PRO Uredniški In uprsvnlškl prostori: MA7 South Lswndaie Am GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ZSTZZ CHICAOO« ILL- TOREK. 9. SEPTEMBRA (SEPTEMBER 9). 1941 Acceptance for mailing at speclal rate of po«U|» provlded (v in section 1103. Act of Oct 1. 1917, authorlsed on June 4. 1919. STEV.—NUMBER 175 Subscription *J 00 Yearly Domače vesti Molitve za rusko zmago v Angliji Kardinal pohvalil Roosevelt-Churchil lov program Nov grob * So. Chicagu So. Chicago. — Dne 6. septembra je umrl J os. Muhvič, atar 41 lot in rojen v Oailnict pri Kočevju. Bil je člen društva 610 SN-PJ. Pogreb ae je vršil danes pred po Id ne iz Komparetovega pogrebnega zavod*. Poroke v Kanaaau Frontenac, Kana,—Pred dnevi ata bila poročena Frit* Rugel is Raefleyja in Matilda Blaiič ii Edisona. Fritz je doapel is Ed-wardsvilla, 111., kjer je uposlen, po svojo Mstildo, znano učiteljico. — Dalje sta bila poročena Fr. Bogataj in Klara Canzel iz Frontenaca. Frank je upoalon v Dcarbornu, Mich.r in ima mater v Frontenacu. Obilo sreče obema pa romal Jolletska veet Joliet,—Zadnje dni je tukajšnja policija prijela pet fantičev v starosti IS do 18 Ut, ki so obtoženi napads na rojaka Jos. Cernuglja in posilstva 22-letnega dekleta, katero je Cernugelj peljal domov z avtom s piknika pozno ponoči na Labor day. Cernugelj, ki je star 25 let, je povedal policiji, da je petorica ustavila njegov avto, nJega jo zbila do nezavesti, dekle je pa odvlekla na bliinje polje. Nadaljnja dva Nemca t f obstreljena VICHY VIDI SOVJETSKO ZAROTO Likvidacija fiemike ko• Ioni je ob Volgi Japonska poostrila cenzuro tiska Ljudstvo nima prave slike o situaciji Tokio. 8. Sept.—Cenzura tiska je postala tako stroga v zadnjih tednih, da ne more nihče dobiti informacij o narodnih in mednarodnih dogodkih iz časopisja. Pritožbe se slišijo, da je javnost v temi in ne ve, kaj dela vlada. Ta neprestano naglaša, naj ji ljudstvo sledi v vseh ozirih. Vlada odgovarja na pritožbe, da se mora ljudstvo sprijazniti z neprilikami v obstoječem položaju. Cenzura je bila poostrena, da sovražniki Japonske ne dobe informacij, katere bi lahko izkoristili svoj prilog. Vlada je priznala, da ljudstvo ni bilo obveščeno o rezultatu nedavne konference, katero je sklical cesar Hirohito in na kateri je bila diskuzija o smernicah, ki naj jih Japonska izvaja z ozirom na nemško-rusko vojno. Izvoz ameriškega olja v Rusijo, ki se je začel kmalu po objavi Rooseveltove naredbe, s kateri) je "zamrznil" japonsko imo-viro, je provociral kritiko. Vo-dilki tokijski list Jomiuri, ki večkrat izraža mnenje vladnih krogov, je označil to za provo-kacijo. f <•'' Parla. Francija. 8. aept.—Dva nacijska uradnika sta bila ob-streljena v novih protinemških incidentih, ko se borba med na-cijsko okupacijsko oblastjo In nasprotniki nadaljuje Obatrelje-na sta bila nemški civilni uradnik in vojaški podčaatnik v zahrbtnem napadu dvanajst ur potem, ko so Nemci postavili tri francoske komuniste ob zid in jih ustrelili. Civilnega uradnika sta obatre-lila dva napadalca na ulici La Fontaine v četrti Auteull in po dejanju pobegnila, vojaški podčaatnik pa Je bil obstreljen v četrti Louvre. Nadaljnji dokaa, da nacijaka politika eksekucij talcev za zločine, atorjene proti Nemcem, nima zašeljonega učinka, je bil sanetitev požara v akladišču v predmestju Auteull, ki so ga rabili Nemci. Ekaeku-eija treh komunistov, ki so se nahajali v koncentracijskem taborišču pri Drancyju, Je aledila napadu na nemškega vojaškega |K>dčaatnika. NaciJake avtoritete so izjavile, da ao bili napadalci komun lati. Napetoat med nacijako okupacijsko oblastjo in francoskimi krogi ao Jo povečala. Gensrsl Schaumburg, vojaški poveljnik Pariia, Jo, ko Jo bil neki nemški polkovnik ustreljen na postaji pariška podzemske šeleaniee. aa-pretil, da bo gotovo število talcev postreljenih ss vaak Izvršen zločin proti nacijem Pariški liati so objavili generalovo grožnjo na prvih atranoh. Domneva Je, da naailni čini proti nacijem in reprlaallje ovirajo napore glede kr>operaelJe mod Francijo In Nemčijo. Plerre l.aval, bivši podpredsednik Pela i no ve vlado, Jo včeraj vatal s posteljo v bolnišnici, v katero so ga pripeljali potom, ko ga je Paul ColottS, pristaš genersls Charleaa do Oaulla, ob-strelll. Uval je oblakal Marcela Deata, bivšega ministra, ki jo bil tudi ranjen v atentatu in ao nahaja v lati bolnišnici. Vlcky. 6. sept,—Avtorattvn! krogi so izjsvili, da je bil napad na dvs nemška uradnika v Parizu odmev sovjetske zarote, ki naj bi prisilila Hitlerja v odpoklic vojaških divizij s vzhodne fronte za zatiranje izgredov in nemirov v Franciji. "Nobenega dvoma nI, da nemire v zasedeni Franciji podžigajo komunisti," pravijo ti krogi. "Radijske oddaj« v francoskem Jeziku v Mha-kvi vštejejo |Mizive na Francoze, naj revoltirajo." Angleži zasledujejo podmornico Nacijski krogi molže o incidentu Reykjavlk. Islandija. B. sept-Anglolke bojno ladje ao as pri» družile ameriškim bojnim lad-Jam v lovu na nemško podmornico, ki jo zadnJUedon napadla ameriški rušllec oznala, ker sem jaz od doma že 90 let. Povedala sva ui veliko o domačih razmerah in še kaj dfugega. Za šoferja je bi la njegova hči, ki je bila na obisku pri starših. Obljubila mi je, da me bo zapeljala nazaj na Eveleth, kjer je name čakal moj prvi Šofer. Tako se je tudi zgodilo. Zvečer smo šli Še v "Lukatov klub", kar pomeni v Narodni dom na Elyju. V njem se vidi, da vlada sloga med tamkajšnjimi rojaki. Čestitam! Prej sem omenil, da sam videl sliko Matijeta Pogorelca, sedaj sem ga pa osebno videl, ko je prisedel k naši mizi z Žnidarjem. Opazil sem, da ima Matija pri ženskah velik vpliv, ampak on se jih boji. Kot sem preračunal, on ljub le Molka. (Pa brez zamere, Ms tija.) Čeprav je bila Minnesota > polni krasoti v primeri z našimi južnimi državami, sem jo tretj dan odkuril nazaj proti Milwau keeju, kjer sam zopet imel zagotovljeno prosto vožnjo do doma V Milwau keeju se je t* čas na moje ime odigral izvrsten "surprise". Kaj ne Lovrence, da je bilo tako? Jii mi treba vsega lepetati v javnosti, lušno je gotovo bilo, čeprav mane ni ilo zraven. V Milwaukeeju sem ostal še nekaj dni, da je moj np-vl šofer Tony Spruk dobil priliko, da me je potegnil domov, žal mi je, da se nisem oglasil Še pri Mattu Labarju, Lovrencu Za-verlu in Majku Sušteršiču prec odhodom iz Milwaukaeja. Na, mi oproste. Zadnji ve^sr sem imel ie "gut Ujm" pri sinu Heinrlku v aav-zočna ski bik Členi unije Izdelovalcev Igrač ty Sc Toy Co» Kane« Pa. ir sini ■ ■ 111 ie laza Schweigerja in Franka Klavore, To vam je kvartet in pol! Nato smo šli v gostilno Tonyja KraP marja, kjer so i m e 1 i sejo kluba bivših rudarjev. Čeprav ne pri-» padam h klubu, sem vseeno smel biti navzoč. Sklepali so radi piknika. ObljubU sem jim, de jim poetrešem z majnarskimi kapami in lgsapami. Pri teaa klubu se sami nekdanji rudarji. Tam sem se poslovil od Joeva Vidmarja, J. Speha, F. Per kota. "LrŽagar-ja, Ambrožiča, F. Kramarja, L. Shweigerja, F. Klavore in mojih treh sinov, želeč jim na svidenje pri meni. Drugi dan zjutraj sem bil zopet doma. Hvala vsem, s katerimi sem prišel v dotiko, za prijaznost in postrežbo. Andrew M aren. Zopet šaloetna novica Blatno, O.—Zopet imam poročati slabo novico. Dne 18. avgusta sem bila telefonično obveščena po mrs. Margaret Rolich iz Pittsburgha, da je v Imperialu umrla moja draga prijateljica in sošolka Mary Tomasič, dekliško ime Rolih in doma iz Zareeja pri Ilirski Bistrici. Ravpo je obhajala svoj rojatni dan in bila v veseli družbi do 11. zvečer, nakar se je odstranila v spalnico. Ko jo je mož pogrešil, je šel pogledat in jo vpraša, kaj ji je. Odgovorila mu je, da jo grozno glava boli. Vpraša jo, če koče zdravnika, pa je odgovorila, da bo proti jutru že boljše, ali na žalost' je bilo slabše. Poklicali so zdravnika, ki je takoj odredil njen prevoz v bolnišnica To je bUo v nedeljo zjutraj, še isti dan proti večeru je umrla. Lahko si predstavljate, kako je bilo, ko so jo prišli obiskat mož in otroci, a je niso dobili več žive. - Zapušča Šest otrok. Najstarejši sin je star 18, najmlajši pa tri leta in pol. Bila je članica ABZ, prej pa tudi SNPJ, toda depresija jo je prisilila, da je jednoto pustila. Spadala je tudi v gospodinjski klub, katerega članice so res hvale vredne. Njih imen ne bom naštevala, ker tudi ne vem za vse, vem pa, da eo v resnici pokazale, da skrbijo za otroke. Telesno stražo so pre-menjale vsaki dve uri in pomagale vsepovsod, kjer ja bile pomoč potrebna. V imenu moža in otrok se vam vsem skupaj prisrčno zahvaljujem! Žalostna je bila zadnja poslo-vitev otrok, moža ln prijateljev od drage Mary, kl zdaj mirno počiva v hladni zemlji Bila je zdrava in vesela, ko je prišla k nam 13. julija na pogreb mojega ljubega dna Billyja. Ravno danes, ko to pišem—na Labor day—je eno leto, ko je Kri BI voda t Odpri roke, odpri src«, otiraj bretovake solse! Darujte v skled slovenske sekcije Jugoelovanakega pomoiaege odbore!— Slike kale atavkarle. » Federal Shipbuilding * f. K J. prišel zdjcav in vesel domov na obisk, zdaj ga moram pa jaz obi-skavati vsak dan; zalivamo mu cvetlice, grob pa je okrašen zastavicami. Njegovo delo je končano, naše trpljenje se pa nadaljuje. Od njega sem vsak teden prejela pismo, v katerem me je vedno tolažil: "Mama, bodi vesela. Boš videla, ds ti bom v kratkem pomagal, ker bom dobil povišano plačo." Ko smo pred enim tednom prejeli zadnji zavitek njegove lastnine, je bil v njem tudi njegov dnevnik. S tresočo roko sem ga odprla in začela čitati. V resnici povedano, da ga ni dneva, da ne bi zapisal: "Mom, please, don't work hard, you and daddy. I love you ..." In to dan za dnevom, toda kje je on danes ... Želimo se lepo zahvaliti naši dični SNPJ za hitro izpiačitev smrtoine in priporočamo jo vsem, ki še niso njeni člani, članom pa svetujemo, naj si jo ob-drže, kar ona stoji na strani takrat, ko jo najbolj potrebuješ. Enako se lepo zahvaljujem vsem za pismene izraze simpatij. Ni sem p?krtEr mislila, da imamo toliko prijateljev, in ob tako žalostni uri res spoznal prijatelje. Naj počivata oba tam, kjer ni trpljenja in prišli bomo tudi mi za njima ... j Dne 24. avgusta sem bila Mbundsvillu, W. Va., na federa-cijski seji. Marsikaj se je ukrenilo v prid jednote in pravil za prihodnjo konvencijo, o čemer bo gotovo poročal br. Joeeph Snoy. Največja želja vseh zvestih čitateljev je, da bi Prosve-ta izhajala tudi ob sobotah Marsikaj bi se lahko pisalo za izboljšanje, ali sedaj pred konvencijo primanjkuje prostora. Ne bo dolgo, ko se bomo videli deiegatje obeh organizacij in želim, da pride do združenja Saj pravimo, da v združenju je moč. Pozdravljam vse delegate goste in glavne odbornike in želim, da bo prihodnja konvencija obrodila dober sad za članstvo obeh organizacij. Franku Barbiču naj j^ovem da mi je Francka iz Salema, O povedala na pikniku v Girardu 4. julija, da ne bo več mleka dobil, ker ne ljubi žensk. Ampak France naj bo potolažen, ker m je mrs. Margaret Rolich (5332 Widif st., Pittsburgh, Pa.) sporočila, ko bo Barbič prišel na konvencijo, da mu bo preskrbela dobrega kozjega mleka. Torej, France, mleko bo, če ne kravje, pa koaje! Končno so žolim zahvaliti, kot tudi prijsteljica Mary Bradač za prijaznost Rolihovim, Smer-delovim ln vsem, ki smo jih obiskali; ostali, ki jih niaem obiskala, naj mi oproste. Se vidimo pa ob času konvencije. Rav no sedaj, ko to pišem, so tuka na obisku mrs. m mr. Skala ter mrs. in mr. SkreŠki iz Wsuke-gana, 111. Hvala mrs. Skali z* pozdrave, poslani po popotniku'* Jankovtchu. Paule Ologovsok. 333 Is deiele divjega peline Rock Springe. Vfyo.—Ker o Indijancih bolj milo čita, bom pa jas nekoliko poročal. John Rebol mi je nedavno rekel, ds boete šls z ženo zs par tednov v Thermopolis. ds bi si nekoliko zdravje utrdil, ker se že par let slabo počuti Odflt *mo m julija, ko eo na Wlntonu imel» počitnice. Jaz asm ostal v Hudson u pri eestri mrs. Dolenc. Re-bolovs pe sta šle naprej kakih TS milj v Thermopolis. Nazaj k (Dol|e no t strani ) nms ¿ARKOI TOKAJ 8UOE3TIJ KONVENCIJI Dasi bi to, kar bolj »padalo v ¿ia^p podal kar v «¿¿J da so <52? ™ * "ročnikfg «e mladinskih krteJ rejirezentadje večjih konvenciji Jože Dttra, Tone Moiekaožepte^ »tftSt obetajočo vejo organ^ meni se zdi, da bi ¿¡J gamzacija v svojem intew svetiti več pozornosti u, Ijanju in centralni du^ dinskih krožkov, ki sTm sko mladino lahko najbol tatarji za jednoto. OtnejU le na sugestijo, ki naj bo dodatek «Dvrnovi, Zait» Molkovi razpravi. In u , ja je sledeča: Poleg mladinskega dm potreben tudi nekak M ni" ali vrhovni mladinski treh ali petih kvaliiiciraa nov, ki bi sodelovali z a skim direktorjem—nekaj ga kot je sedanji "narod letaki odbor. Ta odbor qi sestal i mladinskim dir t* enkrat ali dvakrat oa leu delai program za stimuli« funkcioniraj ne krožkov t« nevljaoje novih. Ta pn« bil obenem direktiva din kot tudi krožkom. Najbolj kvalificirani čl ga odbora bi bili uspašsl torji ali direktorice ml« krožkoV, ki so že pokazali mo voljo, marveč tudi zn pri vodstvu krožkov. Pri izkušnje teh oseb bi bile velike vrednosti za vrta rekcijo. Prepričan sem, da ko izdelali veliko boljše j me za direkcijo krožkov ga more izdelati ena ssai •U skupina osek, ki se m tijo temu vprašanju v pot sti, to je s praktičnim d« drugo besedo: ta odbor n na mestu, marveč mladi! direktorju ali direktor« potreben. S tem v zvezi je še nek gega. Poleg ene sli dveh ga odbora na leto, bi bile voj in uspešno delovanji kov potrebne tudi okroži ference njih direktorjev, konferencah ali sejah bi torji ali direktorice u« svoje izkušnje in tudi nove ideje/ Vse to bi stis vodstvo krožkov. Teh m lahko—sploh bi bilo prip vo—udeležile tudi mlade ne osebnosti krožkov, to ursdniki. Ns ta način b matično vzgajali nove * moči izmed mladine ni kaj bi bilo seveda treb» nosti in povabiti le tak« mladine, v čijih navzoči bila možna svobodni di o metodah. Mimogrede naj omenili na tem polju lahko priil« ne veljave tudi tiste ¿Uni Ure in druge, ki m* pri jednoti možje zaport oziroma da sploh ni -pravnosti". V tem mladinskem odboru W imele večino, ker ie f kih večinoma udejstvuje ske kot direktorice. CUi odbore nsj bi izvoli! £ bor, kakor tudi direktor* remu bi bili tudi podvrtj rriiiu m - _ » .v rektor (moški ali šejrfa ral poavetltl precej buj naj po naselbinah njem In stimullrsnjtwj Denar, ki bi ga P<*J noša v to svrho, bi w seveda p**1 ta i vestirán da je vodstvo — Drugo vprašanje, to^ želim dotaknit«. )• Su .udi T-^íU n. J« bo tohko p°,ebn0' * "L t. -SÄetei ■fC to JM ■ -M*l) J/t, «i to-rfjgsr;H iesti iz podjarmljene lare domovine bi ^ti» - Od Vas ne do-fcft-- • • • Tukaj je . Stari Molk LT]> umrl ia pokopali smo Ki t L Stara Naduka u [¿L je tudi umrla in Bo$-gS .. Sami "fajn lju-^Lrajo in kmalu ne bo LtfUlT. • Vse te*«. da bo" KJi kmalu culo poveza- Suvanja so aa» ¥ F. litina j* letos fajn Pf ¿berzih in po Ravni je iir,TuW je dobro v. fi*» j« od zadnje jeseni pa košnje zdtol 300 jTakrog 600 dinarjev) — ^hko veste, da ni slabo. te» je toliko kot takrat, ^ je Molkov Jakob poslal j" koruze. Cez dva dni se to lahko reklo tako kakor ienski iz Logatca, ko je Ja-„t kupil od nje ... Le de-Tjkj dolarjev na stran, ttt S bost« poslali, ko bomo radi _ uredništva iz Pennsylvanijs, ki |e poslala gornje pismo, da-i23. julija 1941, nas je in-, da beseda "toča" v pi-ehi sovražne vojake in pomeni narobe: slabo! _ so se že prej v var* i domenili, kako si bodo i v slučaju vojne, da se bo-eli in da jih cenzura ne ala.) Poročilo U Vinice M. iz Kanade je prejel žene v Vinici, Bela Kr%-o, datirano 5. julija t. ga je objavil v Glasu sledeči odlomek: iz viniške fare so se po vrvi iz vojne, le Per ko v m Drenovec sta bila ubita. Vinici se še nahaja okrog italijanskih vojakov, ki 0 mejo ob Kolpi in tudi n Kolpo je dobro zastra- 1 ga ne bi nezadovoljneži K... Če im& kdo denar ne, je vseeno, kajti kupiti -Urad-no se potrjuje vest iz Belgrada, da jo bivši jugoslovanski vojni minister in vojvoda Milan Nedič z odobrenjem nemškega vojaškega governerja Srbije, generala Danckeljngnna, sestavU novo vlado v Srbiji. Nedič je predsednik vlade, Ognjen Kuzroano-vič je zunanjim minister in Milan Ačimovič je notranji minister. (Komentar Jugoslov. Kurirja h gornji vesti: Nemci niso nikoli javili, da so ujeli generala Milana Nediča, katerega je jugoslovanska vlada zaradi njegovega junaškega odpora proti prodiranju Nemcev povišala v vojvodo, predno je zapustila Jugoslavijo. Ostanki Nedičevih čet so se borili dalje in dejansko držali v svoji oblasti dober del Srbije, Črne gore, Dalmacije, Bosne in Hercegovine še potem, ko so Nemci naznanili, da je vojna v Jugoslaviji končana. Prav lahko je mogoče, da so Nemci stavili generalu Nediču ponudbo, naj se poda proti nekim koncesijam in on je kot vojak ponudbo sprejel, ker je vedno verjel v častno besedo vojaka, čeprav je vojak Nemec! Brez dvoma se bo z Ne-dičem in njegovo "vlado" zgodilo isto ali še hujše kot se je zgodilo z vlado nekega drugega vojaka, ki je zaupal nemškim nacistom — namreč francoskega maršala Petaina! Bližnja bodočnost bo pokazala, koliko je bilo v tem činu generala Nediča naivne zaupnosti in dobrih namenov in koliko "kvizlinštva . . ." ... — V ... — Jugoalovanl prlbežali v PersUo Ankara, 31». avg. - (JK) — Po poročilu iz Teherana v Perziji (Iran) so Jugoslovani, 70 po številu, ki so priftežali v Perzijo in ki so se med kratkotrajnim spopadom med Angleži in Perzi zatekli v ograjeno dvorišče poslaništva Združenih držav v predmestju Teherana, vsi živi in zdravi. Otroška pamet Vsa prestrašena zve Jelkica, da bo morala hoditi v šolo. — Toda mamica, saj vendar ne morem hoditi v šolo, ko pa ne znam niti citati, niti pisati, -t se brani solznih oči. a Pred sodiščem Sodnik: Povejte mi no, prosim, od česa živite, ko pa pravite, da ste brez dela? , Obtoženec: Tega vam ne morem povedati, gospod sodnik, to je trgovska tajna. Glasovi iz I naselbin (Nadaljevanje s 2. atrani.) Dolenčevim sta prišla 27. julija in John pravi, da se bolje počuti in da gremo domov drugi dan. Pravi, da bi si prej še rad ogledal Lander, moja sestra pa su-gestira, da bi šli v Fort Washa-kis, kjer imajo Indijanci tridnevni ples in "medicine man" bo zdravil bolnike. Tako smo storili. Ko pridemo tja, smo morali plačati 25c vstopnine, da smo smeli v šotor. Tam smo videli mater, ki jc držala sinčka na rokah, "medicine man" pa je z rp-kami delal geste nad njim. Ko je bil čarovnik z onim gotov, pride drugi na vrsto, potem pa tri stare ženice. Ves čas čarovniškega "zdravljenja" ni nihče spregovq-ril besede, zunaj je pa tisti Čas prepevalo kakih osem pevcev ip tolklo po bobnih. Vse to so do-lali z verno pobožnostjo, vse drugače kot znata Hitler in Mussolini. Indijanci so bili zastopani skoro iz vseh držav. Videl sem tudi, da je Hitler ukradel Indijancem simbol sva-stike ali kljukastega križa, ampak naciji se lahko pridejo k Indijancem učit manire. Ko sva leta 1910 delala z M. Bergantom med njimi v Arapahoeu, se nar ma niso videli tako divji, kot si jih predstavljajo nekateri ljudje. Pravijo tudi, da so Indijanci "crazy", če pijejo žganje. Resnica je, da je tudi marsikateri belokožec "crazy", ko se napije "železne vodč", katero zdravniki prepovedujejo še v bolezni. Naj povem še en špas. V je* seni leta 1916 sva se z Johnom Herbstom bečljala v Dolenčevi šendi. Neki večer pride k nama jamski boss in pravi, da kolekta za cerkev in koliko bova dala. John ga vpraša, koliko dajejo drugi. Boss odgovori, da samci dajejo po $25, oženjeni pa po $60, nakar se Jfohn odreže: "Mr. Hutskies, ako bi ti pobiral za bolnišnico, bi ti takoj dal $25, za cerkev pa ne dam niti 25 centov. Poglej, Jakoba Hanca so morbli peljati celih 100 milj daleč v Casper, ko je zbolel za vnetjem slepiča. Ali bi ne bilo bolje postaviti bolnišnico? Sam dobro veš, da cerkev bolniku nič ne koristi,"_____ Ko je boss mene vprašal, lu*-liko bom jaz dal, mu odgovorim, da bi rad dal, toda nisem še nobene plače dobil In tudi moram prej dolg poplačati. Ostalo je pri tem, toda cerkev je vseeno zrasla brez naju. Pred nekaj tedni sem čital dopis Antona Zakrics, v katerem je rekel, da Ima neka zdravila proti naduhi. Res pišem naoša-ku, toda pismo je prišlo nazaj neodprto. Ne vem, če n| bil pra- vilen naslov, ali se iz ljudi samo norčuje. ... J* , Jok« Pint ar. 10. Poročilo «aalopnika Hermtnie. Pa.—Dne 25. avgusta sem se napotil proti Monon-gahela Valley ju. Med potjo sem se ustavil v Belle Vernonu, kjer mi je Thom Podbevšek, delegat, ponovil Prosveto. Od tam sem odpotoval v Moneauen, kjer je ponovil Prosveto Frank Tegel. Iz Monessena sem šel z vlakom v Brownsville, kjer je ponovil Prosveto bečlar Matevž Požuo, na novo pa se jo naročil Joe Ma-rovich. On je rodom Hrvat, ima družino in svoj lastni dom. On je tudi užil dobrote svetovne vojne in bil ranjen Štirikrat. Na čelu ima še sedaj apomin, kamor ga je krogla zadela in obtičala v čelu, ker jI je zmanjkalo moči, da bi mogla prodreti v možgane. Torej sreča v nesreči. Joe je brat Mat ta Marovicha, predsednika društva 123 v Greens-burgu. Tisti večer sem zopet prenočil pri Kozlevčarjevlh. On je doma od Št. Vida na Dolenjskem in je prišel po vojni v Ameriko. Zadnjič sem poročal, da je bil operiran na slepiču, a sedaj že zopet dela. • Imel je še druge posledice bolezni, ampak tajnik je bil menda mnenja, da se pri naši jednoti no plača za injekcije. Toda, če ne moreš delati, se mora plačati in mislim, da fako tudi pravila govore. Od družbe je dobil "group insurance" in zakaj bi torej ne smel dobiti od naše jednote. Tako postopanje je res čudno. Edino, kar mi kritiziramo, je simuliranje nekaterih članov, ki včasih ras prejemajo podporo neopravičeno. In to včasih tudi povzroča primanjkljaj v bolniških skladih. Iz Brownsville sem se peljal v Clarksville, kjer Je samo par Slovencev, u ključi vši Franka Zupančiča, pri katerem sem prenočil. Povedal ml je o svojetO bratu v Pittsburghu, ki bi bil kmalu podlegel poškodbi, katero je dobil v tovarni od razbeljenih železnih drobcev — stično kot pokojni John Ban, ki je umrl radi zastrupljenja. Njegova vdova še sedaj ni dobila odškodnine. Zupančiču so menda trikrat izrezali rano in ld malo Je manjkalo, da nI podlegel zastrupitvi. Dvojica Zupančič ima svoj dom v-Clarksvlllu. Ponovila sta Can' karjev glasnik in imata tudi Prosveto. Drugo jutro smo se prijazno poslovili, nakar sem v bližini obiskal mrs. Gorišek, ki živi pri rovu št. 2. S pomočjo družine, ki je vsa pri 8NPJ, je kupila laatnl dom. Ponovila je Proletarca, Prosveto pa preje» majo brezplačno, ker je toliko članov pri jednoti. Od tam sem se (Kipeljsl proti Fredferlcktownu, kjer je stari Ojateršek ponovil Prosveto, Geo. Radash pa Cankarjev glasnik. Od tu sem se putyal nazaj v Brownsville in potem po drugi strani reke Monungahele proti Masontownu. Ampak sem Izstopil na postaji Huron in potem z brodom preko reke, tam pa sem po fTribu nadaljeval v naselbino, v kateri do sedšj še nisem bil. Imenuje se Nemscolin, pošta namreč, naselbina pa je poznana pod imenom Buckeye. Tako se imenuje tudi premogovna družba. Ker tam nisem nikogar poznal, sem pogledal v imenik 8N-PJ, kdo so uradniki društva 554, toda kako jih boš našel ker niso nsvedene hišne številke ali ceste. Na misel mi pride, da bi Šel na pošto In tam polzvedel. Poštarja sicer nisem poznal, toda sva sei^ltro seznani Is. Ko sem mu pokazal Imenik, jo rekel, da je tudi njegova amrodnlcs članica te organizacije io da gre tudi on včasih na njih priredbi* Bil je celo v Ohiu na pikniku BNPJ. Rekel jo. da ae mu naši ljudje doped*jo, ker so uljudni. Povedal mi jo tudi, da ima strica v Herminieju, katerega tudi jaz poznam že od leta 1910. Seveda je že star in zdaj prejema pen-zljo. Končno mi js možak dal par hišnik številk kjer stanujejo Sloven*, uklju&vši tajnika društva Joeva Pa j dokov icha On je tudi Hrvat, toda jkavoden človek In dober tajnik. On se je ravno odpravljal na nočni rfuht, toda prej me je na-i pot 11 k por rojakom, kolere som j obiskal. Med njimi sem dobil enega naročnika Proleta rca v 'osebi (»uisa Mayrrjs, doma Iz Zagorja Rekel je, da sU s Je-zernlkom iz Herminljja v starem kraju, Uxk nista videla že 29 let. Rekel \je, ako bi se sešla, bi bil popravljan proslavljati to avuiepje v«s todon-Tone, če se s tem strinjaš, mu kar piši v Nemacolin. Prenočil sem pri prijaznem rojaku Luki Žaubetu. Z njim sva tudi obiskala rojake, kar sva jih našla doma, toda večinoma so bili od doma, ker je bila tisti večer v sosednji naselbini neka p^i-redka in so šli tja, drugi pa so bili na nočnem šihtu. Zaube se |p naročil na Prosveto. Eden njegovih sinov dela v rovu, drugI sluii Strica Sama. tretji pa je še odslužil. Bil jo pri mornarjih, toda sedaj je doma radi bolezni in prejema penzljo. Tudi Luka je vdovec in ua hrani pri hčeri, toda s sinovi živi v zasebni hiši. Hiše v Nemacolmu so kompanijske, toda zelo čedne; Imajo električno razsvetljavo, tekočo vodo, kurjavo na furaase In po vseh stanovanjih, velika po pat In Šest sob, so kopah*» soba. Stanarina je samo $16 maaoč-no. V rovu dela 1200 premogar-jev in obratujejo s stroji. Najmanjša dnevna plača je sedaj $6.75 in delajo vsak dan. Iz te naselbine sem se zjutraj zarano napotil v precej oddaljeni Masonluwn, štiri milje precej v hrib. Tukaj Je samo par Slovencev. Prosveto je ponovila mrs. Klemen. Nato sem šel peš naprej proti Grays Landing. Tam sem obiskal nekaj rojakov —vseh nisem našel doma. Mike Daniclič, bečlar, je ponovil Pro-sveto. Rekel je, da je doma Is Kobarida, to je tri ure od Oaz-soče, kjer sem jaz doma in mi je njegova vas snsna. Pogovarjala svs se o tem in onem, tudi o tem, ako bodo naši rojaki tamkaj še kdaj rabili slovenščino, katero jim jo prepovedal Mussolini, čeprav so jo njih predniki rabili nad 700 let. Morda bo imel prudsodnik Roosevelt teč uspeha kot ga jo imel Wilson. Tam sem obiskal šc par družin, uključlvšl gostilno Agnes Zudel, ki ml Je povedulu, da rada čita moje dopise, kur ml Je dalo novo voljo Še do nadaljnjega pisanja. Tako se izrazi tudi več drugih. Pravijo, da jih zato radi čitajo, ker se izogibam prepirov, ampak vselej se Jih človek tudi ne more Izogniti. V , Iz Masontowna sem se peljal proti Un ion town u. Tim" N9 imel smolo, ker sem izstopil lz poulične na napačnem koncu mesta, kar me je stalo nadaljnje tri milje hoje nsprej ln ns-zsj. Vseh rojskov nisem obiskal, ker se mi je mudilo. John Lipar je ponovil Prosveto. Od tsm sem se odpeljal z busom v Wickhaven, kjer jo Tono Radi-šok na novo naročil Prosveto. Prenočil sem pri Orainovih v Banningu, zopet precej hoje. Drugo jutro sem so odpeljal v West Newton, kjer sta ponovila Prolotarca John Sink In Joe Ju-van; Rudolph Kreč pa Cankarjev glasnik. On mi jo dal tudi oglas za Družinski koledar. S tem sem zsključil teden potovanj^ Kako je bilo z naročninami na Delavski dan, jo pa v drugem dopisu. Aaton Zornlk, zsstopnik. Dve sanimlvi debati v Cklcagu Chlcafo.—Jutri zvoAor, v sredo, bo v Orchestra Halli, 216 S. Michigan ave., zanimiva debata med Normanom Thooaaaom ln profesorjem Paulom Douglasom, konci Imanom 5. warde. Pred m* t debate bo, ali naj gre Amerika v vojno. V petek svočor, 12. soptombra, bosta v isti dvorani dobotirsls o ameriški zunanji politiki pa profesor Msynard Kruegor in univerzitetni deksn W i II i a m Clark«. Pritaek obeh debat ob osmih zvečer ln vstopnina jo 50l Kdor želi slišati obe plati zvona o teh vainih vorašunjih. ima aodaj Ho.] bro priliko. Vsi štirje «o dobri govorniki. V četrtek, U. soptombrs, ob S: 15 centralni poletni čas pa bo Norman Thomas govor il po radiu Bluo Networka Hat ion.. I Jiioadcastuig Systems o "ameriškem imperializmu na Daljnem vzhodu**. V Chicagu bo oddajala govor poeta ja /WEN It (m kilociklov). A. O. otaaragva. — Vlada j« odpbrlla načrt glede obveznega vojaškega vtf.be n)a ža fante v starosti 14 do 20 IH. Doba vojaške službe bo trajala dve leti. TEDENSKI ŽARKOMET (Nadpljavpnj« | t atrani.) bi posvetil ves svoj čas agitaciji za nove člane in poslovanju društva. Seveda velja to le za velike n^lbine. To je veliko bolj važno vprašanja kot pa diskuziranje o spolnem aastupstvu v glavnem odboru. Toda do konsolidacije društev ne bo prišlo nikjer, ako delegacija ne sprejme priporočila društva Clevciand Št. 126 glede reprezentaeije velikih društev na konvenciji. Velika društva, ki imajo na primer nad 300 članov, bi že sedaj lahko godrnjala, da imajo premajhno zastopstvo na konvenciji, ker so po sedanjih pravilih upravičena le do dveh delegatov, pa magari če štejejo 500 ali več članov. Toda v primeri konsolidacije več društev v velikih naselbinah bi bilo društvo, ki bi štelo na primer tisoč aH več članov—v Cle-velandu na St. Clalrju lahko tudi do dva tisoč ali še več—še bolj upravičeno kritizirati, če bi imelo pravico le do dveh zastopnikov, le do dveh glasov na konvenciji. Ce hočemo priti do kakšne konsolidacija društev v velikih naselbinah, mora konvencija reformirati sedanji sistem zastopstva. Z drugo besedo: tudi velika društva naj bodo zastopana na konvenciji po uuakl proporci j i kot mala društva, jiko Že ne po številu Uelegutov, sigurno pa po Številu glasov. Cu se no motim, sugestlra društvo Clevvland enega delegata za manjša druŠ' tva ali skupino manjših društev « ne manj ko sto členi (kot je sedaj); dvs delegata za društva z nad 250 članov in enega delegata več za vsakih' nadaljnjih 150 članov, Ce konvencija «prejme to sugestijo društva 126, bo zsstop-stvo na konvonciji veliko bolj "bratsko" in pravično kot pa Je na podlagi sedanj« omejitve i^a velika društvu. Toda, če so mala ln srednje velika društva boje velikih delegacij od malega številu močnih društev, ki bi na-atala posebno v primeri konsolidacije v velikih naselbinah, tedaj naj ima pri važnih glasovanjih ln pri volitvah glavnega odbora pa vssk delegat toliko glasov koltkos članov zastopa. Ta sistem bi bil v resnici š« nsjboJj demokratičen. "Strela" pri tem je, ker tako glasovanj«, ŠUtje takih glasov, vzame precej časa —z računskim strojem ln Izurjeno močjo tudi ne. Ce bi tako glasovanje «pravilo konvencijo v zastoj, bi seveda lahko «talo precej denar js. Končno bj med tskim glasovanjem, ki bi bilo 100'. demokrs-tično In prsvično zs vs«, ln m«d repre/.entacijo kot Jo sugestlra društvo 126 najbrže nič ne "prl-šparali"; kar bi prihranili pri omejitvi delegatov za velika društva, bi potrošili pa s štetjem "tehtsnih" glasov. Toda, Če hoče konvencije omogočiti to, kar J« pred dvema tednoma sug«stirsl Tone Zaits; konsolidacijo v velikih nasolbl-nsh ln staln« tajnik«-agitatorJe, ■mam. ■maalall ani.ii i kli .1 ri i rfl »i iti"iM hjMejen j>t\t mi (trttgt ai-stem reprezentaeije. Brez pravičnega zastopstva na konvenciji, bodisi ns podlsgi proporčne-gs števila delegstov ali proporčne moči pri vsžnih glasovanjih in volitvah glavnega odbora, n« bo nobene konsolidacije, ki bi prizsdetlm članom lahko prihranila tudi marsikatero desetico, In kot je bilo Že omenjeno, bo po združitvi 8NJM ln S8PZ konsolidacija društev še toliko bolj pereče vprajUnj« za velike naselbine, Ali sto naročeni aa dnevnik "Proaveto"? Podpirajte svoj 11«!I Kongresnih Dies oplazil ffendersona Pozvtl je Roosevelt*, Mi M