih strun);

3. z nohtom (z nohtom istega prsta zadušimo zvenečo struno).

Opis različnih tehnik dušenja strun na ubiralki:

» z naprstnikom (ko z naprstnikom struno zaigramo, gremo v ponovni krožni gib in naprstnik položimo na

zvenečo struno);

» z dlanjo desne roke (desno stran dlani položimo na zveneče strune);

» s prsti leve roke (ko zaigramo ton na ubiralki, sprostimo pritisk na struno, tako da struna ni več v stiku s

prečko na ubiralki);

» z dlanjo leve roke (dlan leve roke položimo na zveneče strune).



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

Dijak izkazuje znanje pri pouku, z nastopi, obiski in analizo obiskanih koncertov (izdelava seminarske naloge in predstavitev) ter pisanjem priredb v programih za izdelavo notnega zapisa.



OPISNI KRITERIJI

Dijak izkaže tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih etud ali skladb etudnega značaja. Pri tem se upošteva:

» natančnost in spretnost izvedbe;

» uporaba pravilnih prstnih redov in različnih leg na ubiralki;

» dušenje prostih strun;

» legato izvajanje.



56





8


5

:

8

0

/

/

/



RENESANSA, BAROK 5202.01.20 CILJI

Dijak:

O: izvaja različne artikulacije (legato, portato, staccato, leggiero) ter razvija oblikovanje tona, motiva, sekvence in fraze;



(1.1.2.2)

O: poglablja fraziranje in spretnejše izvajanje polifonije;

O: poglablja različne tehnike in načine igranja;

O: poglablja osnovno in razvija zahtevnejšo ornamentiko (triller, praller, mordent, Schleifer, predložek, doložek);



(1.1.2.1)

O: razvija izrazitejšo interpretacijo (motivične diferenciacije ritma, dinamike in agogike);

O: uporablja diferencirane zvočne barve;

O: izvaja zahtevnejša ciklična dela, skladbe (oblikovna in harmonska analiza);

O: razvija glasbeni spomin.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede različne artikulacije (legato, portato, staccato, leggiero) in analizira skladbo (motiv, sekvenca,

fraza);

» izkaže fraziranje in primerno izvede polifonijo;

» izkaže različne tehnike in načine igranja;

» uporabi osnovno in zahtevnejšo ornamentiko;

» izkaže izrazitejšo interpretacijo (motivične diferenciacije ritma, dinamike in agogike) in razume oblikovno

in harmonsko sestavo cikličnih del, skladb;

» uporabi diferencirane zvočne barve;

» izkaže glasbeni spomin;

» zaigra dve kontrastni skladbi ali tri kontrastne stavke cikličnega dela.



57

8

5

:

8

0

/

/

/



TERMINI 5202.0 ◦ motivična diferenciacija ◦ kontrastni stavek cikličnega dela ◦ mordent ◦ Schleifer ◦ doložek ◦ predložek 1.20

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

Dijak izkazuje znanje pri pouku, z nastopi, obiski in analizo obiskanih koncertov (izdelava seminarske naloge in predstavitev) ter pisanjem priredb v programih za izdelavo notnega zapisa.



OPISNI KRITERIJI

Dijak izkaže tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Pri tem se upošteva:

» natančnost in spretnost izvedbe;

» dušenje prostih strun;

» legato izvajanje;

» ustrezno fraziranje;

» primerna dinamika in agogika.



58





8


5

:

8

0

/

/

/



KLASIKA, ROMANTIKA 5202.01.20 CILJI

Dijak:

O: izvaja različne artikulacije in razvija oblikovanje tona;

O: poglablja različne tehnike in načine igranja ter uri izvajanje pasaž v hitrejših tempih;

O: uporablja osnovno in razvija zahtevnejšo ornamentiko (triller, praller, mordent, Schleifer, predložek, doložek, glissando);

O: razvija izrazitejšo interpretacijo (motivične diferenciacije ritma, dinamike in agogike, diferencirane zvočne barve) in analizira izvajano glasbeno delo;

O: razvija spretnejše izvajanje večglasja na ubiralki;

O: razvija različne metode učenja na pamet.



(3.1.3.3)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» uporabi različne artikulacije in spretno oblikuje ton;

» izkaže različne tehnike in načine igranja ter izvede pasaže v hitrejših tempih;

» uporabi osnovno in zahtevnejšo ornamentiko;

» izkaže izrazitejšo interpretacijo (motivične diferenciacije ritma, dinamike in agogike, diferencirane zvočne

barve) in analizira izvajano glasbeno delo;

» izvede večglasje na ubiralki;

» pozna različne metode učenja na pamet;

» zaigra dve kontrastni skladbi ali dva kontrastna stavka cikličnega dela.



TERMINI

◦ kontrastna skladba ◦ kontrastni stavek ◦ diferencirane zvočne barve ◦ analiza glasbenega dela ◦ učenje na pamet



59

8

5

:

8

0

/

/

/



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV 5202.0 Pri nemški založbi Musikverlag Richard Grünwald je učitelju in dijaku na voljo široka ponudba literature-skladb, 1.2 cikličnih del in notnih zbirk iz obdobja citrarske klasike in romantike različnih skladateljev, kot so Adam Darr, 0

Richard Grünwald, Joseph Haustein, Emil Holz, Ferdinand Kollmaneck, Hans Ludwig, Wilhelm Otto Mickenschreiber, Johannes Pugh, Heinrich von Reichersberg, Simon Schneider, Joseph Swoboda in drugi.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

Dijak izkazuje znanje pri pouku, z nastopi, obiski in analizo obiskanih koncertov (izdelava seminarske naloge in predstavitev) ter pisanjem priredb v programih za izdelavo notnega zapisa.



OPISNI KRITERIJI

Dijak izkaže tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Pri tem se upošteva:

» natančnost in spretnost izvedbe;

» dušenje prostih strun;

» legato izvajanje;

» ustrezno fraziranje;

» primerna dinamika in agogika.



60





8


5

:

8

0

/

/

/



GLASBA 20. IN 21. STOLETJA 5202.01.20 CILJI

Dijak:

O: izvaja sodoben notni zapis (razumevanje in uporaba legende);



(1.3.4.2)

O: izvaja novo literaturo za citre (krstna izvedba);

O: poglablja zahtevnejše ritmične vzorce in različne kombinacije taktovskih načinov;

O: izvaja različne zvočne efekte s pomočjo rok, drugih pripomočkov na citrah (slide, violinski lok, papir, EBow, ključ za uglaševanje, Orffova glasbila) ali ob igranju poje;

O: se uvaja v izvajanje skladbe v kombinaciji z elektronskimi napravami;

O: poglablja različne tehnike in načine igranja ter različne artikulacije;

O: razvija osebno doživljanje glasbenega dela skozi uporabo lastne slušne predstave;

O: ob sugestiji učitelja izvaja improvizacijo.

O: pozna licence in avtorske pravice; spoštuje pravice avtorjev in jih ustrezno citira.



(4.3.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede sodoben notni zapis ter razume in uporabi legendo;

» izvede novo literaturo za citre (krstna izvedba);

» izvede zahtevnejše ritmične vzorce in različne kombinacije taktovskih načinov;

» izvede različne zvočne efekte, uporabi druge pripomočke na citrah (slide, violinski lok, papir, EBow, ključ

za uglaševanje, Orffova glasbila) ali ob igranju zapoje;

» izvede različne tehnike in načine igranja ter različne artikulacije;

» izkaže osebno doživljanje glasbenega dela skozi uporabo lastne slušne predstave;

» ob sugestiji učitelja izvede improvizacijo;

» zaigra skladbo ali stavek cikličnega dela iz skupine ciljev glasba 20. in 21. stoletja ALI skladbo ali stavek

cikličnega dela iz skupine ciljev drugi stili in zvrsti.



61

8

5

:

8

0

/

/

/



TERMINI 5202.0 ◦ slide ◦ EBow ◦ violinski lok ◦ Orffova glasbila ◦ nova literatura ◦ doživljanje glasbenega dela ◦ glasba 20. 1.2 in 21. stoletja 0



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

Dijak izkazuje znanje pri pouku, z nastopi, obiski in analizo obiskanih koncertov (izdelava seminarske naloge in predstavitev) ter pisanjem priredb v programih za izdelavo notnega zapisa.



OPISNI KRITERIJI

Dijak izkaže tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Pri tem se upošteva:

» natančnost in spretnost izvedbe;

» dušenje prostih strun;

» legato izvajanje;

» ustrezno fraziranje;

» primerna dinamika in agogika.



62

8

5

:

8

0

/

/

/



GLASBA SLOVENSKIH SKLADATELJEV 5202.01.20 CILJI

Dijak:

O: izvaja novo literaturo za citre slovenskih skladateljev (krstna izvedba);

O: izvaja sodoben notni zapis (razumevanje in uporaba legende);

O: izvaja zahtevnejše ritmične vzorce in različne kombinacije taktovskih načinov;

O: izvaja različne zvočne efekte s pomočjo rok ali drugih pripomočkov na citrah (slide, violinski lok, papir, EBow, ključ za uglaševanje, Orffova glasbila) ali ob igranju poje;

O: se uvaja v izvajanje skladbe v kombinaciji z elektronskimi napravami;

O: poglablja različne tehnike in načine igranja ter različne artikulacije;

O: razvija osebno doživljanje glasbenega dela skozi uporabo lastne slušne predstave;

O: z glasbenimi deli slovenskih skladateljev spoznava, ohranja, neguje in oživlja tradicionalne pesmi in napeve ter narodovo kulturno izročilo;



(1.3.5.1)

O: ob sugestiji učitelja izvaja improvizacijo.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna in izvede novo literaturo za citre slovenskih skladateljev (krstna izvedba);

» izvede sodoben notni zapis (razumevanje in uporaba legende);

» izvede zahtevnejše ritmične vzorce in različne kombinacije taktovskih načinov;

» izvede različne zvočne efekte s pomočjo rok ali drugih pripomočkov na citrah (slide, violinski lok, papir,

EBow, ključ za uglaševanje, Orffova glasbila) ali ob igranju poje;

» izvede različne tehnike in načine igranja ter različne artikulacije;

» izkaže osebno doživljanje glasbenega dela skozi uporabo lastne slušne predstave;

» pozna slovenske tradicionalne pesmi in napeve ter kulturno izročilo.

» ob sugestiji učitelja izvede improvizacijo;

» zaigra skladbo ali stavek cikličnega dela slovenskega skladatelja.



63

8

5

:

8

0

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202.0 Dijak izkazuje znanje pri pouku, z nastopi, obiski in analizo obiskanih koncertov (izdelava seminarske naloge in 1.2 predstavitev) ter pisanjem priredb v programih za izdelavo notnega zapisa.0



OPISNI KRITERIJI

Dijak izkaže tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Pri tem se upošteva:

» natančnost in spretnost izvedbe;

» dušenje prostih strun;

» legato izvajanje;

» ustrezno fraziranje;

» primerna dinamika in agogika.



64





8


5

:

8

0

/

/

/



DRUGI STILI IN ZVRSTI 5202.01.20 CILJI

Dijak:

O: izvaja literaturo različnih glasbenih stilov in zvrsti ter spoznava njihove oblike (valček, polka, Ländler, Boarischer, mazurka, koračnica);

O: skozi skladbe in ciklična dela različnih glasbenih stilov in zvrsti poglablja različne tehnike in načine igranja (akordična spremljava, menjalni bas, dušena spremljava, vibrato, glissando, okraski, tremolo) ter artikulacije;



(1.1.2.2)

O: razvija glasbenemu stilu primerno interpretacijo.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra skladbe različnih glasbenih stilov in zvrsti ter pozna njihove oblike (valček, polka, Ländler,

Boarischer, mazurka, koračnica);

» skozi skladbe in ciklična dela različnih glasbenih stilov in zvrsti izkaže različne tehnike in načine igranja

ter artikulacije;

» oblikuje interpretacijo, primerno glasbenemu stilu;

» zaigra skladbo ali stavek cikličnega dela iz skupine ciljev drugi stili in zvrsti ALI skladbo ali stavek

cikličnega dela iz skupine ciljev glasba 20. in 21. stoletja.



TERMINI

◦ Ländler ◦ Boarischer ◦ mazurka ◦ koračnica ◦ valček



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

Dijak izkazuje znanje pri pouku, z nastopi, obiski in analizo obiskanih koncertov (izdelava seminarske naloge in predstavitev) ter pisanjem priredb v programih za izdelavo notnega zapisa.



65

8

5

:

8

0

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202.0 Dijak izkaže tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Pri tem se 1.2 upošteva:0

» natančnost in spretnost izvedbe;

» dušenje prostih strun;

» legato izvajanje;

» ustrezno fraziranje;

» primerna dinamika in agogika.



66





8


5

:

8

0

/

/



4. LETNIK /

5

2

0

2

.

0

1

.

2

OBVEZNO 0



OPIS TEME

V tej temi so vključene naslednje skupine ciljev: tehnične prvine; etude; renesansa, barok; klasika, romantika; glasba 20. in 21. stoletja; glasba slovenskih skladateljev; drugi stili in zvrsti.

Poudarek v tej temi je uporaba zahtevnejših tehničnih in muzikalnih prvin ter že usvojenega znanja iz prvih treh letnikov. Prav tako dijak spoznava literaturo in značilnosti različnih glasbenih obdobij, stilov in zvrsti ter temu primerno izraža osebno glasbeno doživljanje. Skozi nastope gradi lastno osebnost in odrsko prezenco ter pri tem poskuša kritično samoovrednotiti svoje izvedbe nastopov.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Izmed skupin ciljev “renesansa, barok”, “klasika, romantika”, “glasba slovenskih skladateljev”, “glasba 20. in 21. stoletja” ali “drugi stili in zvrsti” izvede dve glasbeni deli na zaključnem nastopu na pamet.



TEHNIČNE PRVINE



CILJI

Dijak:

O: uporablja funkcionalno držo telesa ob inštrumentu, vključno s pravilno postavitvijo obeh rok in prstov;



(3.2.1.3)

O: poglablja tehnične prvine (koordinacija gibanja obeh rok, tehnika igranja z menjalnim naprstnikom, tehnika igranja na prostih strunah z uporabo vseh prstov, različne tehnike dušenja strun, različni tempi izvajanja, različne lege, večglasje na ubiralki);

O: izvaja različne ritmične vzorce in različne kombinacije taktovskih načinov;

O: uporablja različne artikulacije in samostojno oblikuje ton;

O: spretno izvaja vaje, lestvice (tudi kromatiko) s protipostopom ter ustrezne kadence na prostih strunah in v različnih legah na ubiralki;

O: samostojno uglašuje inštrument po posluhu in z uporabo kromatičnega uglaševalca;

O: izvaja zahtevnejše tehnične vaje prima vista.



67

8

5

:

8

0

/

/

/



STANDARDI ZNANJA 5202.0 Dijak:1.20 » uporabi funkcionalno držo telesa ob inštrumentu, vključno s pravilno postavitvijo obeh rok in prstov;

» izkaže tehnične prvine (koordinacija gibanja obeh rok, tehnika igranja z menjalnim naprstnikom, tehnika

igranja na prostih strunah z uporabo vseh prstov, različne tehnike dušenja strun, različni tempi izvajanja, različne lege, večglasje na ubiralki);

» uporabi različne artikulacije in samostojno oblikuje ton;

» tehnično pravilno izvede lestvice (tudi kromatiko) s protipostopom in ustrezne kadence na prostih

strunah in v različnih legah na ubiralki;

» na pamet zaigra durovo in vzporedno molovo lestvico s protipostopom ter pripadajočo kadenco.



TERMINI

◦ tehnične prvine ◦ samostojno oblikovanje tona



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

Dijak izkazuje znanje pri pouku, z nastopi, obiski in analizo obiskanih koncertov (izdelava seminarske naloge in predstavitev) ter pisanjem priredb v programih za izdelavo notnega zapisa.



OPISNI KRITERIJI

Dijak izkaže koordinirano, enakomerno in dobro tonsko oblikovano obvladovanje izbranih lestvic in kadenc. Pri tem se upošteva:

» ritmična in tonska natančnost izvedbe;

» uporaba pravilnih prstnih redov in različnih leg na ubiralki;

» dušenje prostih strun;

» legato izvajanje.



68





8


5

:

8

0

/

/

/



ETUDE 5202.01.20 CILJI

Dijak:

O: poglablja zahtevnejšo tehniko igranja z menjalnim naprstnikom, pri čemer je pomembna dobra koordinacija gibanja obeh rok;

O: poglablja tehniko in spretno igro vseh prstov na prostih strunah;

O: uporablja različne tehnike dušenja strun na ubiralki in na prostih strunah;

O: uri hitrost, utrjuje ritmično natančnost in spretnost izvajanja različnih artikulacij;

O: s poznavanjem ubiralke, različnih leg, njihove menjave ter uporabe pripadajočih prstnih redov suvereno izvaja različne notne zapise;

O: razvija glasbeni spomin.



(3.1.3.3)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže zahtevnejšo tehniko igranja z menjalnim naprstnikom, pri čemer je pomembna dobra koordinacija

gibanja obeh rok;

» izkaže spretno tehniko in igro vseh prstov na prostih strunah;

» uporabi različne tehnike dušenja strun na ubiralki in prostih strunah;

» zaigra v hitrejših tempih z uporabo različnih artikulacij in izkaže ritmično natačnost;

» s poznavanjem ubiralke, različnih leg in njihove menjave ter uporabe pripadajočih prstnih redov izvede

različne notne zapise;

» na pamet zaigra zahtevnejšo etudo.



TERMINI

◦ poznavanje ubiralke



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

Dijak izkazuje znanje pri pouku, z nastopi, obiski in analizo obiskanih koncertov (izdelava seminarske naloge in predstavitev) ter pisanjem priredb v programih za izdelavo notnega zapisa.



69

8

5

:

8

0

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202.0 Dijak izkaže tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih etud ali skladb etudnega 1.2 značaja. Pri tem se upošteva:0

» natančnost in spretnost izvedbe;

» uporaba pravilnih prstnih redov in različnih leg na ubiralki;

» dušenje prostih strun;

» legato izvajanje.



70





8


5

:

8

0

/

/

/



RENESANSA, BAROK 5202.01.20 CILJI

Dijak:

O: uporablja različne artikulacije (legato, portato, staccato, leggiero) ter poglablja oblikovanje tona, motiva, sekvence in fraze;

O: uporablja različne tehnike in načine igranja;

O: uporablja osnovno in razvija zahtevnejšo ornamentiko;

O: razvija lastno interpretacijo (osebni glasbeni izraz, fraziranje);



(1.3.4.2)

O: uporablja diferencirane zvočne barve;

O: izvaja zahtevnejša ciklična dela, skladbe (oblikovna in harmonska analiza);

O: razvija glasbeni spomin.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede različne artikulacije (legato, portato, staccato, leggiero);

» uporabi različne tehnike in načine igranja;

» uporabi osnovno in zahtevnejšo ornamentiko;

» izkaže lastno interpretacijo (motivične diferenciacije ritma, dinamike in agogike) in analizira ciklična

dela, skladbe (motiv, sekvenca, fraza);

» uporabi diferencirane zvočne barve;

» izkaže glasbeni spomin;

» zaigra dve kontrastni skladbi ali vsaj tri kontrastne stavke cikličnega dela.



TERMINI

◦ analiza ◦ zahtevnejša ornamentika



71

8

5

:

8

0

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202.0 Dijak izkazuje znanje pri pouku, z nastopi, obiski in analizo obiskanih koncertov (izdelava seminarske naloge in 1.2 predstavitev) ter pisanjem priredb v programih za izdelavo notnega zapisa.0



OPISNI KRITERIJI

Dijak izkaže tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Pri tem se upošteva:

» natančnost in spretnost izvedbe;

» dušenje prostih strun;

» legato izvajanje;

» ustrezno fraziranje;

» primerna dinamika in agogika.



72





8


5

:

8

0

/

/

/



KLASIKA, ROMANTIKA 5202.01.20 CILJI

Dijak:

O: uporablja različne artikulacije in razvija oblikovanje tona;

O: uporablja različne tehnike in načine igranja ter uri izvajanje pasaž v hitrejših tempih;

O: uporablja osnovno in razvija zahtevnejšo ornamentiko;

O: razvija lastno interpretacijo (motivične diferenciacije ritma, dinamike in agogike, diferencirane zvočne barve) in analizira izvajano glasbeno delo;



(1.3.4.2)

O: poglablja spretnejše izvajanje večglasja na ubiralki;

O: razvija različne metode učenja na pamet.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede različne artikulacije in spretno oblikuje ton;

» uporabi različne tehnike in načine igranja ter izvede pasaže v hitrejših tempih;

» uporabi osnovno in zahtevnejšo ornamentiko;

» izkaže lastno interpretacijo (motivične diferenciacije ritma, dinamike in agogike, diferencirane zvočne

barve) in analizira izvajano glasbeno delo;

» izvede večglasje na ubiralki;

» uporabi različne metode učenja na pamet;

» zaigra vsaj dve kontrastni skladbi ali vsaj tri kontrastne stavke cikličnega dela.



TERMINI

◦ spretno oblikovanje tona



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Pri nemški založbi Musikverlag Richard Grünwald je učitelju in dijaku na voljo široka ponudba literature-skladb, cikličnih del in notnih zbirk iz obdobja citrarske klasike in romantike različnih skladateljev, kot so Adam Darr,



73

8

5

:

8

0

/

/

/



Richard Grünwald, Joseph Haustein, Emil Holz, Ferdinand Kollmaneck, Hans Ludwig, Wilhelm Otto 5202 Mickenschreiber, Johannes Pugh, Heinrich von Reichersberg, Simon Schneider, Joseph Swoboda in drugi..01.20

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

Dijak izkazuje znanje pri pouku, z nastopi, obiski in analizo obiskanih koncertov (izdelava seminarske naloge in predstavitev) ter pisanjem priredb v programih za izdelavo notnega zapisa.



OPISNI KRITERIJI

Dijak izkaže tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Pri tem se upošteva:

» natančnost in spretnost izvedbe;

» dušenje prostih strun;

» legato izvajanje;

» ustrezno fraziranje;

» primerna dinamika in agogika.



74





8


5

:

8

0

/

/

/



GLASBA 20. IN 21. STOLETJA 5202.01.20 CILJI

Dijak:

O: izvaja sodoben notni zapis (razumevanje in uporaba legende);



(1.1.2.1)

O: izvaja novo literaturo za citre (krstna izvedba);



(3.1.4.1)

O: izvaja zahtevnejše ritmične vzorce in različne kombinacije taktovskih načinov;

O: izvaja različne zvočne efekte s pomočjo rok, drugih pripomočkov na citrah ali ob igranju poje;

O: se uvaja v izvajanje skladbe v kombinaciji z elektronskimi napravami;



(4.2.2.1)

O: uporablja različne tehnike in načine igranja ter različne artikulacije;

O: razvija osebno doživljanje glasbenega dela skozi uporabo lastne slušne predstave;

O: samostojno izvaja improvizacijo.



(1.3.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede sodoben notni zapis ter razume in uporabi legendo;

» izvede novo literaturo za citre (krstna izvedba);

» izvede zahtevnejše ritmične vzorce in različne kombinacije taktovskih načinov;

» izvede različne zvočne efekte s pomočjo rok, drugih pripomočkov na citrah ali ob igranju zapoje;

» izvede različne tehnike in načine igranja ter različne artikulacije;

» izkaže osebno doživljanje glasbenega dela skozi uporabo lastne slušne predstave;

» samostojno izvede improvizacijo;

» zaigra daljšo skladbo ali dva stavka cikličnega dela iz skupine ciljev glasba 20. in 21. stoletja ALI daljšo

skladbo ali dva stavka cikličnega dela iz skupine ciljev drugi stili in zvrsti.



75

8

5

:

8

0

/

/

/



TERMINI 5202.0 ◦ sugestija učitelja ◦ krstna izvedba ◦ izvedba zvočnih efektov s pomočjo rok in drugih pripomočkov 1.2 ◦ izvajanje skladbe v kombinaciji z elektronskimi napravami 0



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

Dijak izkazuje znanje pri pouku, z nastopi, obiski in analizo obiskanih koncertov (izdelava seminarske naloge in predstavitev) ter pisanjem priredb v programih za izdelavo notnega zapisa.



OPISNI KRITERIJI

Dijak izkaže tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Pri tem se upošteva:

» natančnost in spretnost izvedbe;

» dušenje prostih strun;

» legato izvajanje;

» ustrezno fraziranje;

» primerna dinamika in agogika.



76





8


5

:

8

0

/

/

/



GLASBA SLOVENSKIH SKLADATELJEV 5202.01.20 CILJI

Dijak:

O: izvaja novo literaturo za citre slovenskih skladateljev (krstna izvedba);



(1.3.2.1)

O: izvaja sodoben notni zapis;

O: izvaja zahtevnejše ritmične vzorce in različne kombinacije taktovskih načinov;

O: izvaja različne zvočne efekte s pomočjo rok ali drugih pripomočkov na citrah, ob igranju poje ali uporablja elektronske naprave;

O: poglablja različne tehnike in načine igranja ter različne artikulacije;

O: razvija osebno doživljanje glasbenega dela skozi uporabo lastne slušne predstave;

O: z glasbenimi deli slovenskih skladateljev spoznava, ohranja, neguje in oživlja tradicionalne pesmi in napeve ter narodovo kulturno izročilo;



(1.3.5.1)

O: samostojno izvaja improvizacijo.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede novo literaturo za citre slovenskih skladateljev (krstna izvedba);

» izvede sodoben notni zapis;

» izvede zahtevnejše ritmične vzorce in različne kombinacije taktovskih načinov;

» izvede različne zvočne efekte s pomočjo rok ali drugih pripomočkov na citrah, ob igranju poje ali

uporablja elektronske naprave;

» izvede različne tehnike in načine igranja ter različne artikulacije;

» izkaže osebno doživljanje glasbenega dela skozi uporabo lastne slušne predstave;

» pozna slovenske tradicionalne pesmi in napeve ter kulturno izročilo;

» zaigra daljšo skladbo ali dva stavka cikličnega dela slovenskega skladatelja.



77

8

5

:

8

0

/

/

/



TERMINI 5202.0 ◦ suverena interpretacija ◦ slogovno obdobje 1.20

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

Dijak izkazuje znanje pri pouku, z nastopi, obiski in analizo obiskanih koncertov (izdelava seminarske naloge in predstavitev) ter pisanjem priredb v programih za izdelavo notnega zapisa.



OPISNI KRITERIJI

Dijak izkaže tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Pri tem se upošteva:

» natančnost in spretnost izvedbe;

» dušenje prostih strun;

» legato izvajanje;

» ustrezno fraziranje;

» primerna dinamika in agogika.



78





8


5

:

8

0

/

/

/



DRUGI STILI IN ZVRSTI 5202.01.20 CILJI

Dijak:

O: izvaja dela različnih glasbenih stilov in zvrsti ter spoznava njihove oblike;

O: pri skladbah in cikličnih delih različnih glasbenih stilov in zvrsti uporablja različne tehnike in načine igranja ter artikulacije;

O: uporablja glasbenemu stilu primerno interpretacijo;

O: vzpostavlja odnos z umetnostjo in kulturo različnih narodov.



(1.3.2.1)

O: presoja uspešnost doseganja zastavljenih ciljev in pri tem prepoznava priložnosti za nadaljnje učenje;



(5.3.5.2)

O: se zaveda lastnega potenciala in odgovornosti za trajnostno delovanje in ukrepanje na individualni, kolektivni in politični ravni.



(2.4.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra skladbe ali ciklična dela različnih glasbenih stilov in zvrsti ter pozna njihove oblike;

» skozi skladbe in ciklična dela različnih glasbenih stilov in zvrsti izkaže različne tehnike in načine igranja

ter artikulacije;

» uporabi interpretacijo, primerno glasbenemu stilu;

» zaigra daljšo skladbo ali dva stavka cikličnega dela iz skupine ciljev drugi stili in zvrsti ALI daljšo skladbo

ali dva stavka cikličnega dela iz skupine ciljev glasba 20. in 21. stoletja.



TERMINI

◦ kultura različnih narodov ◦ kulturno izročilo ◦ napev ◦ glasbena zvrst



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

Dijak izkazuje znanje pri pouku, z nastopi, obiski in analizo obiskanih koncertov (izdelava seminarske naloge in predstavitev) ter pisanjem priredb v programih za izdelavo notnega zapisa.



79

8

5

:

8

0

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202.0 Dijak izkaže tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Pri tem se 1.2 upošteva:0

» natančnost in spretnost izvedbe;

» dušenje prostih strun;

» legato izvajanje;

» ustrezno fraziranje;

» primerna dinamika in agogika.



80





8


5

:

8

0

/

/

/

5

2

0

2

.

0

1

.

0



VIRI IN LITERATURA PO 2



POGLAVJIH



OPREDELITEV PREDMETA

Za kakovosten učni proces je lahko učitelju in dijaku v pomoč naslednja literatura z aktualno citrarsko tematiko:

» revija Slovenski citrar in notna priloga Citrarica (izdajatelj Citrarsko društvo Slovenije);

» revija Zither in notna priloga StückWerk (izdajatelj Deutscher Zithermusik-Bund e.V.).



1. LETNIK

TEHNIČNE PRVINE

Priporočena literatura

» Andrich, G., Jordan, I., Übungen für den Wechselschlagring BD1 (Psalteria)

» Anžič, I., Citre 3 (3. posodobljena izdaja, KUD Citre) in Citre 4 (KUD Citre)

» Galič, C., Po lestvici gor, po lestvi(ci) dol (Zlati zvoki)

» Galič, C., 100 slovenskih pesmi za citre za desno roko (Zlati zvoki)

» Grünwald, R., Meine Methode (Musikverlag Richard Grünwald)

» Hintermeyer, W., Der Weg zur Virtuosität 1-3 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Jordan, I., Zitherspiel begreifen (Teil A) (Psalteria Verlag)

» Jutzi D., 62 Übungen zur Ausbildung der rechten Hand (Musikverlag Richard Grünwald)

» Oberlechner, H., Maurer, C., Ober, B., Schritt für Schritt, Band 3 (Psalteria)

» Rommel, E., Übungen zur Grundausbildung des 5. Fingers der rechten Hand (samozaložba Ernst Rommel)

» Schneider, S., Zitherschule 2 (Verlag Friedrich Hofmeister)

» Suitner, P., Das kleine Saitenspiel (Musikverlag Josef Preissler München)

» Suitner, P., Rhytmische Übungen (Musikverlag Josef Preissler München)



81





8


5

:

8

0

/

/

/



ETUDE 5202. Priporočena literatura01.2 »0 Anžič, I., Citre 3 (3. posodobljena izdaja, KUD Citre) in Citre 4 (KUD Citre)

» Giuliani, M., Niederfriniger, G., Ausgewählte Etüden (Psalteria Verlag)

» Grünwald, R., Die Kunst der Geläufigkeit 1, 2 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Haustein, J., Etude za citre, op. 100 (CDS)

» Kiesewetter, P., GIL 1, 2 (Verlag vierdreiunddreissig)

» Schneider, S., Die Kunst der Zithertechnik 1, op. 150 (Verlag Friedrich Hofmeister)

» Schneider, S., 15 Vortragsstücke und Studien (Musik-Verlag Simon Schneider)

» Suitner, P., Das kleine Saitenspiel (Musikverlag Josef Preissler München)

» Swoboda, J., 12 kleine Etüden für Zither - zur Entwicklung der Geläufigkeit, op. 239 (Musikverlag Richard

Grünwald)

» Sor, F., Aguado, D., prir. Meyer-Thibaut, R., 10 leichte klassische Etüden (Musikverlag Richard Grünwald)

» Vesely, A., Etude za citre op. 8 (samozaložba Tomaž Plahutnik)

» Weigel, C., Grünwald-Brandlmeier, L., Etüden zur Ausbildung der rechten Hand (Musikverlag Richard

Grünwald)

RENESANSA, BAROK

Priporočena literatura

» Bach, J. S., prir. Oberlechner, H., Suite für Violoncello BWV 1007 (Psalteria Verlag)

» Brescianello, G. A., prir. Leiter, A., Partita XVI (Psalteria Verlag)

» de Visée, R., prir. Glasl, G., Suite No. 1 in a-Moll aus dem »Livre de Guitarre dédie au Roy» 1682 (Verlag

Josef Preissler)

» Dowland, J., prir. Oberlechner, H., Ausgewählte Werke (Psalteria Verlag)

» Kapsperger, G. G., prir. Hurt, L., Kapsperger (DZB, Stückwerk #01/2017)

» Meyer-Thibaut, R., Barockmusik (Verlag Richard Grünwald)

» Suitner, P., Die Ausseer Gitarretabulatur (Verlag Josef Preissler)

» Suitner, P., Tänze aus der Renaissance – Band 7, Studio-Reihe Zither (Verlag Josef Preissler)

» Telemann, G. Ph., prir. Sauter, G., Partia a cetre solo (Musikverlag Richard Grünwald)

» Weiss, S. L., prir. Suitner, P., Suita v a-molu, Das kleine Saitenspiel, Spielbuch 10 (Verlag Josef Preissler)

» Weiss, S. L., prir. Meyer-Thibaut, R., Suita v G-duru (Musikverlag Richard Grünwald)



82





8


5

:

8

0

/

/

/



» Weiss, S. L., prir. Meyer-Thibaut, R., Suita v g-molu (Musikverlag Richard Grünwald) 5202.0 » Zamboni, G., prir. Fiegl, J., Sonata 6 (DZB # 02/2017)1.20 » Zamboni, G., prir. Fiegl, J., Sonata 1 (DZB # 02/2019)

KLASIKA, ROMANTIKA

Priporočena literatura

» Bauer, J. B., prir. Hurt, L., Abschied-Romanze, op. 98 (DZB StückWerk #02/2015)

» Benda, J. A., prir. Glasl, G., Sonatina II (Edition Zither)

» Benda, J. A., prir. Glasl, G., Sonatina VI (Edition Zither)

» Benda, J. A., prir. Glasl, G., Sonatina XVI (Edition Zither)

» Chiesa, M., prir. Glasl, G., Sonata v C- duru (Tympanon)

» Darr, A., Vier Stücke von Adam Darr (DZB, StückWerk #01/2022)

» Darr, A., Rondoletto (DZB, StückWerk #01/2015)

» Grünwald, R., Vier Sonatinen für die Jugend op. 45- Lehrstundsonatine, Nr. 1, Frühlingssonatine, Nr. 2,

Festtagssonatine, Nr. 3, Kinderspielsonatine, Nr. 4 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Grünwald, R., Sonatine I C-dur, op. 15 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Herzog M. in Bayern, prir. Hurt, L., Schottisch (DZB, StückWerk #02/2015)

» Herzog M. in Bayern, prir. Hurt, L., Mazurka (DZB, StückWerk #02/2015)

» Kaufmann, A., Andante lirico, Suite für Zither (Musikverlag Richard Grünwald)

» Knotzinger, F. G., Kleine Vortragsstücke (Musikverlag Richard Grünwald)

» Kollmaneck, F., Espagnola (Musik-Verlag Hella Leipzig)

» Mickenschreiber, W. O., Sonatine II v D-duru, op. 53 (Max Beck, Wien)

» Mozart, W. A., 11 Menuette (Psalteria Verlag)

» Schneider, S., Fünf Kompositionen (Musik-Verlag Simon Schneider)

» Schneider, S., Vier Vortragsstücke (Verlag Friedrich Hofmeister)

» Schneider, S., Zehn Stimmungsbilder für Zither, op. 133 (Musik-Verlag Simon Schneider)

» Schubert, F., Acht Ländler in B-dur für Pianoforte, D 378 (Breitkopf&Härtel Leipzig)

» Schulz, M., Spanische Serenade (Verlag Georg Hentzschel)

» Swoboda, J., Vier lyrische Stücke (Musikverlag Richard Grünwald)

» Swoboda, J., Sonatine A-Dur, op. 73 (Musikverlag Richard Grünwald)



83





8


5

:

8

0

/

/

/



GLASBA 20. IN 21. STOLETJA 5202. Priporočena literatura01.2 »0 Dinescu, V., Poveste (Edition Zither)

» Dinescu, V., Hexeneinmaleinzzzz, Miniaturen für Zither (DZB #02/2014)

» Elsässer, C., Continuum (Edition Zither)

» Hackel, P., Amoeria (Edition Zither)

» Hofmann, D., Sonatina Fantastica (Edition Zither)

» Hofmann, D., In der Sonne zu singen (Edition Zither);

» Hoch, P., Suite en miniature (Musikverlag Richard Grünwald)

» Hoch, P., Zeilen 1, 2 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Jordan, I., Mikroludien 1, 2 (Psalteria Verlag)

» Jordan, I., DADA (Psalteria Verlag)

» Kiesewetter, P., GIL 1, 2 (Založba 4'33'')

» Kuhn, E., Nordlicht (Edition Zither)

» Lack, G., Fünf Elegien für Zither (Musikverlag Richard Grünwald)

» Lakner, J., Foggy, but Funny (Edition Zither)

» Mai, P., Vortragsstücke für Zither (Friedrich Hofmeister Musikverlag)

» Safaian, A., Minoische Variationen über den Stiersprung (Edition Zither)

» Schwenk, F., Klang und Geräuschstücke für Zither (Edition Zither)

» Seeberger, Y., Tropical Nocturno (Edition Zither)

» Suitner, P., Fünf kleine Stücke für Zither (Josef Preissler Verlag)

GLASBA SLOVENSKIH SKLADATELJEV

Priporočena literatura

» Anžič, I., Izbor skladb iz učbenikov Citre 3, 4, 5 (KUD Citre)

» Glavina, B., Bežne misli (CDS)

» Grahor Vovk, B., S knjižne police (CDS, Citrarica 1/2023)

» Mauko, T., Lepa kot pesem (JSKD)

» Napret, P., Vzorec št. 1, št. 2, št. 3 (CDS, Citrarica, 1/2021)

» Napret, P., Veselo na pot (CSD, Citrarica 2/2021)



84





8


5

:

8

0

/

/

/



DRUGI STILI IN ZVRSTI » Orešič Šantavec, U., Meditacije in Trenutki iz zbirke Meditacije, trenutki in otroške pesmi (CDS) 5202.0 » Stanič, Ž., Jesenske pravljice (CDS)1.20

Priporočena literatura

» Galič, C., Najlepše melodije Slovenije 1, 2, 3, 4 (Zlati zvoki Zagorje)

» Giuliani, E., Daydreams (Psalteria Verlag)

» Golden, F., Andere Sa(e)iten 1-4 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Lovko, K., Božične, notna zbirka za citre solo in komorno igro (Založba Bogataj)

» Lovko, K., Mozaik 1, 2, 3, notna zbirka za citre solo in komorno igro (Založba Bogataj)

» Meyer-Thibaut, R., Ragtime, Blues und Folk-Band 2 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Mešiček, J., Pozdrav slovenskim citrarjem (CDS, Citrarica, 2/2023)

» Mešiček, J., Venec slovenskih pesnij (CDS, Citrarica, 2/2023)

» Nachbaur, jun., H., Impresiones moriscas (Psalteria Verlag)

» Nachbaur, jun., H., Cítara español (Psalteria Verlag)

» Napret, P., Variacije na ljudsko temo “Pojdem na Štajersko” (CDS, Citrarica 2/2022)

» Oberlechner, H., Um die Welt (DZB #01/2024)

» Plahutnik, T., Spomlad' prav luštno je, zbirka slov. ljudskih in ponarodelih pesmi (samozaložba T. Plahutnik)

» Plahutnik, T., Je dro luštno poleti, zbirka slov. ljudskih in ponarodelih pesmi (samozaložba T. Plahutnik)

» Plahutnik, T., Hladna jesen že prihaja, zbirka slov. ljudskih in ponarodelih pesmi (samozaložba T. Plahutnik)

» Plahutnik, T., Rajske strune, zadonite (samozaložba T. Plahutnik)

» Plahutnik, T., Igrajte Gospodu na citre (samozaložba T. Plahutnik)

» Plahutnik, T., Zbirka slovenskih popularnih melodij (2016, samozaložba T. Plahutnik)

» Plahutnik, T., Zbirka popularnih melodij 1, 2 (2023, samozaložba T. Plahutnik)

» Plahutnik, T., Melodije Mihe Dovžana (CDS, Citrarica 1/2024)

» Oberlechner, H., 6 Jazz-exercises- Band 1 (Psalteria Verlag)

» Oberlechner, H., Three groovy Ballads (Psalteria)

» Schäfler, W., Rêverie für Diskantzither, op. 88 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Suitner, P. Europäische Lieder und Tänze I, II (Musikverlag Josef Preissler)

» Zollitsch, R., Neues für Zither (Musikverlag Richard Grünwald)



85





8


5

:

8

0

/

/

/



Poleg že navedene literature se lahko uporablja tudi druga ustrezna literatura, med drugim so notne priloge 5202 Citrarica (revija Slovenski citrar, Citrarsko društvo Slovenije - CDS) in StückWerk (revija Zithermagazin, .01 Deutscher Zitherbund - DZB)..20

2. LETNIK

TEHNIČNE PRVINE

Priporočena literatura

» Andrich, G., Jordan, I., Übungen für den Wechselschlagring BD1 (Psalteria)

» Anžič, I., Citre 4 in Citre 5 (KUD Citre)

» Grünwald, R., Meine Methode (Musikverlag Richard Grünwald)

» Hintermeyer, W., Der Weg zur Virtuosität 2, 3 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Oberlechner, H., Maurer, C., Ober, B., Schritt für Schritt, Band 3 (Psalteria)

» Rommel, E., Übungen zur Grundausbildung des 5. Fingers der rechten Hand (samozaložba Ernst Rommel)

» Schneider, S., Zitherschule 2 (Verlag Friedrich Hofmeister)

» Suitner, P., Das kleine Saitenspiel (Musikverlag Josef Preissler München)

ETUDE

Priporočena literatura

» Giuliani, M., Niederfriniger, G., Ausgewählte Etüden (Psalteria Verlag)

» Grünwald, R., Die Kunst der Geläufigkeit 1, 2 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Haustein, J., Die Schule der Geläufigkeit, op. 13 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Kiesewetter, P., GIL 1, 2 (Verlag vierdreiunddreissig)

» Schneider, S., Die Kunst der Zithertechnik 1, 2, op. 150 (Verlag Friedrich Hofmeister)

» Schneider, S., 15 Vortragsstücke und Studien (Musik-Verlag Simon Schneider)

» Suitner, P., Das kleine Saitenspiel (Musikverlag Josef Preissler München)

» Swoboda, J., 12 kleine Etüden für Zither - zur Entwicklung der Geläufigkeit, op. 239 (Musikverlag Richard

Grünwald)

» Weigel, C., Grünwald-Brandlmeier, L., Etüden zur Ausbildung der rechten Hand (Musikverlag Richard

Grünwald)

RENESANSA, BAROK

Priporočena literatura

» Bach, J. S., prir. Oberlechner, H., Suite für Violoncello BWV 1007 (Psalteria Verlag)



86





8


5

:

8

0

/

/

/



» Brescianello, G. A., prir. Leiter, A., Partita XVI (Psalteria Verlag) 5202.0 » Brescianello, G. A., prir. Suitner, P., Izbor iz Sonaten und Partiten, Band 5, Studio-Reihe Zither (Verlag Josef 1.2 Preissler)0

» Dowland, J., prir. Oberlechner, H., Ausgewählte Werke (Psalteria Verlag)

» Dowland, J., prir. Suitner, P., Lautenmusik (Verlag Josef Preissler)

» Kapsperger, G. G., prir. Hurt, L., Toccata II arpeggiata (DZB # 02/2019)

» Meyer-Thibaut, R., Barockmusik (Verlag Richard Grünwald)

» Reusner, E., prir. Mallaun, M., Passagalia (DZB, Stückwerk #01/2014)

» Suitner, P., Die Ausseer Gitarretabulatur (Verlag Josef Preissler)

» Suitner, P., Tänze aus der Renaissance – Band 7, Studio-Reihe Zither (Verlag Josef Preissler)

» Suitner, P., Das kleine Saitenspiel, Vihuelamusik, Spielbuch 6 (Musikverlag Josef Preissler München)

» Telemann, G. Ph., prir. Sauter, G., Partia a cetre solo (Musikverlag Richard Grünwald)

» Weiss, S. L., prir. Suitner, P., Suita v a-molu, Das kleine Saitenspiel, Spielbuch 10 (Verlag Josef Preissler)

» Weiss, S. L., prir. Suitner, P., Suita v d-molu, Das kleine Saitenspiel, Spielbuch 10 (Verlag Josef Preissler)

» Weiss, S. L., prir. Mingler, M., Suita v F-duru (le fameux corsaire) (Verlag Richard Grünwald)

» Weiss, S. L., prir. Meyer-Thibaut, R., Suita v G-duru (Musikverlag Richard Grünwald)

» Weiss, S. L., prir. Meyer-Thibaut, R., Suita v g-molu (Musikverlag Richard Grünwald)

» Weiss, S. L., prir. Brlec, J., Sonata 5 (samozaložba Janja Brlec)

» Zamboni, G., prir. Fiegl, J., Sonata 6 (DZB # 02/2017)

» Zamboni, G., prir. Fiegl, J., Sonata 1 (DZB # 02/2019)

KLASIKA, ROMANTIKA

Priporočena literatura

» Benda, J. A., prir. Glasl, G., Sonatina II (Edition Zither)

» Benda, J. A., prir. Glasl, G., Sonatina VI (Edition Zither)

» Benda, J. A., prir. Glasl, G., Sonatina XVI (Edition Zither)

» Chiesa, M., prir. Glasl., G., Sonata v C- duru (Tympanon)

» Darr, A., Vier Stücke von Adam Darr (DZB, StückWerk #01/2022)

» Darr, A., Rondoletto (DZB, StückWerk #01/2015)



87





8


5

:

8

0

/

/

/



» Grünwald, R., Vier Sonatinen für die Jugend op. 45- Lehrstundsonatine, Nr. 1, Frühlingssonatine, Nr. 2, 5202 Festtagssonatine, Nr. 3, Kinderspielsonatine, Nr. 4 (Musikverlag Richard Grünwald).01.2 » Grünwald, R., Sonatine I, C-dur, op. 15 (Musikverlag Richard Grünwald)0

» Haustein, J., Ausgewählte Werke I (Verlag Domkowsky Leipzig)

» Holz, E., Izbor skladb (Musikverlag Richard Grünwald)

» Kaufmann, A., Andante lirico, Suite für Zither (Musikverlag Richard Grünwald)

» Kaufmann, A., Sechs Stücke für Zither (Musikverlag Richard Grünwald)

» Kollmaneck, F., Espagnola (Musik-Verlag Hella Leipzig)

» Kollmaneck, F., Sonata v A- duru, op. 349 (Verlag und Eigentum Christoph Voigt, Dresden)

» Korun Koželjski, F., Gavotta (CDS, Citrarica, 2/2022)

» Ludwig, H., Konzert-Rondo v D-duru, op. 63 (Verlag Georg Hentzschel Dresden)

» Schneider, S., Fünf Kompositionen (Musik-Verlag Simon Schneider)

» Schneider, S., Vier Vortragsstücke (Verlag Friedrich Hofmeister)

» Schneider, S., Zehn Stimmungsbilder für Zither, op. 133 (Musik-Verlag Simon Schneider)

» Schubert, F., Acht Ländler in B-dur für Pianoforte, D 378 (Breitkopf&Härtel Leipzig)

» Swoboda, J., Vier lyrische Stücke (Musikverlag Richard Grünwald)

» Swoboda, J., Sonatine A-Dur, op. 73 (Musikverlag Richard Grünwald)

» von Reigersberg, H. F., Sonatina v g-molu, op. 45 (Musikverlag Richard Grünwald)

GLASBA 20. IN 21. STOLETJA

Priporočena literatura

» Elsässer, C., Continuum (Edition Zither)

» Hofmann, D., Sonatina Fantastica (Edition Zither)

» Hackel, P., Amoeria (Edition Zither)

» Hlouschek, T., 6 Bagatellen für Zither (Musikverlag Richard Grünwald)

» Hoch, P., Suite en miniature (Musikverlag Richard Grünwald)

» Hoch, P., Zeilen 1, 2 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Jordan, I., DADA (Psalteria Verlag)

» Jordan, I., Dreive (Psalteria Verlag)

» Kiesewetter, P., GIL 1, 2 (Založba 4'33'')



88





8


5

:

8

0

/

/

/



» Lack, G., Fünf Elegien für Zither 5 (Musikverlag Richard Grünwald)202.0 » Oberlechner, H., Präludium (Psalteria Verlag)1.20 » Safaian, A., Minoische Variationen über den Stiersprung (Edition Zither)

» Schwenk, F., Klang und Geräuschstücke für Zither (Edition Zither)

» Seeberger, Y., Tropical Nocturno (Edition Zither)

» Suitner, P., Fünf kleine Stücke für Zither (Musikverlag Josef Preissler)

» von Beckerath, A., Variationen eines altbayerischen Liedes (Musikverlag Richard Grünwald)

GLASBA SLOVENSKIH SKLADATELJEV

Priporočena literatura

» Anžič, I., Izbor skladb iz učbenikov Citre 4, 5 (KUD Citre)

» Glavina, B., Bežne misli (CDS)

» Grahor Vovk, B., S knjižne police (CDS, Citrarica 1/2023)

» Mauko, T., Lepa kot pesem (JSKD)

» Napret, P., Vzorec št. 1, št. 2, št. 3 (CDS, Citrarica, 1/2021)

» Stanič, Ž., Jesenske pravljice (CDS)

» Orešič Šantavec, U., Meditacije in Trenutki iz zbirke Meditacije, trenutki in otroške pesmi (CDS)

DRUGI STILI IN ZVRSTI

Priporočena literatura

» Galič, C., Najlepše melodije Slovenije 1, 2, 3, 4 (Zlati zvoki Zagorje)

» Giuliani, E., Daydreams (Psalteria Verlag)

» Golden, F., Andere Sa(e)iten 1-4 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Golden, F., Blues in Adventures (Musikverlag Richard Grünwald)

» Hensel, G., Basic Series (DZB #01/2021)

» Lovko, K., Božične, notna zbirka za citre solo in komorno igro (Založba Bogataj)

» Lovko, K., Mozaik 1, 2, 3, notna zbirka za citre solo in komorno igro (Založba Bogataj)

» Meyer-Thibaut, R., Ragtime, Blues und Folk-Band 2 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Mešiček, J., Pozdrav slovenskim citrarjem (CDS, Citrarica, 2/2023)

» Mešiček, J., Venec slovenskih pesnij (CDS, Citrarica, 2/2023)

» Nachbaur, jun., H., Impresiones moriscas (Psalteria Verlag)



89





8


5

:

8

0

/

/

/



» Nachbaur, jun., H., Cítara español (Psalteria Verlag) 5202.0 » Napret, P., Variacije na ljudsko temo “Pojdem na Štajersko” (CDS, Citrarica 2/2022)1.20 » Plahutnik, T., Spomlad' prav luštno je, zbirka slov. ljudskih in ponarodelih pesmi (samozaložba T. Plahutnik)

» Plahutnik, T., Je dro luštno poleti, zbirka slov. ljudskih in ponarodelih pesmi (samozaložba T. Plahutnik)

» Plahutnik, T., Hladna jesen že prihaja, zbirka slov. ljudskih in ponarodelih pesmi (samozaložba T. Plahutnik)

» Plahutnik, T., Rajske strune, zadonite (samozaložba T. Plahutnik)

» Plahutnik, T., Igrajte Gospodu na citre (samozaložba T. Plahutnik)

» Plahutnik, T., Zbirka slovenskih popularnih melodij (2016, samozaložba T. Plahutnik)

» Plahutnik, T., Zbirka popularnih melodij 1, 2 (2023, samozaložba T. Plahutnik)

» Plahutnik, T., Melodije Mihe Dovžana (CDS, Citrarica 1/2024)

» Oberlechner, H., 6 Jazz-exercises- Band 1 (Psalteria Verlag)

» Oberlechner, H., Three groovy Ballads (Psalteria)

» Schneider, S., Variationen über das Berglied (Musikverlag Simon Schneider)

» Schneider, S., Üba d' Alma (Musikverlag Simon Schneider)

» Schäfler, W., Rêverie für Diskantzither, op. 88 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Suitner, P. Europäische Lieder und Tänze I, II (Musikverlag Josef Preissler)

» Zollitsch, R., Neues für Zither (Musikverlag Richard Grünwald)

Poleg že navedene literature se lahko uporablja tudi druga ustrezna literatura, med drugim so notne priloge Citrarica (revija Slovenski citrar, Citrarsko društvo Slovenije - CDS) in StückWerk (revija Zithermagazin, Deutscher Zitherbund - DZB).



3. LETNIK

TEHNIČNE PRVINE

Priporočena literatura

» Anžič, I., Citre 5 (KUD Citre)

» Grünwald, R., Meine Methode (Musikverlag Richard Grünwald)

» Suitner, P., Das kleine Saitenspiel (Musikverlag Josef Preissler München)

ETUDE

Priporočena literatura

» Grünwald, R., Die Kunst der Geläufigkeit 1, 2 (Musikverlag Richard Grünwald)



90





8


5

:

8

0

/

/

/



» Haustein, J., Die Schule der Geläufigkeit, op. 13 5 (Musikverlag Richard Grünwald)202.0 » Jestl, B., 10 Inventionen (Edition Zither)1.20 » Kiesewetter, P., GIL 1, 2 (Verlag vierdreiunddreissig)

» Schneider, S., Die Kunst der Zithertechnik 2, op. 150 (Verlag Friedrich Hofmeister)

» Schneider, S., 15 Vortragsstücke und Studien (Musik-Verlag Simon Schneider)

» Suitner, P., Das kleine Saitenspiel (Musikverlag Josef Preissler München)

» Swoboda, J., 12 kleine Etüden für Zither - zur Entwicklung der Geläufigkeit, op. 239 (Musikverlag Richard

Grünwald)

RENESANSA, BAROK

Priporočena literatura

» Bach, J. S., prir. Glasl, G., Suite für Violoncello Nr. II, BWV 1008 (Edition Zither)

» Bach, J. S., prir. Meyer-Thibaut, R., Suite für Violoncello Nr. III, BWV 1009 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Brescianello, G. A., prir. Suitner, P., Izbor iz Sonaten und Partiten, Band 5, Studio-Reihe Zither (Verlag Josef

Preissler)

» Dowland, J., prir. Suitner, P., Lautenmusik (Verlag Josef Preissler)

» Kapsperger, G. G., prir. Hurt, L., Toccata II arpeggiata (DZB # 02/2019)

» Logi, G. A., prir. Zdolšek, I., Partie (Edition Zither)

» Reusner, E., prir. Mallaun, M., Passagalia (DZB, Stückwerk #01/2014)

» Suitner, P., Lautentabulaturen und Stimmbücher (Verlag Josef Preissler)

» Suitner, P., Tänze und Fantasien aus Renaissance und Barock, Heft 8 in Heft 9 (Hermann Löffler Berlin)

» Suitner, P., Das kleine Saitenspiel, Vihuelamusik, Spielbuch 6 (Musikverlag Josef Preissler München)

» Telemann, G. Ph., prir. Sauter, G., Partia a cetre solo (Musikverlag Richard Grünwald)

» Weiss, S. L., prir. Schuhbauer, H., Sonata in B-dur (Edition Zither)

» Weiss, S. L., prir. Suitner, P., Suita v a-molu, Das kleine Saitenspiel, Spielbuch 10 (Verlag Josef Preissler)

» Weiss, S. L., prir. Suitner, P., Suita v d-molu, Das kleine Saitenspiel, Spielbuch 10 (Verlag Josef Preissler)

» Weiss, S. L., prir. Brlec, J., Sonata 5 (samozaložba Janja Brlec)

KLASIKA, ROMANTIKA

Priporočena literatura

» Benda, J. A., prir. Schmid, S., Sonatina XI (DZB StückWerk #01/2022)



91





8


5

:

8

0

/

/

/



» Benda, J. A., prir. Schmid, S., Sonatina XXVII (DZB StückWerk #01/2022) 5202.0 » Darr, A., Sonatine I v C-duru (Musikverlag Richard Grünwald)1.20 » Darr, A., Sonatine II (Musikverlag Richard Grünwald)

» Grünwald, R., Gnomentanz, op. 20 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Grünwald, R., Konzertino I, C-dur, op. 70 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Grünwald, R., Sonatine II G-dur, op. 24 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Grünwald, R., Rondo, op. 105a (Musikverlag Richard Grünwald)

» Grünwald, R., Wiener Tänze, W. 138 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Grünwald, R., Wiener Tänze, W. 173, Nr. I (Musikverlag Richard Grünwald)

» Haustein, J., Ausgewählte Werke I (Verlag Domkowsky Leipzig)

» Haustein, J., Sympathiezauber, op. 149 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Kollmaneck, F., Sonata v A-duru, op. 349 (Verlag und Eigentum von Christoph Voigt, Dresden)

» Ludwig, H., Konzert-Rondo v D-duru, op. 63 (Verlag Georg Hentzschel Dresden)

» Mickenschreiber, W. O., Idylle, op. 42, št. 1, (Verlag Georg Hentzschel Dresden)

» Mickenschreiber, W. O., Zither - Sonate (E-moll), op. 81 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Schneider, S., Fünf Kompositionen (Musik-Verlag Simon Schneider)

» Schneider, S., Vier Vortragsstücke (Verlag Friedrich Hofmeister)

» Schneider, S., Zehn Stimmungsbilder für Zither, op. 133 (Musik-Verlag Simon Schneider)

» Smetak, Ant., Ungarischer Tanz, op. 40 (Anton Smetak, Musikalienhandlung Zürich)

» Swoboda, J., Concertino v G- duru za citre, op. 231 (Verlag N. Kymmel’s Buchhandlung Leipzig und Riga)

» Swoboda, J., Vier lyrische Stücke (Musikverlag Richard Grünwald)

» von Reigersberg, H. F., Sonatina v g-molu, op. 45 (Musikverlag Richard Grünwald)

» von Reigersberg, H. F., Sonatina v F-duru, op. 62/2 (Musikverlag Richard Grünwald)

GLASBA 20. IN 21. STOLETJA

Priporočena literatura

» Eisenreich, M., Vue par la fenêtre (Edition Zither)

» Hlouschek, T., 6 Bagatellen für Zither (Musikverlag Richard Grünwald)

» Hofmann, D., Sparkling waves für Zither solo (Založba 4'33")

» Jordan, I., DADA (Psalteria Verlag)



92





8


5

:

8

0

/

/

/



» Jordan, I., Dreive (Psalteria Verlag) 5202.0 » Kerer, M., Hypogean (Breitkopf)1.20 » Kiesewetter, P., GIL 1, 2 (Založba 4'33'')

» Kovats, B., Suite Hommage a Goldoni (Musikverlag Josef Preissler)

» Lack, G., Fünf Elegien für Zither (Musikverlag Richard Grünwald)

» Oberlechner, H., Präludium (Psalteria Verlag)

» Pogatschar, H., Moonwalker II (Edition Zither)

» Schwenk, F., Klang und Geräuschstücke für Zither (Edition Zither)

» Schwenk, F., El primer Tango (DZB #01/2014)

» Seeberger, Y., Tropical Nocturno (Edition Zither)

» Suitner, P., Fünf kleine Stücke für Zither (Musikverlag Josef Preissler)

» von Beckerath, A., Thema und Variationen (Musikverlag Richard Grünwald)

GLASBA SLOVENSKIH SKLADATELJEV

Priporočena literatura

» Anžič, I., Izbor skladb iz učbenikov Citre 5- Gozdne poti, Vrtiljak, Vrtavka za Vita, Ležeren dan (KUD Citre)

» Glavina, B., Bežne misli (CDS)

» Grahor Vovk, B., S knjižne police (CDS, Citrarica 1/2023)

» Mauko, T., Lepa kot pesem (JSKD)

» Stanič, Ž., Jesenske pravljice (CDS)

» Orešič Šantavec, U., Meditacije in Trenutki iz zbirke Meditacije, trenutki in otroške pesmi (CDS)

DRUGI STILI IN ZVRSTI

Priporočena literatura

» Galič, C., Najlepše melodije Slovenije 1, 2, 3, 4 (Zlati zvoki Zagorje)

» Glasl, G., Alpenländische Lieder und Tänze (Musikverlag Josef Preissler)

» Golden, F., Andere Sa(e)iten 3 in 4 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Golden, F., Blues in Adventures (Musikverlag Richard Grünwald)

» Lovko, K., Božične, notna zbirka za citre solo in komorno igro (Založba Bogataj)

» Lovko, K., Mozaik 1, 2, 3, notna zbirka za citre solo in komorno igro (Založba Bogataj)

» Mešiček, J., Pozdrav slovenskim citrarjem (CDS, Citrarica, 2/2023)



93





8


5

:

8

0

/

/

/



» Mešiček, J., Venec slovenskih pesnij (CDS, Citrarica, 2/2023) 5202.0 » Napret, P., Variacije na ljudsko temo “Pojdem na Štajersko” (CDS, Citrarica 2/2022)1.20 » Plahutnik, T., Spomlad' prav luštno je, zbirka slov. ljudskih in ponarodelih pesmi (samozaložba T. Plahutnik)

» Plahutnik, T., Je dro luštno poleti, zbirka slov. ljudskih in ponarodelih pesmi (samozaložba T. Plahutnik)

» Plahutnik, T., Hladna jesen že prihaja, zbirka slov. ljudskih in ponarodelih pesmi (samozaložba T. Plahutnik)

» Plahutnik, T., Rajske strune, zadonite (samozaložba T. Plahutnik)

» Plahutnik, T., Igrajte Gospodu na citre (samozaložba T. Plahutnik)

» Plahutnik, T., Zbirka slovenskih popularnih melodij (2016, samozaložba T. Plahutnik)

» Plahutnik, T., Zbirka popularnih melodij 1, 2 (2023, samozaložba T. Plahutnik)

» Oberlechner, H., 6 Jazz-exercises (Psalteria Verlag)

» Oberlechner, H., Stade Weisen und feierliche Stücke, 2 Bände (Psalteria Verlag)

» Oberlechner, H., Three groovy Ballads (Psalteria)

» Scharf, W., Meisterstücke (Duo LaPerla Verlag)

» Scharf, W., Tremolostücke (Duo LaPerla Verlag)

» Schneider, S., Variationen über das Berglied (Musikverlag Simon Schneider)

» Schneider, S., Üba d' Alma (Musikverlag Simon Schneider)

» Sommer, P., Drei Stücke für Diskantzither (Musikverlag Richard Grünwald)

» Zollitsch, R., Neues für Zither (Musikverlag Richard Grünwald)

Poleg že navedene literature se lahko uporablja tudi druga ustrezna literatura, med drugim so notne priloge Citrarica (revija Slovenski citrar, Citrarsko društvo Slovenije - CDS) in StückWerk (revija Zithermagazin, Deutscher Zitherbund - DZB).



4. LETNIK

TEHNIČNE PRVINE

Priporočena literatura

» Grünwald, R., Meine Methode (Musikverlag Richard Grünwald)

» Suitner, P., Das kleine Saitenspiel (Musikverlag Josef Preissler München)

ETUDE

Priporočena literatura

» Grünwald, R., Studie zum Lagenspiel (Musikverlag Richard Grünwald)



94





8


5

:

8

0

/

/

/



» Haustein, J., Die Schule der Geläufigkeit, op. 13 5 (Musikverlag Richard Grünwald)202.0 » Jestl, B., 10 Inventionen (Edition Zither)1.20 » Kiesewetter, P., GIL 1, 2 (Verlag vierdreiunddreissig)

» Schneider, S., Die Kunst der Zithertechnik 2, op. 150 (Verlag Friedrich Hofmeister)

» Schneider, S., 15 Vortragsstücke und Studien (Musik-Verlag Simon Schneider)

» Suitner, P., Das kleine Saitenspiel (Musikverlag Josef Preissler München)

RENESANSA, BAROK

Priporočena literatura

» Bach, J. S., prir. Glasl, G., Suite für Violoncello Nr. II, BWV 1008 (Edition Zither)

» Bach, J. S., prir. Meyer-Thibaut, R., Suite für Violoncello Nr. III, BWV 1009 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Bach, J. S., prir. Schubert, J., Suite für Violoncello Nr. IV, BWV 1010 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Bach, J. S., prir. Krajnc, T., Preludij iz Preludij, Fuga in Allegro, BWV 998 (CDS, Citrarica 2/2022)

» Brescianello, G. A., prir. Suitner, P., Izbor iz Sonaten und Partiten, Band 5, Studio-Reihe Zither (Verlag Josef

Preissler)

» Couperin, F., prir. Krajnc, T., Les barricades Mysterieuses (CDS, Citrarica 2/2022)

» de Visée, R., prir. Oberlechner, H., Suite f-moll (Psalteria Verlag)

» Dowland, J., prir. Glasl, G., Bell Vedere aus “The Schoole of Musicke” (DZB # 2/2013)

» Dowland, J., prir. Suitner, P., Lautenmusik (Verlag Josef Preissler)

» Sanz, G., prir. Oberlechner, H., Canarios (Psalteria Verlag)

» Scarlatti, D., prir. Meyer-Thibaut, R., Vier Sonaten (Musikverlag Richard Grünwald)

» Scarlatti, D., prir. Glasl, G., Sonata LXXVII (DZB # 02/2019)

» Suitner, P., Tänze und Fantasien aus Renaissance und Barock, Heft 8 in Heft 9 (Hermann Löffler Berlin)

» Weiss, S. L., prir. Petersamer, S., Capriccio (Edition Zither)

» Weiss, S. L., prir. Wittkowsky, G., Fantasie IX (Edition Zither)

» Weiss, S. L., prir. Höpfl, C., L'Infidele Sonata in a (DZB, Stückwerk #01/2016)

» Weiss, S. L., prir. Schuhbauer, H., Sonata in B-dur (Edition Zither)

» Weiss, S. L., prir. Mallaun, M., Suite en Fa mineur (Psalteria Verlag)



95





8


5

:

8

0

/

/

/



KLASIKA, ROMANTIKA 5202. Priporočena literatura01.2 »0 Benda, J. A., prir. Schmid, S., Sonatina XI (DZB StückWerk #01/2022)

» Benda, J. A., prir. Schmid, S., Sonatina XXVII (DZB StückWerk #01/2022)

» Darr, A., Sonatine III v G-duru (Musikverlag Richard Grünwald)

» Grünwald, R., Gnomentanz, op. 20 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Grünwald, R., Konzertino I C-dur, op. 70 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Grünwald, R., Sonatine III F-dur, op. 25 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Haustein, J., Ausgewählte Werke I (Verlag Domkowsky Leipzig)

» Haustein, J., Sympathiezauber, op. 149 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Höfle, P., prir. Grünwald, R., Plappermäulchen, Konzert-Etüde (Musikverlag Richard Grünwald)

» Kollmaneck, F., An die Freude, Fantasie (Musik-Verlag Hella Leipzig)

» Kollmaneck, F., Ungarische Fantasie Nr. 3, op. 372 (Verlag und Eigentum Christoph Voigt, Dresden)

» Ludwig, J, Zigeunertraum (Verlag Djamar Jutzi Berlin)

» Mickenschreiber, W. O., Ungarischer Tanz, op. 27 (Verlag Georg Hentzschel Dresden)

» Mickenschreiber, W. O., Zither - Sonate (E-moll), op. 81 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Mickenschreiber, W. O., Stimmungsbilder – Fantazija, op. 43 (Verlag Georg Hentzschel Dresden)

» Mickenschreiber, W. O., Künstlerweisen, Konzertstück, Op. 10 (Verlag und Eigentum Christoph Voigt,

Dresden)

» Smetak, Ant., Ungarischer Tanz, op. 40 (Anton Smetak, Musikalienhandlung Zürich)

» von Reigersberg, H. F., Sonatina v F-duru, op. 62, št. 2 (Musikverlag Richard Grünwald)

GLASBA 20. IN 21. STOLETJA

Priporočena literatura

» Eisenreich, M., Vue par la fenêtre (Edition Zither)

» Hiller, W., Kithára (Edition Zither)

» Hofmann, D., Im Bambuswäldchen (DZB #01/2017)

» Hofmann, D., Sparkling waves für Zither solo (Založba 4'33")

» Hübner, G., Inside the Clave (Edition Zither)

» Jordan, I., Dreive (Psalteria Verlag)



96





8


5

:

8

0

/

/

/



» Kiesewetter, P., GIL 1, 2 (Založba 4'33'') 5202.0 » Knabl, R. G., Inselmusik (Edition Zither)1.20 » Pogatschar, H., Moonwalker II (Edition Zither)

» Pogolski, M., Im Zeichen, Part 1 (Edition Zither)

» Pogolski, M., Im Zeichen, Part 2 (DZB #01/2018)

» Satie, E., Gnossiennes No. 1 - 4 (DZB #02/2023)

» Schwenk, F., Insaturabilien 2 (Edition Zither)

» Schwenk, F., Klang und Geräuschstücke für Zither (Edition Zither)

» von Beckerath, A., Thema und Variationen (Musikverlag Richard Grünwald)

GLASBA SLOVENSKIH SKLADATELJEV

Priporočena literatura

» Anžič, I., Izbor skladb iz učbenikov Citre 5- Gozdne poti, Vrtiljak, Vrtavka za Vita, Ležeren dan (KUD Citre)

» Arnič Lemež, B., Romanca za citre solo (Edicije DSS)

» Dovč, J., Valček zanjo (CDS)

» Glavina, B., Bežne misli (CDS)

» Grahor Vovk, B., S knjižne police (CDS, Citrarica 1/2023)

» Mauko, T., Lepa kot pesem (JSKD)

» Stanič, Ž., Jesenske pravljice (CDS)

» Orešič Šantavec, U., Meditacije in Trenutki iz zbirke Meditacije, trenutki in otroške pesmi (CDS)

DRUGI STILI IN ZVRSTI

Priporočena literatura

» Eicke, F., Skim Tones (DZB #02/2022)

» Galič, C., Najlepše melodije Slovenije 1, 2, 3, 4 (Zlati zvoki Zagorje)

» Glasl, G., Alpenländische Lieder und Tänze (Musikverlag Josef Preissler)

» Golden, F., Andere Sa(e)iten 3 in 4 (Musikverlag Richard Grünwald)

» Golden, F., Blues in Adventures (Musikverlag Richard Grünwald)

» Lovko, K., Božične, notna zbirka za citre solo in komorno igro (Založba Bogataj)

» Lovko, K., Mozaik 1, 2, 3, notna zbirka za citre solo in komorno igro (Založba Bogataj)

» Plahutnik, T., Spomlad' prav luštno je, zbirka slov. ljudskih in ponarodelih pesmi (samozaložba T. Plahutnik)



97

8

5

:

8

0

/

/

/



» Plahutnik, T., Je dro luštno poleti, zbirka slov. ljudskih in ponarodelih pesmi (samozaložba T. Plahutnik) 5202.0 » Plahutnik, T., Hladna jesen že prihaja, zbirka slov. ljudskih in ponarodelih pesmi (samozaložba T. Plahutnik)1.20 » Plahutnik, T., Rajske strune, zadonite (samozaložba T. Plahutnik)

» Plahutnik, T., Igrajte Gospodu na citre (samozaložba T. Plahutnik)

» Plahutnik, T., Zbirka slovenskih popularnih melodij (2016, samozaložba T. Plahutnik)

» Plahutnik, T., Zbirka popularnih melodij 1, 2 (2023, samozaložba T. Plahutnik)

» Oberlechner, H., 6 Jazz-exercises (Psalteria Verlag)

» Oberlechner, H., Stade Weisen und feierliche Stücke, 2 Bände (Psalteria Verlag)

» Oberlechner, H., Three groovy Ballads (Psalteria)

» Scharf, W., Meisterstücke (Duo LaPerla Verlag)

» Scharf, W., Tremolostücke (Duo LaPerla Verlag)

Poleg že navedene literature se lahko uporablja tudi druga ustrezna literatura, med drugim so notne priloge Citrarica (revija Slovenski citrar, Citrarsko društvo Slovenije - CDS) in StückWerk (revija Zithermagazin, Deutscher Zitherbund - DZB).



98





8


5

:

8

0

/

/

/

5

2

0

2

.

0

1

.

0



PRILOGE 2



99