je poslal narodu v staro domovino po radiju in jim zaklical: "Bratje in, sestre, vztrajajte, pomoč prihaja! Amerika in ostali Združeni narodi vas bodo oprostili okovov suženjstva!" Irene Jazbec je zapela tisto mično "Metuljček" in prav z lahkoto zmagala vse višine. Narod se ji je toplo zahvalil. Potem je izrekla lepe čestitke Mrs. Johana Mervar v imenu ZSZ in Frances Rupert, prva glavna podpredsednica v imenu SŽZ. Nato je bil predstavljen župan Frank J. Lausche, katerega so navzoči burno pozdravljali. Mr. 'Lausche je izvajal, kako težavno in žalostno je danes stališče Slovencev po vsem svetu. Naše misli nam uhajajo preko morja in vprašujemo se: "kaj delajo naši, kje so, ali so še živi, kako se jim godi v suž-nosti. Včasih človeka nehote prime želja, da bi jim skoro želel smrti, kot pa tako žalostno življenje pod kruto tujčevo peto." "Mi se še ne zavedamo dobro," je rekel Mr. Lausche, "da smo v vojni, kaj je ta vojna. Toda ker ni nikogar, ki bi ne žjelel slavne zmage našim fantom, dajmo, pomagajmo svoji vladi, ubogajmo jo in storimo vse, kar od nas zahteva, ker vlada je edina, ki ve, kaj potrebuje naša armada, kaj naši zavezniki." Predstavljena je bila Mrs. Albina Vesel, tajnica društva Slovenski dom, št. 6 SDZ, ki se je toliko trudila za to prireditev. Zahvali se za lep odziv na tem banketu in upa, da je bil vsak zadovoljen s postrežbo. Potem je govoril dolgoletni borec za SDZ, Frank Cerne, ki je poudarjal, naj ta konvencija predvsem ne pozabi mladine, ki je naše upanje in na Častne straže, ki je tako lepa reklama za Zvezo. Apelira na delegacijo, naj izvoli take odbornike, ki bodo v resnici pripravljeni delati za organizaci- Ameriški bombniki so napadli otok Kisko in napravili veliko škodo Washington, 16. sept. — Mornariški oddelek naznanja, da so ameriški bombniki v pondeljek popoldne napadli otok Kisko v Aleutih ter uničili Japoncem 6 letal, pobili ali ranili najmanj 500 vojakov, razbili 8 ladij in štrli obrežne naprave. Ameriški bombniki so se spustili nizko nad pristaniščem in metali bombe na ladje. Japonci so se skušali braniti, toda niti eno ameriško letalo ni bilo poškodovano. Najmanj dve japonski ladji,sta se potopili. BomBe iz ameriških bombnikov so užgale skladišča na pomolih. Ameriško poveljstvo sodi, da je bilo ubitih najmanj 500 Japoncev. jo. Potem je bil predstavljen naš stari bojevnik za slovensko stvar, Rude Trošt, ki je poudarjal, da ni treba vpiti o trpljenju naših Primorcev, ker Primorska je poosebljeno trpljenje vse Evrope. Slovenska Amerika je imela vedno toplo srce za svoje primorske brate in ve, da jih tudi zdaj ne bo zapustila. Povedal je, da bo ne 6. decembra sklican v Cleve-landu narodni kongres in na ta kongres naj pride največja delegacija, da se bo iz tega kongresa slišal klic, da hočemo storiti vse, da bodo naši Slovenci v domovini vsi druženi v demokratični, federativni Jugoslaviji. K besedi je bila poklicana ga Albina Novak, urednica Zarje, ki je rekla, da je ta večer tako lep, domač in prijateljski, da bo gotovo to vplivalo tudi na delegacijo, da bo pohitela z zasedanjem in zaključila konvencijo v rekordnem času. Potem je vodja programa predstavil še vse glavne uradnike, odbornike in odbornice, nakar je zaključil zares prije 'ten večer. Gerilci v petih državah južnovzhodne Evrope so odprli kar celo fronto London. — Guerilske čete v južnovzhodni Evropi so odprli majhno drugo fronto na svojo lastno pest. Ti četniki uničujejo prometne in dobavne zveze csišča ter napadajo oddaljene sovražne garnizije. Tu sem se poroča, da so na-, padi guerilskih čet na Poljskem, v Grčiji, Jugoslaviji, Albaniji in Romuniji posledica zveze, ki so jo napravili voditelji . Jteb gufeifilCjgH .jjL e kaj spretno vo-■iltv ni Predsednik Joseph fciat ' ki je bil. kratek pa H^' ar tako mnogokrat mih pri banketih. V is-mkl] Sedah se je v imenu Mk\ Je ^hvalil prijazni eu- j bini za tako leP ■bča,"1 Prijazno kooperaci-. k°nvencije. ■ t]t Je8dč. Troha s sijaj-■erica,, zapelo "God Bless : 1 ,'tatero so tudi vsi Kt m g].Je Ponikvar pred-■ka u"6ga tajnika Johna Mri]';, • Pa radi prehlaje-mogel govoriti, za-Pstae* igrama čital nje- Ef!(istaviP0Zdravni £°vor- P^Kn )en J'e bil euclidsld m nanvneth Sims, ki je po-Bdn . 2°če v imenu mesta |kj0 n čestital Slovencem, takega sina, kot je ■K kKl _župan Frank J. (F^jijjL' danes ena naj- Inr 11 osebnosti v Ameri- ' 0 Je T); . t>'kru ard Lauretič za-^ in ganljivo pe- wm je Na S. f lp>].iala gdč. Irene N'lo v° j« J'e toplo 0 3e hi, k 1 Macr P°Zvan k besedi •kij sajnik Joseph Oko- Z\ , ePkih besedah po- Njel0ve*ske bratske or- delujejo skup- P«o a v°jne£a napora, *merike in dejnokra- i )h4t» p0Z(lravil v toplih 1 He* Ogrin, tajnik w1 da v času, ko ij%0.u v stari domovi-l.Ve m Požiga j o narod-jt'h ZtM^mo mi gledati, SjjS ,Ul0 in vzdržujemo, VVvi!!0Sne stavbe v tej it in tovaršica sta' P" ii! o/' duetu zapeli od-| h "Seviljski bri-'ta viharno odobra- je bil konven-lk Joseph Trebeč, P* ^ii 1 8in slovenskega pl^k sf Poudarjal, naj bi KV°>* in Slovenka Sv! n , na SDZ. S po-sKS vkazal ™ župana VVštKl je že dolgo let A, v a Slovenec, št. 1 !v V. zdravili navzoče raznih orga' , vHsic'TMary Hochevar ! V Anton Trbm^ec, ^^Npj Matt Petrovich Debevec se je Ho^U Lauschetu za ne besede, ki jih s AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 17, 1942 i r »117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio. NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Zu Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, • četrt leta $2.00 __ ____Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: Dnited States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months __Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. ►83 No. 218 Thur., Sept. 17, 1942 Tudi Bolgarija mora biti združena z balkanskimi brati Leta 1923. je padel zadet od zločinske roke eden največjih sinov bolgarskega naroda, prepričan Jugoslovan in visoko zaveden Balkanec — Aleksander Stamboliski. De-vetojunijski preobrat, organiziran od klike tujih plačancev mu je odvzel zakonito oblast in po množenstvenih pokoljih bolgarskega kmečkega upora, ki ga je to nasilje izzvalo, so se zverinske tolpe polastile velikega bolgarskega kmečkega voditelja in ga razmrcvarile nekje v bližini reke Marice. Še do danes niso mogli njegovi zvesti pristaši ugotoviti, kje leži njegov grob. Nemški imperializem, ki ga na Bolgarskem že nekaj desetletij zastopa kralj Boris iKoburški in laški fašizem, sta organizirala nasilni preobrat proti zakoniti kmečki vladi Aleksandra Stamboliskega in bogato nagradila njegove zločinske krvnike. — Aleksander Stamboliski je bil junaški vodja in neustrašen borec za svoje ideale, katerim je posvetil "vso svojo osebnost. Aleksander Stamboliski je bil eden največjih reformatorjev človeške družbe, ki so jih kdajkoli rodile balkanske zemlje. Aleksander Stamboliski je bil ideolog nove človeške družbe, zasnovane na vzajemnosti dela, na temeljih svobode in demokracije. Aleksander Stamboliski se je ves posvetil zemlji in njenim obdelovalcem, ki jih je ljubil globoko, iskreno in neomejeno. Sam je bil kmečki sin in z bolgarskim kmetom je delil dobro in hudo. Nič manjša ni bila njegova ljubezen in nagnjenje do delavstva. Aleksander Stamboliski ni bil socialist in to v prvi vrsti zato, ker je sovražil nasilje in odrekal vsaki diktaturi, zato tudi diktaturi proletarijata, vsako upravičenost. Zavedal se je, dobro, da postavlja diktatura proletarijata delavstvo nad ogromne množice marljivih in dobrosrčnih kmečkih ljudi. Aleksander Stamboliski se je vse svoje življenje trudil, da bi pomagal bolgarskemu kmetu in da bi ga dvignil na člo-vekavredno življenje. Pri tem pa ni stremel po kaki kmečki diktaturi, ampak je svoje napore usmerjal za tem, da kmečkega človeka izenači z ostalimi družabnimi sloji in da na ta način uresniči svoj življenski ideal: resnične socialne enakosti. Kot pravi narodni voditelj je Stamboliski verjel samo v silo ideje in priznaval edino narod kot vrhovno oblast. Kot smeli borec je bil vedno pripravljen na najvišje žrtve. In v resnici je padel kot; največji branilec narodnih pravic in narodne svobode. Kot resnični narodni propovednik se je ves posvetil idealom svojega naroda, zlasti pa težnjam vseh ponižanih in razžaljenih. Kot ideolog in mislec je naslutil valovanje novih preobrazb in oblik družabnega razvoja, zato je ustvaril novo socialno miselnost agrarno-kooperativnega svobodnega sindikalizma. Aleksander Stamboliski se je prvi postavil na stališče, da je človeški družbi najprej potrebna moralna razorožitev, če hočemo doseči resnični in trajni mir. Z vsem ognjem svojega temperamenta je sovražil germanski imperializem jn vandalski pruski militarizem. Zato se je z vsemi svojimi silami boril za odstranitev izdajalske prusjaške dinastije z bolgarskega prestola. S silo svojega samorodnega kmečkega genija je spoznal neobhodno življensko potrebo po bratskem sporazumu vseh južnih Slovanov in balkanskih narodov sploh, ker je bil^prepričan, da je v. tem sporazumu zapopa-dena edina možnost za njihov svoboden in neodvisen obstanek. Zato je Aleksander Stamboliski že pred tremi desetletji pogumno in glasno izjavil pred celotnim bolgarskim parlamentom: Da je Jugoslovan. Kot predsednik bolgarske vlade je Aleksander Stamboliski usmeril bolgarsko zunanjo politiko k naporom po zbližanju in sodelovanju z bolgarskimi sosedi in z Društvom narodov. Aleksander Stamboliski se je boril in delal v smeri ju-žnoslovanske in balkanske federacije prav do zadnjega tre-notka svojega trudapolnega življenja. Aleksander Stamboliski je v nepolnih treh letih ustvaril iz Bolgarije pbpolnoma novo, demokratično državo, ki je s polnim elanom hitela k boljšemu blagostanju. V tej kratki dobi je Aleksander Stamboliski preporodil in prekvasil mlad kmečki narod ter ga postavil na višino ostalih kulturnih evropskih narodov. S svojo veliko duhovno silo je v srca svojega naroda vsadil in poglobil velike ideale svobode, slovanske solidarnosti in bratstva vseh narodov. Ti veliki ideali žive in gospodarijo v bolgarskih narodnih množicah tudi danes, po tolikih letih smrti Aleksandra Stamboliskega. Ravno ti plodovi vežejo danes roke tistim zločincem, ki bi hoteli bolgarski narod nagnati proti njihovim slovanskim bratom in osvobodilcem — Rusom. Ideje Aleksandra Stamboliskega krepijo dušo' bolgarskega naroda in. ne dovoljujejo Hitlerjevemu slugi kralju Borisu, da izvršuje zločine v zasedenih pokrajinah in da koplje prepade med balkanskimi Slovani in narodi. Te ideje vodijo goreče bolgarske domoljube k bratski zvezi in k skupni borbi z legendarnim ju-i nakom Dražom Mihailovičem proti teutonskim in fašistov-; edino pot za rešitev svobode, za življenski obstanek in za skim nasilni^om. Te ideje pa bodo vodile že v kratkem tudi! kulturno-gospodarski napredek. To je -pot junaške borbe k pogonu nemških in laških hord z Balkana. Te iste ideje! proti.skupnim tlačiteljem, obenem pa je to zgodovinska pot kažejo bolgarskemu narodu in njegovim balkanskim bratom k južnoslovanskemu in balkanskemu edtnstvu. Stopimo v mislih leto nazaj in spomnili se bomo, kako živo smo bili na delu in agitaciji za izvolitev Frank J. Lauscheta za župana mesta Clevelanda. V pričetku novembra bomo zabeležili njegovo enoletno župano-vanje—v narodnem zanosu je bilo vse drago poplačano. Z dne, ko je Frank J. Lau-sche postal župan mesta Clevelanda in prevzel posle vrhovnega administrativnega uradnika pa do danes, je bilo ime našega naroda pred ameriško javnostjo večkrat omenjeno kot pa od prvega slovenskega naseljenca v Clevelandu do lanskega novembra. Z izvolitvijo Frank J. Lauscheta smo v pogledu priznanja pred ameriško javnostjo več v enem letu dosegli, kar bi zamogli z milijoni dolarji si reklame kupiti Ni moj namen, da danes opisujem njegove vrline in visoko ceno, ki smo jo v oceni z njegovo osebo pred Amerikanci pridobili, ampak je moj namen udariti po onih naših ljudskih zastopnikih, ki so se po njegovi -suknji mestno hišo pripeljali. Lansko leto pred novembrom je vse naše časopisje, vsi naši dobri agitatorji, vsi naši rojaki in rojakinje klicali: "Dajmo Frank J. Lautschetu podporo v tem, da izvolimo čimveč slovenskih zastopnikov v mestno /ibornico, da bo imel pri njih oporo v administraciji!" Nič manj kot za Franka smo />a nje delali, zato si nad njimi lastimo pravico, da jih na nedoslednost in pozabljivost obljube opomnimo. Spominjamo se, da so vsi ti kandidat,je v nestno zbornico imeli tiskane .etake, lepake in nad njimi agi-acijskih glavnih stanih pritrjene table, ki so v svet kričale Lausche-Kovačič, Lausche-Ve-lovec in vse tako naprej, skoro !o zadnjega pometača v mestni .liši. Prefriganci so dobro vedeli, da ime Lausche vleče, zato sedli na njegov voz, da se brez .ežav in ovir popeljejo v mestno zbornico. Nekateri kandidate v mestno zbornico so tako .-nočno kričali Lauschetov pri-.mek, da so skoro oglušeli so-?edščino in sami pričeli verjeti, da se oni Lausche pišejo. Stopimo v maslih malo naprej in poglejmo, kaj se je pričelo delati z "Lauschetovo podporo" v mestni zbornici takoj po ustoličen ju mestne zbornice. Če pogledamo rekorde mestne zbornice bomo, žal, našli v njih zapisano, da niso naši slovenski zastopniki skoro nikdar glasovali po želji župana Frank J. Lauscheta. No in to je tista obljubljena "podpora" županu, ki so jo volilcem obljubovali pred volitvami. Značilno je pri teh slovenskih mestnih zastopnikih to, če vzamemo v pretres zadnje kongresne volitve v 20. kongresnem okraju, kako so bili ti mestni zastopniki proti kongresmanu Sweeneyu, češ, je izdal predsednika Franklin D. Roosevelta skoro pri vsakem glasovanju, ko pa istočasno sami niso drugače delali v mestni zbornici proti županu Lausche-tu, ki o njem vsak ve, da je največji zagovornik našega predsednika Roosevelta. Fantje, kje je vaša logika in kje so vaše pred narodom storjene obljube? Če volilcem la-žete in jih mislite blufati vedite, da bo temu prihodnje leto ionec, ker stopili bomo pred larod tisti, ki smo vas priporočali, za vas govorili in za vas igitirali, da se vas i z b a c i iz nestne zbornice in naj se voli la vaše mesto take. ki svojo be- sedo drže in svojih obljub ne lomijo kakor otroci bezgove piščalke. Izdali bomo po vašem vzorvu letake, lepake in reklamne table, ki bodo že delač kričale: Vehovec proti Lau-schetu; Kovačič proti Lausche-tu in tako naprej za vsakega, ki bo v vašem obljubalomskem objemu. Fantje, vedite, da pozorno motrimo vaša dela in po njih bo prišel tudi obračun. Mi slovenski volilci in ameriški državljani mesta Clevelanda resno opominjamo slovenske zastopnike v zbornici mesta Clevelanda, da se zavedajo svojih obljub in drže besedo, katero so dali volilcem pred izvolitvijo. Če boste postali prihodnje leto ekszastopnik, bo edino vaša zasluga kratkovidne politike. Med dobrim in slabim sedaj izbirate vi in drugo leto pa bomo mi, ki bomo volili. Joško Penko. -o- Prijavite se za narodno obrambo Na cenjeno občinstvo v not-tinghamski okolici apeliram, da se priglasi v šolo za "air raid warden." Potreba je velika, da napravimo vsak nekaj za obrambo naše domovine. Šolo bodo pričeli takoj, ko se bo priglasilo od 20 do 30 oseb. Pouk bo v angleščini in slovenščini, torej se ni treba nikomu bati, da ne bo razumel. Ako ste namenjeni priglasiti se, pokličite poročnika Ryan-a, KEnmore 1866. V šolo pa lahko greste popoldne ali zvečer in sicer samo 2 uri na teden. V 10 tednih dobite diplomo. Šola je za moške in ženske v starosti od 18. leta naprej. Prijavite se jahko tudi pri meni, ako pokličete Mrs. Jennie Hrvatin, KEnmore 1949. Stanujem pa na 19711 Arrowhead Ave. Ne prezrite tega in ne odlašajte, kajti vsak izmed nas mora nekaj stopiti za obrambo domovine v te.j;uri sile. ---o-- Razno iz Jolieta, III Juliet, 111. — Kakor je navadno vsako leto, se na Delavski dan delavci zbirajo in korakajo za godbami v povorkah, da tako z velikim slavljem praznujejo svoj dan. Tako' se godi tudi tukaj v Jolietu vsako leto. Tudi letos so se pripravili za veliko parado, toda človek obrača, Bog pa obrne. In tako se je obrnilo, da je začelo deževati in vsa slav-nost, ki je bila že v teku, je bila pokvarjena. Tudi naša brhka dekleta so bila oblekla svoje krasne uniforme, da se odzovejo povabilu kot navadno. Toda programa niso mogle izvršiti v celoti. Med tem časom se je pa tudi oglasil naš farni zvon, ki je naznanjal, da je smrt pobrala obče znanega dolgoletnega farana in pionirja cerkve sv. Jožefa v Jolietn, Josipa Terlepa, ki je sledil v večnost svoji ženi, ki je pred nekaj meseci umrla nagle smrti. Zapuščajo 5 sinov in 3 hčere, kateri so že vsi odrasli. Maša zadušnica je bila darovana z leviti. Sprevod se je vršil pod vodstvom Antona Nemanicha v spremstvu številnih sorodnikov, društvenih sobratov, znancev in prijateljev. Pokojni je bil član društva sv. Jožefa št 2 KSKJ! Bog jim daj večni mir in lahka jim bodi ameriška zemlja. Predzadnjo nedeljo so blagoslovili v naši cerkvi službeno ameriško zastavo, katera nam predstavlja 280 naših fantov in mož, ki služijo pod ameriško zvezdnato zastavo, da bodo branili dom in venec svoj. To lepo število naših fantov v ameriški armadi nas napravlja ponosne. Slovenska kri ne fali! Bog voj nih trum naj jih blagoslovi in varuje na vseh bojnih pohodih ter da bi se kmalu zdravi in zmagoslavni vrnili k svojim dragim. Vsem tem naj veljajo besede, s katerimi se je neka mati poslovila od svojega sina: "Moj sin, boj se Boga in zvesto služi Gospodu bojnih trum. Bodi pogumen proti sovražniku in ljudo-mil premaganim. Ne bo te zadela sovražna krogla, ako ni to božja volja. V božjih rokah si, kjer si in kje.rkoli hodiš. Na desno bodo zdihovali, na levo umirali, ti pa boš prišel zdrav in vesel domov, ako je božja volja. Bog te obvaruj." • Kakor pred dvemi leti, tako sem tudi letos spremil naše članice od podružnice št. 20 SŽZ na lepo zabavo, ki se je .vršila 29. avgusta v Euclid Beach parku v Clevelandu. Omenjene prireditve so se udeležila v lepem številu tudi naša dekleta oziroma vežbalni krožek št. 20. E>o je šlo ^a prvenstvo so tako dobro korakala, da so jim prisodili paz-jivi vojaški razsodniki prvo nagrado.. To jih bo privedno še do večjega napredka in zanimanja tudi v bodoče. Le tako naprej dekleta raznih krožkov in v raznih krajih. Kjerkoli se pokaže-te, delate čast Slovencem v tej novi domovini. Bog vas živi! Ob tej priliki smo obiskali naše stare prijatelje, ki so nam izvrstno postregli z raznimi dobrotami. Dolžni smo jim najlepšo zahvalo. Kadar vas bo pa pot nanesla v Joliet, ne pozabite nas, ker mi smo pripravljeni drage volje povrniti vašo gostoljubnost, kolikor bo v naši moči. Naj prejmejo našo globoko zahvalo sledeči: Mr. in Mrs. Po-nil:var,in družina, Mr. in Mrs. Rudolf Novak in družina, kakor .udi Mr. Bobek, Mr. in Mrs. Frank Znidaršič. Vsi ti stanujejo na 51. cesti. Dalje Mr. in Mrs. Kremžar in družina, Mr. in Mrs. Frank Jager in družina na Oiivett St., Mr. in Mrs. Frank Pomažič, Vineyard Ave., Mrs. Antonija Cergol na Luther Ave., Mr. in Mrs. Vokač, poleg slovenske cerkve, Mr. in Mrs. Mihael Zavašnik, 43. St., Mr. Louis Arhar, 41. St., Mr. in Mrs. Kosič, Carst Granite Works, Waterloo Rd. Imamo še več znanih, ki nam jih je bilo nemogoče obiskati radi kratko odmerjenega časa. Brez zamere! Mogoča se še kdaj vidfmo, ako bomo živi in zdravi. Saj ^ste, noč in dan so nam odprta g^'oba vrata in pisec teh vrstic je že blizu teh vrat, ker bo praznoval v oktobru že 75 letnico rojstva. Pozdrav vsem prijateljem in znancem, listu pa želim mnogo novih naročnikov. Vaš dolgoletni naročnik Simon Šetina, bivši kamnosek. -o-- mate za napredek društva, boste gotovo navzoči. Torej zjutraj se udeležite skupnega obhajila, popoldne pridite pa na sejo. Tako bomo pokazali, da znamo ceniti to društvo. Tudi drugi, ki še niste člani, ste prav lepo vabljeni, da pridete in pristopite k temu društvu ter s tem pokažete, da ste katoličani. Matevž Leskovec. V Kanado in nazaj Važen dan v Collinwoodu V cerkvi Marije Vnebovzete so v nedeljo oznanili, da je prihodnja nedelja kvaterna ter tudi tretja nedelja v mesecu. Na to nedeljo se vsi člani društva Najsv. Imena zberemo v cerkvi pri osmi maši, da skupno sprejmemo sv. obhajilo. Vsakega člana dolžnost je, da se udeleži, da tako opravi svojo dolžnost. Popoldne bomo imeli pa sejo. Vsi, prav vsi člani so lepo prošenj, da se gotovo udeležite te seje, ker po treh mesecih marsikdo želi kako razmotrivanje in , skupni sestanek. Tako se bomo | malo porazgovorili in posvetova-. li, kaj-in kako bomo vozili naprej. Slišali boste uspeh zadnje pri-1 reditve, ki smo jo imeli 23. avgusta skupna društva Najsv. Imena, če se le nekoliko zani- Pred par tedni smo se bili podali na pot proti Kanadi Joe in Theresa Menart in moja malenkost. Mnogi so nam pripovedovali in nas strašili, češ, da ne bomo mogli dobiti dovolj ga-zolina in podobno. Mr. Menart si je vzel take besede zelo k srcu, šel je in napolnil vse "kan-te," ki jih je mogel nakolektati po Norwood Rd. Ko pa smo se pripeljali s takimi zalogami v. Buffalo, so se nam pa smejali kar se je dalo, ker smo vozili toliko gazolina s seboj. Krog poldne smo se peljali čez "most miru" v tujo deželo Kanado. Pot in vreme je bilo kot nalašč. Sadno drevje je bilo tako polno, da sd veje ležale po tleh. Breskve so prodajali po 90 centov bušel, toda ne ta slabe ampak ta najlepše. Ko ftno bili še kakih 25 milj od To-ronta, si je začel naš avto nekaj pomišljati, ker menda ni /edel da imamo dovolj gazolina, kajti dobili smo bili tudi od kanadskih oblasti knjižico, s katero smo si lahko nabavili pogrebnega gazolina. Vendar pa smo brez vsakih večjih težkoč srečno dospeli na 3voj cilj k našim prijateljem Anton ifi Katerca Kozlevčar na 122 Seaton, ki sta nas sprejela ; odprtimi rokami. Ko smo se dobro navečerjali in se pogovarjali,. so prišli v vas Mr. in Mrs. Leskovec in še nekaj drugih slo-/enskih prijateljev, da nas je :ila kar polna hiša. Meni se je o čudno videlo in prav rada bi /edela, kako so tako hitro zve-Ieli ,da smo prišli iz Amerike '/ vas, ko pa niti telefona nimajo. No, saj smo bili teh obiskov "udi veseli in vsi smo bili prav •eselo razpoloženi, da smo se šalili in smejali do ranega jutra. Obiskal nas je tudi vojak Rudy Schmoltz, ki je kanadski Slovenec in prav fest fant. Naslednjega dne je bila nedelja. Mr. Leskovec nas je prijazno povabil, da nam razkaže tovarno, v kateri je on zaposlen že 35 let in je sedaj tam superintendent. Bilo je res nekaj zanimivega videti, kako izdelujejo tisti "Rennet powder," c i ga vživamo tudi mi tukaj v OLvelandu. V tovarni je tako čisto, da ni mogoče dobiti pra-iu v tovarni razven tistega, ki g.a izdelujejo za hrano. Prav lepa hvala Mr. Leskovcu za vso prijaznost in sedaj bomo še bolj z veseljem jedli "Rennert custard." Zvečer pa so nas obiskali slovenski, hrvatski in srbski fantje. Opazila sem, da so še vsi samski, kajti pravijo, da je tam premalo slovenskih deklet. Dekleta in vdovice, katero veseli ženitev, kar za njimi v Toronto in dobile boste fest fante in še Joe Pograjcu ne bo treba plačati "komišna." Saj sem še .jaz dobila več ženitnih ponudb, to pa zato, ker fantje niso vedeli, da imam v Clevelandu tako luštkanega možič-ka. Eno svarilo pa vam dam vsem tistim, ki bi kedaj prišli v Kanado in prenočevali pri Kozlevčar j evih in to je, da dobro pregledate posteljo, kajti vam kar natlačijo kakšnih čevljev v blazino, pod rjuho pa de-"ejo kakšno krtačo ali reno, samo da imajo več veselja in zabave. Tako se je tudi meni godilo in smejali smo se potem vso noč. Pa naj bo saj ta špas Kozlevčarjevima odpustim, kaj- j ti en par veselih dni smo pa le j preživeli v njihovi družbi. Is- BESEDA IZ NARODA Pozabljene obljube te krena vam hvala! V torek pa smo se te ti Windsor ju, kjer smo®"| 'i- H Mr. in Mrs. ClapP- Ti} 0- mlada zakonca in ^j, J- je Slovenka, ki se je P°r* J 1- Kanadčanom. Ko Pa i- pet pripeljali na m°st' M u nazaj v Ameriko, ie,b .i.1 )- sti stražnik nekam si'110 J veden in je prav zaupn" J 2. izpraševal Mr. Menarta, J bil ta že kar jezen P0^3'^ sta se pogovarjala, teg8 P J jaz ne povem in kdor n J . vedeti, naj se kar lep0 JI 1 pri Mr. Menartu in naj £a | e v «ve# J sa. Priporočam pa vsa* .J bi šel to izpraševat, d® 'J " vsaj 4 čevlje vstran 0 j a Menarta. Kdor hoče J ' dobro, bo gotovo vpoštev j moje svarilo. ,efj» V Detroitu pa smo =. J : najprej obiskali Slovenj 1 rodni dom na zapad'11 er mesta, kjer smo bili P° JI v. ljeni od več starih P^^ji . in prijateljic, med kat ^M 1 bila tudi prijazna MrS" J . ca Kralj. Ko smo f P. j. J šteno okrepčali in si u VJB :) do žejo, nas je pa oclpe J^rff L> lonca k Mr. in Mrs. St«"?* | na 6426 Reisman, j| ostali kar dva dni in d* Hvala vam Mi'- ' 5|§i ' Strasberger za vso P J M strežbo in mehke P°ste J; A smo si izvrstno oclpoC ^H . slednjega dne pa nalll|J, W 1 Mrs. Kralj kažipot- kil " obiskali družino I^1" ' M " smo dobili moža bol^J« ti lomi ga revmatiz20.1'^!*® smo šli še v Slovenj. jfc dom na vzhodni stia ^ft i i • . . ni in .m kjer smo jedli in PJU. jjjSWj 1 zdravi jali s prijateU^ .^jijt 1 . sli o" A, njega dne pa smo su g« Mr. in Mrs. Žitnik na "'ji® J 3t. River Rouge stal* j* i je Mr. in Mrs. se je bil Joe tako ^ s\iM govor, da je še svoj » ; :am pozabil. Obisk*'' ^ J udi Mr. in Mrs. J°e ^ jtflj r '{jer imajo knm.aj ^jjffijj ?a sinkota, na katere«', Donosni, imajo Pa 5 ■ • ^ i - , roe i11" .i staro hčerko. J .■;ate«m pozdravljata vse Pr J> i rom Clevelanda, k^-, 3ne dva svoj čas f. j Sedaj živita v P JL J 20040 Ssnta Barba'^,^,]!^' Zadnjo južino v " •jfc I mo imsIi Pri \vala Kralj. Prav lepa 11 :a, izvrstrfo je bU°- ^jT« ■ -,mo odšli iz Detroit^. l1f« • ■ la še par ! bodo imeli moji P • fi. • spomin. Pozdrav, j]P fc.1 R J? -v 11 fv ' Pelo igrišča imaj° iv* ■lew York. ,.,r I Možu je žena ^ P fljj,' Če bi bil mož RibI1'Cg, gal: "Saj se bo &>* J JJQ jo je vzel, kakor ^ ^ ^jj Ampak ker ni bil, mu izvrstnemu ka ^ii| siču na Waterloo ^ ^ rjk za ženo lep nag\ Na kamen je pa 0\ef ' j sati besede: "Luč i* ' J nja je ugasnila." No, pa se vsaka 1 ^ A tudi vdovec se Je ^ Neke nedelje je šel A ženo na grob svoje P ^ ly$ žena prebere i" I resasto pogleda ^ »jI "Tok tako!" "Da," odvrne ta' i< sem vprasnil u " ko sem vzel tebe. * Km Učiteljica je Pis* ••V^/T teri sledeče P^t^Vr je eden na.jbol.1 r šoli, pa je tudi ^jil Kaj naj napravi«0.; Mati ji odgovor^].); j hočete, jaz imafl1 ,, z njegovim očetoi°' UKIAD v srebrnem jezeru Jsoče p t cele mesece sva I H( bie]0 ,V Zasne!ženi samoti, "Ijud-6 nama Je p0 1Judeh-anita?? tudi kmalLl na" C ake! Na krdel° ^Padir0du Utah sva nale_ Gotovo £ S° naju in izr°Pa" fcjlf 1 naJu bili ubili, pa v 0 starega Ikači tatli-Klh časteh je bil pri ililla 0 zvedeli, da sva mu kopala Smrtni P°steljiin k vr' So nama prizanesli, Witudi obiek°pa na_ iftilj ' Pa kaj nama je folia 0da> ko nama pa Ho^pustili __! Gladu bi So r*a prav za prav i^^srečo-. sva našla t0je .0Vca, mesa nama je ' Vbl ' sva namenie_ l^tuje0;.Je dejal. da tudi "'Ida ■ ' iu velikodušno f Se ttiu smeva pridru- Q;;in,kley je bil -?" P8o • 36 sicer tisti" $ Ija !me' Pa pozneje sem Jtal n 36 b'l Bririkley. Iz-\ a',u je, kaj .sva, odkod kaj sva počenjala S® sva mu povedala, Pa sva zamolča-% "Cupula. Ni imel po-Ssi ® pošten človek. Ne SmSgati> - Pa rdeči ih 80 še da-& ' ceprav sodim, da % ,1 nič več in nič manj fed drugimi, ki h na ' e «kalPe. % 013 najina molčeč- hva !C..ni koristila. brez orož^a- je K Poffosto -ie ho" ;«ana Je vračal. Pa sva Nty v. taboru in o čem Si, bila govorila ko KSilu -i" y . 1 Je —?" r • Sk-■U8:vnil. s-ern P?zne" r.1Va3 se je vrnil, na- j f^.J* Prisluškoval ter S t!adu in o listini, ki Snflsseboj- •. !■>.- 'e je spet odprav-p, šti4. P°vabil mene s se- • ii^ sem 0ii Več vidiJ° ko (;5h()[ii| 2 njim. Uro ali j P» mi je povedal, V j ll) rl_ ' rt. ua nama bo vzel jj iue ■'' llisva zaupala. In JStjT llaPadel z nožem. M., > pa zaman, porinil h v • i Mi i eci nl za~ \ % : l[ je. la sem mr-1 l\ ^ ležati. Aj Prebudil, Sem bil f PCsli me ter ob-sem jim> li ^ril ' radi bi bili za~ ,ea' Pa si ni§o upa- * b«lehal in se kon- Jrs'oVnravil>da sem se ^ ^ od dobrih ljudi. »>Hi, Sel iskat Engela. ŽS S ^'kjer, tudi o ka-sledu. Zaso-morilcu." ' I>CU je!" J'e Pokimal is je acuden gledal. dkod pa veste ?" ^Ije'" P0Zneje" Pri"' Mislil sem, da X * !Jal kaj novega, pa tiste ljudi po- r CHli„. Jem—-. Poslovil f^^jbli^3. izseljencev in \Nd i10 farmo-Spre" } ^ %1 .G avca, vse mogo-ln si toliko zaslu-P*. Se »lahko vrnil na iS x V St?Veda- Misel na lid ,ebrnem j-ezeru mi aHli , miru." ^"^živir i-''^ ^ to sem vedel, Husselvillu, v dr-CV ^ "' .D°menila sva se \lVfVn:iGga obiščeva in ^ kar je bi" Xv 8neva zaklad- 6^a brata nisem več našel v Rueeslvillu, preselil se je v Arkansas, kam, tega nihče ni vedel. Pustil pa je pri sosedu pismo za brata, če bi vprašal za njim. Engel je tudi res prišel, vzel pismo, zvedel iz njega, kam je odpotoval brat, pa spet odšel neznano kam. Tudi sosed je medtem umrl. Pripovedoval pa je v Russelvillu o najinem doživetju v gorah in pravil, da je morilcu ime Brinkley. Kako je zvedel Engel za njegovo me, ne vem. Takole, meššurs, to je tisto, car sem vam mislil pripovedova-;i! Če je vaš Brinkley tisti, ki ne je zabodel, se kar veselim na ividenje! Sodim, da bova ob'ra-:unala." "Tudi drugi so še med nami, d bi radi obračunali z njim!" ie dejal Old Firehand. "In mislim, da bodo nocoj obračunali. Le eno mi ni čisto jasno iz vaše povesti —. Pravili se, da so Brinkleyevi lasje nepristni —. Ddkod pa veste tisto?" "Zvedel sem za njegovo skriv-lost na zelo enostaven način. 7eč tednov smo potovali skupaj vd mu je menda zmanjkalo bar-/ila in njegovi rdeči lasje so mestoma počrneli." "Well —! Prav nič ne dvo-nim, da je vaš Brinkley tudi naš 3rinkley. življenje tega človeka ie menda sestavljeno iz samih iločinov —. Ampak danes bo )ri kraju z njim!" "Nič si bolj ne želim ko to! Napadel nas bo torej —. Pa lam še niste povedali, kako in tje se bomo branili —." "Tega vam zaenkrat še ni tre->a vedeti! Vse še zveste! Delavci naj se prav nič ne ■azburjajo! Spali nocoj men-la ne bodo, zato naj grejo koj jočivat! Tudi orožje naj pri-)ra.vijo! O polnoči bodo stopili j la vlak, prepeljal jih bo na craj napada." Old Firehand je previdno za-nolčal podrobnosti načrta. Jtegnilo je le biti, da bi ga de-avci izdali s kako neprevidno jesedo ali z neprevidnim obnašanjem. Ni bilo dvoma, da so. lornelovi ogledniki že opazova-i progo, najbrž so bili že celo cje na postaji. Watson je odšel,vda obvesti j ielavce. Old Firehand in inže-ljer pa sta še enkrat predela-a ,es načrt. "Dva'delavca bi potreboval, (i bi bila vsaj za silo podobna .ijetima trampoma," je dejal. "Cemu?" "Zastopala bo deta ujeta ;rampa na lokomotivi. Pogu-nna moža morata biti, nevarno 30." "Zakaj bi ju bilo treba zastopati?" "Da prevarimo cornela. Ko je bo vlak ustavil pri njihovem jgnju zunaj na progi, bo seveda cornel najprvo stopil k lokomotivi in vprašal, ali je vse v redu. In ker je dogovorjeno, da bodeta trampa na lokomotivi biti vsaj za nekaj trenutkov prepričan, da ju je res videl. Inženjer je pomišljal. "Mislim, da se bo dalo najti kaj primernega," je dejal, poklical črnca in mu nekaj naročil. Crnec.se je vrnil z dvema delavcema, ki sta bila vsaj po postavi podobna trampoma. "Ampak obraz —! Hm —!" "Nič ne de!" je odgovoril Old Firehand. "Vsi obrazi so si ponoči podobni. Le glas ujetnikov morata posnemati." "Kako —? Ce pa ju niti poznata ne! Nikdar ju še nista slišala govoriti!" "Ni taka reč! Pojdimo!" Vzel je delavca in inženjer j a s seboj k ujetima trampoma in ju na videz zasliševal. Delavca sta poslušala in ko ju je Old Firehand preizkušal, sta res znala iza silo posnemati glas trampov. Poziv vojakom južne Srbije London, 1. septembra — V teku londonske radio oddaje v sr-bo-hrvaščini, je pripovedoval govornik o razmerah v Južni Srbiji in pozva prebivalce Južne Srbije, da se priklopi j o generalu Draži Mihajloviču. Izjavil je tudi naslednje: "Poznamo vaše trpljenje. Draža poroča, da so Bolgari težko obdavčili vse vaše premoženje. Odvzemajo vam žito in volno in plenijo vaša posestva. Ponosni smo na vas, ker vemo, da niste hoteli vstopiti v bolgarsko vojsko. Ponosni smo na vas, ker ste se od leta 1914 do leta 1918 bojevali v vrstah var-darske divizije za obrambo vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ponosni smo na vas, ker ste se borili s svojimi brati iz Severne Srbije proti Nemcem in .njihovim 60-tonskim tankom. Globoka je naša vera, (!a bodete kmalu osvobojeni v naši državi Jugoslaviji. V oni novi Jugoslaviji, ki bo zgrajena na -krvi in kosteh milijonov Srbov, boste svobodni obenem z brati Hrvati in Slovenci. Vi iz Južne Srbije boste ostali tudi nadalje naši verni bratje kot bojevniki srbstva in hrbtenica jugoslovanstva. Mi, vaši živi sinovi v ino-stranstvu, vas poživljamo, da se zberete okrog aktivnih in rezervnih častnikov, ki so pri Draži Mihajloviču, prvemu vojaku in najboljšemu prijatelju Kralja Petra II. Razbojnik Altiparma-kovič je zbral nekakšno delegacijo za Macedonijo. On sodeluje z zloglasnim Vančem Mihajlom, ki je zakrivil uničenje številnih vojski Draže Mihajloviče, ki vas srbskih vasi. Niti za trenotek ne j bo povedel s častjo in slavo k smete dvomiti o zmagi zavezni-j csvobojenju in vstajenju našega kov. Zberite se v jugoslovanski | naroda. Razširjenje državnih mej je danes najaktualnejši problem jugoslovanske vlade Dr. Ivan M. Čok predsednik "Jugoslovanskega, Odbora iz Italije" Vlada brez skupnega programa bila bi brez pomena, bila bi prava negacija demokratske uredbe, na kateri država sloni, bila bi v protislovju s samimi osnovami države. To velja tem bolj za vlade v času vojne, ko se odločajo usoda in bodočnost države. To velja v še prav posebni meri ca čas sedanje vojne, ker se v tej vojni ne gre za to da košček zemlje pridobimo ali izgubimo, temveč gre za vse: za eksistenco. V tej vojni se odločujejo usode narodov in držav —- torej tudi Jugoslavije — za stoletja, morda ?a vso bodočnost. Odgovornost članov vsake vlade, ki vodi vojno, je zato pred narodom in bodočnostjo ogromna. Kategorični imperativ za vsakega od njih je: jasnost in določnost glavnih ciljev, ki jih hoče ta vlada kot predstavnica naroda svoje države doseči, ter absolutna in brezpogojna lojalnost in sodelovanje med vsemi člani vlade. Ako smemo v tem pogledu javno izraziti željo, potem bi mi to željo formulirali v tem prav-cu, da smatramo kot neobhodno potrebno, da jugoslovanska vlada javno in glasno oznani in stalho povdarja osnovne cilje svoje politike. To je potrebno radi nas Jugoslovanov samih, ki smo v inozemstvu, radi naših bratov v Ameriki in ostalih delih sveta, to je potrebno radi naših zaveznikov in prijateljev, to je tudi potrebno radi naših sovražnikov, v prvi vrsti in pred vsem pa je to neobhodno potreb-on radi. našega naroda doma, v domovini — v Jugoslaviji. Kako to potrebo narod doma čuti Kakor vsaka druga vlada onih držav, ki se nahajajo v vojnem stanju ima tudi jugoslovanska vlada, ki ima sedaj v izbeglištvu svoj sedež v Londonu, velike skrbi in težave. Država je začasno izgubljena, sovražniki, so si jo med seboj razdelili, jo okradli in oropali, najstrašnejši teror se izvaja proti prebivalstvu, kvizlingi večajo nesrečo in sramoto. Od vseh strani prihajajo vnebovpijoči glasovi za pomoč in rešitev. — Poleg tega prihajajo še razni drugi oziri katere mora jugoslovanska vlada upoštevati in ki njen položaj še bolj otežujejo, situacijo močno komplicirajo in nagomilavajo njene odgovornosti do nedogled-nih višin. Tu mislim v prvi vrsti na politične, ekonomske, ideološke, in druge interese zavezniških velesil in tudi drugih sil. V tej situaciji se za jugoslovansko vlado postavljata dve najosnovnejši zahtevi: prva je jasnost ciljev, druga je: absolutna in stopostotna sloga, harmonija in medsebojnalojalnost med vsemi člani vlade. če govorimo o jasnosti ciljev, j se razume samo po sebi, da predpostavljamo da ti cilji obstojijo, da vlada mora imeti en enoten skupen cilj, na. katerega pristajajo vsi njeni člani, Slovenci, Hrvati in Srbi. Vsaka vlada v demokratskem režimu mora imeti svoj program, na katerega pristajajo vsi njeni člani. To je princip demokratske vladavine. AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 17, 1942 MALI OGLASI Mesar dobi službo Izučen mesar dobi takoj stal-i-stalno službo. Zglasi naj se na 315 E. 156. St., tel. IV 7631. (219) ■ Natakarica se sprejme Sprejme se takoj natakarico za ves dan ali samo za delni čas. Zglasite se na 747 E. 185. St., po petih popoldne. (220) Lepa prilika Proda se dobro idočo gostilno, ki je v prometu že 22 let ter ima D-l, D-2 in D-3 licenco. V hiši je 11 sob zgorej, spodaj pa 5 in gostilna. Se proda vse skupaj ali samo gostilna z opremo in zalogo. Zglasite se pri Mrs. Josephine Strnad 1315 E. 53. St. _(220) I)ober nakup Proda se hiša na E. 74. St., 11 sob, moderna, velik lot, velika klet, 3 garaže. 2 furneza, 2 porča, cena $6,800. Hiša za 3 družine, 4, 4 in 6 sob, na E. 71. St., 3 garaže, cena $7.200. Tu se vam nudi zelo lepa prilika, če te resen kupec. Zglasite se na 7113 VIvron Ave. HEnderson 6054. <219) TWILIGHT BALLROOM se odda v najem za PLESE in VESELICE Še neka.i dobrih dnevov za oddajo • na razpolago POKLIČITE TINO MODIC - 6025 ST. CLAIR AVE. _ENdicott 9691 ■ ZZJ BORING MILL OPERATORJI ki imajo izkušnje na velikih horizontalnih in vertikalnih LARGE PLANER OPERATORJI - LARGE SLAB-MILLER Plača na uro in čas in pol. Morajo predložiti dokaze o ampriškem državljanstvu. Ako so zaposleni na vojnem delu, naj se ne 'priglasijo. W