GLASIIO TEKSTHNE TOVARNE NOVO MESTO JM? NOVOTEKS ŠTEVILKA 9 leto XIII SEPTEMBER 1985 ■ IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE NOVOTEKS SE JE SESTAL NA 8. SEJI DNE 10. SEPTEMBRA 1985. Delavski svet je obravnaval rezultate poslovanja delovne organizacije, dosežene v prvem polletju letošnjega leta (ker so bili poslovni rezultati objavljeni že v prejšnji številki glasila, jih ponovno ne objavljamo). Pod naslednjo točko dnevnega reda je bil delavski svet seznanjen s stanjem v TO Predilnica Metlika. Naloga pred-sanacijskega odbora, na čelu katerega je inž. izrabo delovnega časa oziroma doseganje planskih obveznosti. Po prehodnem posvetovanju s strokovnimi delavci, družbenopolitičnimi organizacijami in v razpravi na zborih delavcev, je delavski svet TO Predilnica Metlika uvedel delo v dopoldanski in nočni izmeni ter stalno popoldansko izmeno. V TO Predilnica je namreč izredno veliko število delavcev, ki so iz zdravstvenih razlogov opravičeni nočnega dela. Dodaten problem predstavlja tudi delo za predilnimi stroji, kjer narava dela zahteva spretnost rok, za kar pa so primernejše delavke. Pri delavkah pa nastopi problem nočnega dela. S formiranjem izmen se je odbor lotil tudi reševanja manjših pro-lemov, ki se pri tem pojavljajo (prevoz, prehrana ipd.) ter odpravljanje nerazrešenih problemov pri tehnologiji, organizaciji dela ter poostritvi tehnološke in delovne discipline. Nov ritem dela v metliški predilnici je povzročil precej težav, v zadnjih 14 dneh pa se že kažejo prvi pozitivni rezultati pri doseganju plana proizvodnje in kvalitete (plan zadnje tedne dosegajo in celo nekoliko presegajo). V Metliki bodo verjetno nastopili problemi, ker imajo delavci le okoli 55% izkoriščenega letnega dopusta. S preselitvijo strojev iz novomeške predilnice v metliško bo potrebno izdelati tudi program dela in dobiti število delavcev, da stroji ne bodo stali neizkoriščeni. V prihodnjih tednih bo potrebno največ pozornosti nameniti kvaliteti in utrditi novo uvedeno organizacijo dela. Organizacijo dela bo potrebno začrtati tudi za prihodnje leto, ko bo bolj izoblikovana podoba temeljne organizacije s preselitvijo strojev ter z investiranjem nove predilnice. V razpravi je bilo med drugim tudi poudarjeno, da je potrebno nadzorovati stroje oziroma skrbeti, da bo za Spremenjena višina povračil stroškov velja od dneva potrditve na delavskem svetu, to je od 10. 9. 1985. Delavski svet je še sprejel samoupravni sporazum o organiziranju in izvajanju izobraževanja ob delu v dislocirani enoti Novo mesto po vzgojn-oizobraževalnem programu tekstilni mehanik (smer teks-tilnomehanski tehnik) in programu tekstilni kemik (smer tekstilnokemijski tehniik). Za podpis samoupravnega sporazuma je pooblastil glavnega direktorja. Delavski svet je tudi razpravljal o zaposlovaju mladih strokovnjakov in predlagal višino ocene, ki bi bila namenjena takim delavcem. Zadolžil pa je kadrovsko službo, da pripravi poročilo oziroma primerjavo med dejansko izobrazbeno strukturo zasedenih delovnih mest in zahtevano izobrazbo iz razvida del in nalog. Najprej so obravnavali polletne rezultate poslovanja temeljne organizacije, za katere je bilo ugotovljeno, da so glede na težko tržno situacijo dokaj ugodni, strinjali pa so se tudi s pripombami zborov delavcev posameznih prodajaln, češ da je potrebnega več napora, da povečamo količinsko prodajo, kar naj bo stalna naloga (večji mora biti koeficient obračanja zalog), delavci temeljne organizacije Trgovina pa morajo imeti lep odnos do kupcev, kajti tudi od tega je odvisna prodaja. vsako partijo določeno optimalno število obratov, skrbeti pa je potrebno tudi za redno čiščenje cevk. Pod naslednjo točko dnevnega reda je delavski svet sprejel spremembo enotne politike povračil stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del. Ti znašajo: Nadalje je delavski svet razrešil Darka Dreka opravljanja dolžnosti v.d. direktorja sektorja za informacijske sisteme in organizacijo zaradi prekinitve delovnega razmerja z našo delovno organizacijo, do končanega razpisnega postopka pa za v.d. direktorja sektorja za informacijske sisteme in organizacijo imenoval inž. Hinka Sintlerja. Delavski svet je še sklepal o odpisu in nabavi osnovnih sredstev. Sklenil je, da delavcem, ki se ne hranijo v Novoteksovih menzah, pripada od 1. 9. 85 povečan regres za topli obrok v višini 3.250.— din, ter sklepal še o nekaterih vprašanjih, ki so v njegovi pristojnosti. Po končanem rednem zasedanju je bila ob 13. uri svečana seja, na kateri so bila jubilantom za 30-letno delo podeljene nagrade in priznanja. ANICA Na podlagi zakona o knjigovodstvu ter na podlagi določb samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo je delavski svet sprejel pravilnik o popisu (inventuri) sredstev in njihovih virov. Že v lanskem letuje namreč inšpekcija službe družbenega knjigovodstva ugotovila, da omenjeni pravilnik v temeljni organizaciji ne obstaja, zato je bila le-tega dolžna sprejeti. V nadaljevnju zasedanja so člani DS zaradi nujnosti vpisa v sodni register pri Gospo- darskem sodišču, kar je pogoj za legalizacijo poslovanja poslovnih enot ter v skladu s planom razvoja temeljne organizacije sprejeli sklepe o: ■— ustanovitvi prodajaln v Kolašinu, Kuli in Vinici, — spremembi imena in sedeža prodajalne Novo mesto, ki se bo od sedaj naprej imenovala Modna hiša »Julija«, — spremembi sedeža prodajaln v Arandelovcu in Tre-binju, — spremembi imen prodajaln v Vrbasu, Novem Travniku in Kosovski Mitroviči. S sklepom DS bo oziroma je novo ime prodajalne v Vrbasu — Titov Vrbas, novo ime prodajalne v Novem Travniku je Pucarevo ter prodajalne v Kosovski Mitroviči je Titova Mitroviča. Obravnavana je bila tudi pritožba Tomčič Vere iz Kule na sklep komisije za delovna razmerja ter bila kot neutemeljena zavrnjena. Sprejet je bil sklep o izrednem popisu sredstev in njihovih virov v prodajalni Arandelovac. V skladu z določili pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke je delavski svet sprejel oziroma potrdil korekcije osnovne vrednosti točke po prodajalnah. Le-te bodo veljale pri obračunu osebnega dohodka za mesec september, oktober in november. Delegati so pod 8. točko dnevnega reda sprejeli spremembe in dopolnitve pravilnika o obveznostih in odgovornostih delavcev, pod točko razno pa glede prošnje Vukiče-vič Gorjane iz prodjalne v Tre-binju o reševanju njenega stanovanjskega problema zavzeli stališče, da se prošnjo vodi v evidenci, kajti v letu 1985 stanovanjskega problema tov. Vukičevičeve temeljna organizacija ne more rešiti, saj so bila stanovanjska sredstva za letošnje leto že razdeljena. Ob koncu zasedanja delavskega sveta je direktor temeljne organizacije seznanil člane, da bodo delavcem TO jubilejne nagrade in priznanja za 10 in 20-letno delo podeljene na sestanku poslovodij. GLASILO TtKSTIIMf TOVARHf NOVO M£$TO NOVOTEKS I Dopisujte v vaše in naše J glasilo! aiiiiiiiiiiiiiiiaii!ii[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiNiiii!iiiiiiiiiiinrr: — dnevnice cela od 12 do 24 ur 1.714,— din polovična od 8 do 12 ur 884,— din znižana od 6 do 8 ur 633,— din znižana za trgovskega zastopnika na sejmu v kraju bivanja 633,— din — stroški prenočevanja brez računa 541,— din — stroški za ločeno življenje stroški za stanovanje največ 12.177,— din stroški za prehrano največ 15.426,— din — terenski dodatek dnevno 686,— din DELEGATI DELAVSKEGA SVETA TEMELJNE ORGANIZACIJE TRGOVINA SO IMELI 8. ZASEDANJE 28. AVGUST 1985. 26. AVGUSTA 1985 JE BILO 14. ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA TEMELJNE ORGANIZACIJE TKANINA. Delavski svet je najprej obravnavi prošnje in pritožbe delavcev ter dvema delavkama iz šivalnice odobril podaljšanje dela v dopoldanski izmeni, zavrnil pritožbo delavca iz apreture na sklep skupne disciplinske komisije, zavrnil pritožbo Ivice Petrovič na prednostno listo prosilcev stanovanj za leto 1985 in ugodil pritožbi mojstrov vzdrževanja v tkalnici. Glede na njihovo ugodno rešeno pritožbo je bil hkrati sprejet tudi sklep, da se vsem mojstrom vzdrževanja v izmeni temeljne organizacije Tkanin poveča analitična ocena za 12 denarnih točk, prav tako pa tudi mojstrom vzdrževanja grebenov za 6 denarnih točk. Delavski svet je v nadaljevanju zasedanja sprejel pravilnik o ravnanju z odpadki ter sprejel spremembe in dopolnitve pravilnika o obveznostih in odgovornostih delavcev. Delegati so sprejeli tudi spremembo višine lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice do družbeneg stanovnja, strinjali pa so se tudi z mnenjem komisije za oceno investicij v SR Sloveniji — Ljubljana, za investicijo »modernizacija proizvodnje česanih prej in tkanin in proizvodnje efektnih prej« v predračunski vrednosti 944.869.000 din, investitor No-voteks, Novo mesto — TOZD Predilnica Metlika. Pod 5. točko dnevnega reda je delavski svet imenoval inventure komisije za: — popis v skladišču pomožnega materiala za TO Tkanina, — popis v skladišču vzorcev, — popis gotovih izdelkov metraže ter, — popis v počitniških domovih. Sprejet je bil tudi cenik ostankov preje: — maloprodajna cena za enobarvno prejo znaša 960,00 din, — za raznobarvno 600,00 din za kg, — za obrtnike 1.470,00 din, — za posukane ostanke volnene preje za ročno pletenje 2.100.00 din, cena dela trgovske organizacije znaša do 22%. Pod točko razno je DS sprejel sklep o odpisu rezervnih delov in pomožnega materiala po predlogu nabavnega sektorja v skupni vrednosti 273.530.00 din ter hkrati omenjeni sektor zadolžil, da odpisani material kar najugodneje proda in odločil o še nekaterih drugih vprašanjih, ki so v njegovi pristojnosti. Po končanem rednem zasedanju je bilo ob 13. uri slavnostno zasedanje delavskega sveta, kjer -so bila podeljena priznanja in nagrade jubilantom temeljne organizacije za 10 in 20-letno delo. DARJA 12. zasedanje delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb je bilo v sredo, 28. avgusta 1985. Dnevni red je obsegal 5 točk. Pri pregledu izvrševanja sklepov zadnjeg zasedanja je delavski svet ugotovil, da so vsi sklepi izvršeni. Delavski svet je obravnaval in sprejel spremembe in dopolnitve pravilnika o obveznostih in odgovornostih delavcev. Razpravljal je o predlogu uskladitve analitične ocene del in nalog razmnoževanja krojev v tehnični pripravi z deli in nalogami šablonerja v tozdu Konfekcija I, katerega je zavrnil. Delavski svet je sprejel predlog spremembe v izračunu stimulacije za kontrolorje v kooperaciji. Obračun stimulacije po novem predlogu se prične s l. 7. 1985. V nadaljevanju je delavski svet eni delavki izdal soglasje za opravljanje popoldanske obrti ter delavcu AOP odobril izhode zaradi nege bolnika. Delavski svet je imenoval člane komisije za popis v počitniških domovih in prikolicah s stanjem na dan 30. 9. 1985. Sklepal je tudi o nabavi osnovnih sredstev. Po končanem rednem zasedanju je bilo slavnostno zasedanje delavskega sveta, na katerem so bile podeljene jubilejne nagrade in priznanja za 10- in 20-letno delo. JANJA 13. zasedanje delavskega sveta temeljne organizacije Konfekcija I je bilo v petek, 30. avgusta 1985. Delavski svet je prvo točko dnevnega reda — pregled izvrševanja sklepov — preložil na naslednje zasedanje. V nadaljevanju zasedanja je sprejel pravilnik o ravnanju z. odpadki ter sprejel spremembe in dopolnitve prvilnika o obveznostih in odgovornostih delavcev. Delavski svet je sprejel cenik znižanih artiklov kolekcije 5000 jesen-zima 1985 in sprejel sklep o odpisu pomožnega materiala za konfekcijo, katerega ni več možno vključiti v proizvodni program. Pod točko razno je delavski svet eni delavki odobril 30 dni neplačanega dopusta ter Tekstilu Zrenjanin odpisal zamudne obresti za leto 1983 in 1984, ki so namenjene za obnovo blagovnice. Po končanem rednem zasedanju je bilo slavnostno zasedanje delavskega sveta, na katerem so bile podeljene nagrade in priznanja za 10- in 20-letno delo jubilantom tozda Konfekcija 1. JANJA SVETLOBA IN ČLOVEK OKO IN VIDENJE (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Vsebuje za svetlobo občutljive elemente, ki se zaradi svoje oblike imenujejo čepki in paličice, ter živčne elemente, ki prenašajo te dražljaje preko vidnega živca v možganske centre. Čepki in paličice niso enakomerno porazdeljeni po mrežnici. Središčni del mrežnice (fovea centralis) — premera okoli 0,5 mm — je tanjši in poglobljen ter vsebuje le čepke. Izven tega področja pa so čepki in paličice tako razporejeni, da je delež čepkov proti periferiji čedalje manjši, na sami periferiji mrežnice pa so še samo paličice. Čepki središčnega dela mrežnice (fovea centralis) posredujejo zelo ostro sliko predmetov in v tem področju je sposobnost razločevanja očesa najboljša (najjasnejše videnje). Periferija mrežnice, ki pretežno vsebuje le paličice, ne omogoča ostrega gledanja in v tem delu očesa se optična slika zunanjega sveta pojavlja le kot neostra silhueta. Vendar je periferija mrežnice zelo občutljiva za zaznavanje gibanja in pojavov utripanja (migotanja). Glede na vlogo, ki jo imajo čepki in paličice pri videnju, ločimo 3 osnovne vrste videnja, in sicer: — skotopsko videnje, — fotopsko videnje, — mezopsko videnje. SKOTOPSKO VIDENJE Skotopsko videnje (nočno videnje) imenujemo tisto vrsto videnja, pri katerem je človeško oko adaptirano na svetlosti izpod 0,05 cd/m3. To vrsto videnja posredujejo pretežno paličice. Zaradi tega je periferno zaznavanje boljše od fovealnega. Prav tako pri skotop-skem videnju ni mogoče razlikovati barv predmetov (vsi predmeti izgledajo sivi), ker paličice ne sodelujejo pri razlikovanju barv. (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) FOTOPSKO VIDENJE Fotopsko videnje (dnevno videnje) je tisto videnje pri katerem je človeško oko adaptirano na svetlosti, ki so višje od 3 cd/m2. Pri tej vrsti videnja so čepki najvažnejši aktivni elementi. Čepki posredujejo dojemanje svetlobe in barv. Zato so za fotopsko videnje značilne ostre slike in barvno dojemanje predmetov. MEZOPSKO VIDENJE Mezopsko videnje (videnje v mraku) je videnje, pri katerem je človeško oko adaptirano na svetlosti, ki ležijo v vmesnem območju med skotopskim in fotopskim nivojem svetlosti. Sposobnost razpoznavanja barv upada z zmanjševanjem osvetljenosti. Zaradi pomika krivulje relativne svetlobne učinkovitosti postane oko pri tej vrsti videnja občutljivejše na barve v modrem delu spektra. ELEMENTARNE VIDNE FUNKCIJE ADAPTIRANJE Adaptiranje je prilagojevanje očesa na svetlosti in na barve v vidnem polju. Ustvarja se s spreminjanjem odprtine šarenice (zenice), v odvisnosti od fotokemičnih sprememb na mrežnici. Na ta način oko v širokih mejah prilagaja svoje funkcije različnim osvetljenostim. Za označevanje končnega stanja prilagoditve oči opazovalca pri fotopskem ali pri skotopskem videnju se uporabljata naslednja 2 pojma: adaptiranost na svetlo, adaptiranost na temno. Popolna adaptiranost na temno, po zadrževanju v prostoru z visokimi svetlostmi, traja običajno zelo dolgo (okoli 60 minut); popolna adaptiranost na svetlo, po zadrževanju v temnem prostoru, traja zelo kratek čas (0,5 do 2 minuti). AKOMODIRANJE Akomodiranje je prilagojevanje očesa za gledanje predmeta v določeni razdalji. V času akomodiranja prilagodijo ciliarne mišice, ki obdajajo očesno lečo, ukrivljenost leče in s tem tudi njeno žariščno razdaljo na potrebno vrednost. Z naraščanjem starosti upada sposobnost ukrivljanja leče, ker se njeno jedro z leti strjuje. V primeru slabše sposobnosti akomodiranja (starost ali prirojena napaka očesa) se za korekcijo žariščne razdalje uporabljajo očala. KONTRAST Za razpoznavanje predmetov je odločilna razlika svetlosti ali barv med opazovanim predmetom in njegovo okolico. V subjektivnem smislu je kontrast ocena razlike zaznave dveh sosednih področij vidnega polja, ki jih zaznavamo istočasno ali pa zaporedno. Objektivno gledano je kontrast svetlosti (fotometrični kontrast) definiran z eno izmed naslednjih enačb: 0,5 (£* + £,) kjer pomeni; L, ... svetlost okolja, l2 ■.. svetlost predmeta (objekta). Kontrast barve je mogoče opisati z označevanjem barv v nekem primernem sistemu barv (npr. Munsellov sistem). KONTRASTNA OBČUTLJIVOST Kontrastno občutljivost označuje recipročna vrednost najmanjšega zaznavnega kontrasta svetlosti (Z.c) in je definirana z enačbo: ^ 1 l' c*z7‘z^t: čim manjše so vrednosti razlik svetlosti predmeta in okolice, tem večja je kontrastna občutljivost. V laboratorijskih pogojih izmerjena kontrastna občutljivost je samo funkcija svetlosti okolja. V praksi pa na kontrastno občutljivost vplivajo še: okolje, adaptiranje očesa, viri bleščanja v vidnem polju in drugi sekundarni faktorji. OSTRINA VIDA Ostrina vida je najpomembnejša elementarna vidna funkcija in predstavlja sposobnost ločenega zaznavanja zelo blizu si ležečih predmetov. Merilo za ostrino vida je recipročna vrednost tistega vidnega kota (v ločnih minutah), pri katerem še more oko ločeno dojemati dva zelo blizu ležeča predmeta (točki ali črti). Maksimalna ostrina vida leži v foveji, to je v smeri gledanja. Za predmete, ki ležijo izven smeri gledanja (ob strani), se ostrina vida, v odvisnosti od kota odmaknjenosti, zmanjšuje; kolikor npr. objekt leži samo 10° ob strani, ostrina vida znaša le četrtino fovealne maksimalne vrednosti (ostrina vida v smeri gledanja). HITROST ZAZNAVANJA Hitrost zaznavanja je recipročna vrednost časovnega intervala od trenutka, ko se predmet pojavi, do trenutka, ko zaznamo njegovo obliko. Hitrost zaznavanja je funkcija nivoja svetlosti. Na isti način je definirana tudi hitrost zaznavanja kontrastov, in sicer kot recipročna vrednost časovnega intervala med trenutkom, ko se kontrast pojavi, in trenutkom, ko ga zaznamo. GLOBINSKO VIDENJE Globinsko videnje je sposobnost razlikovanja razmika med dvema predmetoma, ki se nahajata na različnih oddaljenostih. Pri gledanju z obema očesoma je občutljivost za razlike oddaljenosti zelo velika. Tako je na oddaljenosti 1 m mogoče še razlikovati medsebojni razmik 0,4 mm, na 10 m: 4 cm, na 100 m: 3,7 m in na oddaljenosti 1000 m: 275 m. Šele pri oddaljenosti preko 1300 m globinsko razlikovanje ne obstaja več. Navedene vrednosti veljajo le za oči s popolnoma normalnim vidom in pri ugodnih vidnih pogojih. Vidne napake in razlike med obema očesoma v znatni meri vplivajo na globinsko videnje. ABERACIJA Optični sistem človeškega očesa ni v celoti popoln; svetlobni žarki, ki vpadajo s strani, se ne koncentrirajo v isti meri kot žarki, ki vpadajo centralno. S tem nastane na mrežnici neostra slika; ta pojav imenujemo sferna aberacija. Slednja vpliva na ostrino vida ter na globinsko ostrino in je največja pri povsem odprti šarenici (največja zenica). Očesna leča različno lomi svetlobne žarke različnih valovnih dolžin. To sposobnost človeškega očesa imenujemo kromatska aberacija. Kratkovalovna, modra svetloba se močneje lomi kakor pa dolgovalovna, rdeča svetloba. Žarki modre svetlobe se koncentrirajo v ravnini izpred mrežnice; zato je oko za to vrsto svetlobe kratkovidno. Žarki svetlobe rdeče barve pa se koncentrirajo za mrežnico in je zato oko za rdečo svetlobo daljnovidno. Pri zadostni širini akomodiranja je dosežena ostra slika na mrežnici le, če se seveda očesna leča močneje ukrivi. Vendar se tudi tedaj, ko se oddaljenost med očesom in predmetom zmanjša, opazovalcu zdi, da je pri isti oddaljenosti rdeči predmet bližji, kot pa predmet modre barve. Pri enobarvni svetlobi srednje valovne dolžine se kromatska aberacija ne pojavlja; zaradi tega je pri rumeni svetlobi nizkotlačne natrijeve žarnice ostrina vida nekoliko večja kot pri beli svetlobi. VPLIV SVETLOBE NA ČLOVEKA Večina č'oveških občutkov je optične narave ter jim je zato svetloba potrebna kot nosilec informacij. To kaže na izreden pomen svetlobe za človeka. Svetloba z očesom kot posredovalcem ne pošilja le informacij o zunanjem okolju v vidne centre, ampak tudi vpliva na regulacijske organe vegetativnega živčnega sistema, ki upravljajo presnovo in druge funkcije človeškega organizma. Iz zgoraj navedenega torej izhaja, da dobra svetloba ne olajša le gledanja in dobrega razpoznavanja, temveč predvsem dviguje delovni elan, ustvarja ugodno počutje v prostoru, zvišuje sposobnost koncentracije in odpravlja predčasno utrujenost. Shematski prikaz vpliva svetlobe na človeka je razviden iz sl. B-1. POTREBNA KOLIČINA SVETLOBE Večina elementarnih vidnih funkcij — kot npr. ostrina vida, adaptiranje, akomodiranje, kontrastna občutljivost, hitrost zaznavanja in globinsko gledanje — je po določeni zakonitosti odvisnih od nivoja osvetljenosti (sl. B-2). Omenjene vidne funkcije dosežejo pri človeku maksimalno vrednost šele pri osvetljenosti okoli 10.000 luxov. Nekatere vidne motnje (npr. slabša vidljivost zaradi starosti) je možno kompenzirati z močnejšo svetlobo. Starejše osebe potrebujejo več svetlobe kot mlajše za izvršitev iste vidne naloge v istem času in pri enaki kvaliteti. Ta razlika v potrebni količini svetlobe se zmanjšuje z zviševanjem osvetljenosti. To pa pomeni, da more visok nivo osvetljenosti ustvariti za ljudi različnih starosti enakovredne delovne pogoje (sl. B-3). SVETLOBA IN UGODNO POČUTJE V splošnem deluje razsvetljava ugodno, če učinkuje kot dnevna svetloba; to je tedaj, ko prihaja svetloba pretežno od zgoraj in je sestavljena iz difuzne in usmerjene komponente. ' Na atmosfero prostora in na izgled ljudi (barva kože) v njem v znatni meri vpliva tudi barva svetlobe. Zaradi tega mora biti barva svetlobe vsklajena z barvami prostora, opreme in posameznih pomembnih predmetov. SVETLOBA IN AKTIVNOST Svetloba ne deluje le na vidni center v možganih, temveč tudi na tiste možganske centre, ki vplivajo na stopnjo aktivnosti in budnosti pri človeku. Dokazano je, da dobra svetloba podpira sposobnost vidnega zaznavanja in logičnega razmišljanja, vzdržljivost, varnost in hitrost izvrševanja danih nalog (sl. B-4). Sl. B-1 MOTNJE DELOVNO MESTO NAMEN DELA AKTIVIRANJE VARNOST PRI DEUJ OKOLICA PRODUKTIVNOST SVETLOBA ZAZNAVANJE Sf. B-2 5 2.5 I 2.0 žur«. Tam so bili različni skeči in podobno. Na plažo smo hodili po kosilu. Morje je bilo toplo. Plaža je urejena. Večkrat smo spali zunaj. Zvečer, kosošlivelikivmesto, smo šli mi na sprehod ali teči. Tekli smo do hotela Beli Križ. Poslušali smo kasetofon, ki ga je prinesla Marija. Na plaži smo si kupili sladoled, tudi tovariši so biti dobri. Imeli smo se lepo. Ž1ŽE SIMON ANKETA Sebo: Kako se počutiš pred tekmo, možnosti, postava? Počutim se v redu, čeprav sem imel težave z nogo upam, da bomo zmagali, kljub temu da nasprotnika ne poznamo. Imam tudi težavo s hrbtenico. Vse me srbi od komarjev. Miha: Kljub groznemu ubodu sem optimist. Imel sem operacijo stopala, a kljub temu menim, da sem pripravljen. Čuži: Počutim se zelo dobro. Vendar sem zaradi poškodbe rahlo hendikepiran. Upam, da bom dobro igral in dal čimveč košev. Pred tekmo sem optimist. Enč: Sem v super formi. Moj zd-ravnik me je odlično pripravil, čeprav sem po naravi pesimist, mislim da bomo zmgali. Pingi: Zmagali bomo, da bodo naši tovariši čistili stranišča. Malo me žuli teniska, drugo je vse v redu. Dalton: Zaradi svoje skromnosti je molčal. Zvezni selektor (Dare): Kaže, da bo slabo. Vse gre mimo koša! Pomočnik selektorja (Damjana) med tekmo: Moji fantje so igrali odlično! DO Novoteks je organizirala kolonijo otrok. V sredo, 7. avgusta, smo se odpravili na pot z avtobusne postaje. Imeli smo veliko prtljage. Odpeljali smo se proti Portorožu. Taborili smo v šotorih. Šotorov je bilo 17. otrok pa 37. Razdelili smo se v 4 skupine. Jaz sem bila v drugi skupini, pri tovarišici Mariji Žura. V našem šotoru so bile še dve prijateljci. Po zajtrku smo imeli prosto in se kaj zabavah, igrah medvema ognjema ali kvartali. Po kosilu smo odšli na plažo v Strunjan. Pot je bila dolga, a smo vre potrpeli. Na plaži je bilo zmeraj sonce. S plaže smo se odpravili v tabor na večerjo. Po večerji smo odšli v mesto ah imeli zabavni večer. Vse dneve je bilo lepo vreme. Na taborjenju mi je bilo zelo dolgočasno. Zadnje dneve sem samo mislila na dom. Mislim, da bom tudi drugo leto odšla na taborjenje. LUŠTEN SIMONA. H let MILENA MAVSAR 4. kolonija otrok delavcev do Novoteks Komisija za rekreacijo in šport je tudi v letošnjem letu organizirala letovanje za otroke delavcev DO Novoteks. 7. avgusta je z novomeške postaje avtobus odpeljal 37 otrok. Ko so prišli v tabor, so se razporedili po šotorih. Po kosilu so odšli na plažo, kije precej oddaljena od Valete. Dnevi, ki sojih preživljali na taborjenju, so hitro minevali'. Ob večerih so pripravili zabavo pa tudi kviz. Starejši so lahko v večernih urah odšli v Portorož, vendar ne vsak večer. V dopoldanskem času so igrali nogomet, badbinton, mali tenis, šah itd. Organizirali so tudi tekmovanje v metu krogle. Na plaži so lahko igrali košarko. Nekdanje bila tekma med našimi fanti in Ljubljančani. Pred tekmo je bil intervju z igrici, katerega tudi objavljamo v časopisu. Zmagali so naši fantje. Tako so minili dnevi in 17. 8. 1985so se otroci odpravili vNovo ^ mesto. ________ . Udeleženci tabora (kolonije) KOLN — MODA ZA MLADE IN MOŠKE MLAJŠIH TER STAREJŠIH LET Obiski modnih sejmov prinašajo iz sezone v sezono vedno kaj novega v linijah, materialih in barvah. Vse te novosti pripravljajo des-sinateri in kreatorji vodilnih zahodnih držav, kateri so med seboj tesno povezani. Vse to se odraža v modnih dosežkih na področja konfekcije in metraže. Naj okvirno opišemo trend v mladeniški modi za pomlad-poletje 1985. Tkanine so bogate iz bombaža in raznih mešanicah, bombaž-poliamid, lan in svila, katera daje poseben videz in je novost v oblačenju. Poleg tkanine se pojavljajo zgornji deli iz pletenin v florescenčnih in umirjenih barvah. Vse tkanine so potiskane z. voznimi geometričnimi vzorci, veliko tiska na jogino modelih ter karo materialov za zgornje dele ter hlače. Karo vzorci so barvno bogati, v enem dessenu najdemo več velikosti kar, barve so zelene, kamin rdeče, škrlatno rdeče, petrol zelene pa tudi temnejše rjavih tonov v moški modi. Vidimo, da se fantovska in deklišk moda ne razlikujeta mnogo med seboj po materialih, barvah in dessenih. Spremembe so predvsem v krojih in linijah. Novost v oblačenju je večplastno odevanje! Kaj to pomeni? Oblačimo se tako: spodaj hlače, potem srajca, katera je daljša in sega izpod vsega, nato krajši sako in še brezrokavnik, povrhu pa še jakna ali daljši plašč. Vsako oblačilo je iz različnih materialov in barvno različno. Barve so močne in kontrastne. Spet je aktualen potiskan jeans v kombinaciji s tipko. Vzroci na jeansu so geometrični, drobni polžki, poleg tega pa še pepita vzorci, grafični thr egipčanski enostavni tisk. Omenili smo že, da so barve žive, florescenčne in močne. Imenujemo jih pop: živo rumena, oranžna, rdeča, živo modra, rumena in intenzivno zelena. Ta barvni stil smo domala uporabili tudi v naši kolekciji za pomlad — poletje 1986 ter dodtno za modne artikle, kateri so lahko zelo moderni, ker prihajajo na tržišče še »vroči«. Če pogledamo modele, opazimo predvsem enostavne kroje in linije, vse udobno in ohlapno. Nasprotno od tega pa tudi zelo potisnjene jeans hlače in tako imenovane »spitzhose«. Zastopani so tudi elastični materiali pa potiskani žamet in pletenina v živih barvah. Zgornji deli so ohlapni, prosto padajoči, s podloženimi rameni. Veliko je dodtkov, kakor so pasovi, torbice, šali, krvate in svile v florescenčnih živih barvah. Zraven pa sodijo tudi čipke in vezenine. MARJAN PODLOGAR m TK* V K 5W L, Suit..- '$y-’*W'V'i\ mm", -ifm. a ■- |v • "/ jV $ J, \ p S?; S'?Iv 'MSmm ^ i /#%\ { ty£ ‘ ^E,'. ! f«''-, # W u A‘ &a j Sodelovanje staršev in vrtca Družina daje otroku varno zavetje, ga obdaja z nežnostjo in ljubeznijo ter zbuja prva socialna čustva. Z vrtcem mora biti zato v tesni povezavi 'za dosego skupnega cilja — zdrve rasti in razvoja ter pravilne vzgoje otrok. Starši predšolskih otrok so po-navdi mladi ljudje. Mnogi se za otroka pretirano boje ali mu skušajo v vsem ustreči, ne da bi se zavedali posledic. Prav pri tem imamo lahko delavci v vrtcu pomembno vlogo v okviru neposrednega sodelovanja in vključevanja staršev v vzgojno-izobraže-valni proces. Pobude za sodelovanje v večji meri prevzamejo vrtec oziroma strokovni delavci-vzgojitelji. Oblike sodelovanja so: roditeljski sestanki, govorilne ure, individualni razgovori, starši prisostvujejo delu vzgojiteljice v oddelku, sodelujejo v organih upravljanja in so vključeni v delo ustanove ob različnih priložnostih (akcije, praznovanja, razstave). Iz izkušenj ugotavljamo, da so najbolj obiskani oddelčni roditeljski sestanki. Teme zanje pripravljamo vzgojitelji glede na značilnosti starostne dobe, glede na naše celovito vzgojno oblikovanje ali pa na aktualnost v oddelkih — morda na problem, ki ga skušamo skupno rešiti. Starše seznanimo tudi s svojimi željami glede sodelovanja z njimi in jih prosimo za pomoč. Pred-očimo jim tudi posebnosti otrokovega duševnega in telesnega razvoja, spoznanja o vzgoji in vzgojnih sredstvih (primernost igrač, slikanic, material za druge aktivnosti, svetovanje pri nakupih), o oblikovanju higienskih in kul- turnih privajanj v družini in podobno. Druga ustaljena oblika sodelovanja s starši so govorilne ure, ki so enkrat mesečno. Stiki med starši in vzgojiteljico omogočijo reševanje vprašanj za vsakega posameznega otroka. Vzgojiteljica staršem pove, kako otrok napreduje in tudi, ali je opazila kaj posebnega ter kakšne so naloge staršev v zvezi s tem. Individualni stik — vsakodnevno medsebojno obveščanje o prehrani, počutju, živahnosti, primerni obleki itd. Zanimiva in priljubljena oblika sodelovanja s starši so obiski v skupini. Vzgojiteljica določi dan in za tako priložnost pokaže staršem z. otroki npr. dramatizacijo, skupinsko obliko dela za utrjevanje pojmov ali novih predstav. Osnovni namen takega so- P — PRIJATELJSKI I — ISKREN 0 — ODLOČEN N — NASMEJAN 1 — IZNAJDLJIV R — RADOSTEN PIONIR — PIONIR — PIONIR JANEZ MRAK — kurir JANEZ MRAK — brigada PIONIRJI — Novo mesto N. O. V. O. MESTO — MESTO — M ESTO TEEENS Ml SMO ZA TEENS; NOVO-TEKS — Novo mesto Kaj je to? 26 pionirjev in 3 mentorice smo se 14. 7. 1985 z avtobusom odpe- delovanja je, da starši spoznajo razmere, v katerih so otroci, in kakšno je delo vzgojiteljice. Neposredno tudi opazujejo in spoznajo, kako se otrok počuti in napreduje med vrstniki, ter pri tem dobijo koristne napotke za lastno vzgojno delo. Za tem sledijo še razne prireditve, izleti, nastopi otrok, razstave otroških izdelkov... Starši ob takih priložnostih z vzgojiteljico navežejo stik, se pozanimajo, kako izdelujejo izdelke, kaj otrok lahko naredi sam doma itd. Tako vključevanje je ugodna priložnost, da se starši medsebojno pogovorijo, izrazijo svoje želje in vtise ter tudi kritične pripombe. Naloge družine do ustanove in naloge ustanove do družine naj zato ne bodo le obveznosti, temveč neposredno sodelovanje za celovito oblikovanje otroka v tako pomembnem razvojnem obdobju. Pripravila: MAJDA NEMANIČ Ijali v brigadirsko naselje v Gor. Petrovče v Prekmurje. V avtobusu in v naselju smo prepevali naše pozdrave in ostalim brigadirjem iz Zenice, Oraho-vice, Trbovelj in Brežic dali vedeti, da prihajamo iz Novega mesta in da je naš pokrovitelj Novoteks. Prijateljske vezi so se v hipu sklepale, saj je naša brigada bivala v naselju le 14 dni. Kakšno je brigadirsko življenje? Zjutraj vstajamo, vsi zaspani pozajtrkujemo in se odpeljemo na delovišče z. avtobusom (in to Kompasovim, kajti tam ni Gorjancev). Prvi dan smo odšli brez malice, ker je naš ekonom pozabil vzeti kruh. Naslednji dan pa smo pozabili tudi ekonoma. Toda žejo in lakoto so »pogasili« prijazni Prekmurci, ki so nam kar na traso prinesli čudovita prekmurska peciva, pa tudi pijačo. Vsak brigadir, ki je bil prvič na delovišču, je hotel delati s krampom, ker so pionirji kmalu ugotovili, daje kramp »polavtomatsko« orodje: dvigneš ga, pa sam pade na zemljo. In kako smo vozili samokolnice? Že prvi dan smo si prislužili žulje — pa ne na bradi, ampak na rokah! In vsak dan se je v avtobusu razlegalo veselo čebljanje in pesem, kajti pionir — brigadir s trase ne odhaja s čemernim obrazom. In popoldan v naselju? Žoga, badminton, nogomet, košarka, vse (le hokeja na ledu ne!). Pa mislite, da so pionirji slabi športniki? Kakšna žalost je bila v naselju, ko so naši pionirji premagali v nogometu »izkušeno« mladinsko ekipo iz Orahovice! Kajti nas, mlajše pionirje, so v začetku podcenjevali. Toda pionir se nikoli ne vda! Naši stenčasi so bili najbolj posrečeni. Naš bilten najbolj odkrit in iskren. In nikoli ne gre pionirju le za tekmovanje, »važno« je sodelovanje. Popoldnevi so bili pestri. Razni tečaji, kopanje v Murski Soboti, ogled Ptuja, disko večeri, kino predstave, izbor miss in mistra... Vsepovsod so pionirji radi sodelovali. Polni veselja, idej in nagajivosti. In na udarnem dnevu? Pionirji so ga spremenili v »udarjeni dan«, kajti tu je treba delati dvakrat več ter mora biti izpolnjena povprečna norma vseh dni. Sreda, 25. julija. Udarni dan! Pričakovali smo delegacijo iz Novega mesta (DPO. OK ZSMS, Novoteks). Vroče, težak teren, kamen, ilovica. Ravnali smo cesto za asfaltiranje. Krampi so »peli«. Lopate »skakale«. Samokolnice »letale«. Znoj. Toda nobene utrujenosti. Delali naj bi do 10.30, toda pionirji so rekli: »Dokler ne končamo!« Kar naenkrat zagledamo Novoteksov kombi. Pionirji: »Delegacija gre!« Že prej so obljubili, da bodo tudi tisti iz delegacije« dobili orodje. In so res. Takrat smo še zadnjič zbrali moči in delali... Utaje bila 12. Bili so pionirji na udarni dan brez. malice, kajti nobenemu ni bilo do hrane, dokler nismo končali z delom. In — dosegli in presegli smo normo. Pionir — brigadir je lepo biti, ker — si v pionirski brigadi, kjer ni nikoli dolgčas; — spoznaš prijatelje; — prepevaš in sc veseliš; — pišeš članke o brigadirjih; Pionirska brigada na ZMDA Goričko 1985 — se zaljubiš; — imaš mentorje, ki ti zvečer pregledajo noge, če si jih umil; — ješ doručak vsak dan; — dobiš v kuhinji »repete«, ker se pionir kuharicam »smili«. Vse to in še več. In, ne nazadnje, ker dobiš lepo uniformo, teniske, majico in torbico skrivnosti z napisom TEENS. Lepo je bilo, a je prehitro minilo. LIDIJA PERŠE Hočejo ostati v gasilskih vrstah Pionirsko gasilsko društvo »Mladi gasilec« v osnovni šoli Bršljin je bilo ustanovljeno leta 1980. Takrat tsta bili formirani dve gasilski desetini starejših in mlajših učencev. Pod strokovnim vodstvom našega društva sta bili desetini usposobljeni za vsa gasilska tekmovanja na tekmovanjih sta dosegali prva mesta. Letos so člani društva dopolnili 14 let starosti oziroma končali osemletko in s tem tudi prenehali biti člani društva v br-šljinski šoli. Zato so vsi učenci iz- razili željo, da bi jih industrijsko gasilsko društvo Novoteks včlanilo v naše društvo kot mladinsko gasilsko desetino. Upravni odbor IGD je sprejel sklep, da se vse mladince PDMG sprejme in včlani v naše društvo ter jih strokovno izobražuje kot mladinsko gasilsko desetino IGD Novoteks. Pobuda bivših učencev osnovne šole Bršljin je razveseljiva, saj imamo tako zagotovljen podmladek v gasilskih vrstah. STANKO VAUPOTIČ Kako ubiti »rdečega petelina«? Če bi danes še živel »Old Shatterhand«, junak indijanaric Karla Maya bi sodeč po dimnih signalih iznad Jugoslavije ugotovil, da so Indijanci spet izkopali bojno sekiro. Ker pa stari traper ni več živ, pa tudi »rdečekožci« ne žive na stari celini, lahko samo ugotovimo, da se »bledolični« Jugoslovani spet igrajo z ognjem. Ta nori ognjeni ples se ponavlja vsako leto in doseže vrhunec sredi poletja. V 24 urah je izbruhnilo 150 požarov, gorelo je v beograjskih stolpnicah, novosadskih otroških domovih, tovarnah v Kragujevcu, Skopju, Cetinju, Novem mestu (Krka), goreli so vagoni in pragi na progi Beograd—Bar, dalmatinski in črnogorski gozdovi in Hirošima in Nagasaki 9. avgusta 1945, tri dni po bombardiranju Hirošime, je bil na vrsti Nagasaki. Kakor v primeru Hirošime je tudi na Nagasaki vržena atomska bomba, ker so bili vremenski pogoji dobri (predvsem dobra vidljivost). Mesto z. nekaj več kot 200.000 prebivalci leži na več gričih, podobno kot San Francisco, vojna luka, tovarne Mitsubishija, znanega japonskega industrijskega velikana, najbolj krščansko mesto na Japonskem, mešanica zahodnoevropske in vzhodne japonske kulture, mesto, v katerem je živela madame Butterfly, junakinja Puccinijeve opere. V teh treh dneh je prišlo do velikih sprememb. Med militaristi, ki so se hoteli boriti do zadnjega, in zmernimi politiki je prišlo do različnih stališč, kako končati vojno, kije zelo izčrpala japonsko gospodarstvo. Sovjetska zveza je napovedala vojno Japonski, rdeča armada je začela prodirati v Mandžurijo in je prisilila hvantunško armado, ki je bila številčno šibkejša, k umiku. Na otoku Okinava so bili hudi boji, v katerih so imeli več uspeha Američani, kljub fanatičnemu odporu Japoncev. Američani so prek japonskega ambasadorja v Moskvi pozvali Japonce k predaji, vendar japon- ska vlada ni reagirala. Prav tako so vrgli ogromno število letakov v japonščini, na katerih seznanjajo japonsko prebivalstvo s pogoji kapitulacije. Ker v dneh po Hirošimi japonska vlada ni odgovorila na poziv Američanov, so sklenili, da vržejo še eno bombo. Prvotno je bila predvidena Kokuro, vendar je bil zaradi oblakov in slabe vidljivosti izbran Nagasaki: 9. avgusta obli. je eksplodirala plutonijeva bomba enake moči (20 kilotonov) kot hir-ošinska. Žrtev je bilo manj kot v Hirošimi (okrog 75000 mrtvih predvsem zaradi konfiguracije terena), gmotna škoda pa je bila vseeno ogromna, ker je bomba padla med dvema industrijskima kompleksoma Mitsubishi. To atomsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija, padec Okimare, uničenje bojne ladje Ja-mato (65.000 ton), poraz hvan-tunške armade in bliskovit prodor rdeče armade, ki je zasedla Mandžurijo, Korejo, Sahalin in Kurile kakor tudi pomanjkanja surovin, uničenje industrije je pripeljalo do kapitulacije Japonske, katera je bila podpisana na ameriški bojni ladji »Missouri« 2. septembra v Tokijskem zalivu. S tem seje končala 2. svetovna vojna. JOŽE ZURC Predsednik občinske gasilske zveze Novo mesto, Janez Bahor, podeljuje diplomo pionirjem za prvo mesto na gasilskem tekmovanju. ljudje v njih. Pa vendar, to je vprašanje, kdo pravzaprav požiga v Jugoslaviji, to vprašanje, je ostalo brez pravega odgovora. Natančni opisovalci stanja v SZDL so izjavili, da teh požarov ni zakrivil naš sovržanik (emigracija), temveč naši ljudje s svojo malomarnostjo. Dejstva so, daje »rdeči petelin« v petih letih v naši deželi uničil mesto s 100.000 pre- bivalci, daje uničil 2,5% narodnega dohodka, daje umrlo 1600 ljudi, ranjenih je bilo 6000 ljudi, mnogo tovarn je šlo v pepel in dim, delavci so ostali brez dela. Očividno je, da se jugoslovanski piromani ne morejo več skrivati za besedo nemarnost, da morajo dobiti ime in priimek, ker so ekononomski, politični in ekološki diverzanti. JOŽE ZURC KADROVSKE NOVICE V____________________/ V mesecu avgustu so se v naši delovni organizaciji zaposlili naslednji novi delavci: TOZD TKANINA: DE priprava: Bohte Franc DE oplemenitilnica: Novak Branko INVESTICIJSKO—VZDRŽEVALNI SEKTOR: Rifelj Matjaž — pripravnik za določen čas TOZD KONFEKCIJA: Hrovat Andrej, Kralj Renata, Kozoglav Jožica, Mervar Andreja, Lukšič Cvetka, Klevišar Zlatka (pripravniki za določen čas) TOZD TRGOVINA: Pungartnik Darja — pripravnik DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: prodajni sektor: Djurišič Spasoje (trgovski potnik) Cesar Jožica — pripravnik za določen čas Kežman Vladka — pripravnik za določen čas Mehak Jakopin Zvonka — pripravnik za določen čas tehnično razvojni sektor: Vergot Anton — pripravnik za določen čas Obrat družbene prehrne: Uhan Gvido — pripravnik za določen čas V istem času so našo delovno organizacijo zapustili: TOZD TKANINA: DE barvarna: MRKOBRAD MILAN, ERIČ IVO DE predilnica: BEDEK MARINKA investicijsko-vzdrževaini sektor: KOŠMRLJ ANDREJ TOZD KONFEKCIJ: KRIVEC JELKA DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: tehnično razvojni sektor: DIMIČ ANTON nabavni sektor: MITRIČ ŽELJKO STROKOVNI IZPIT je opravil PAPEŽ DARKO, strojni tehnik /---------- \ Dragi prijatelji upokojenci! Prisrčna hvala za lepo kartico, pozdrave in predvsem za pozornost, da ste se na prijetnem izletu v Mirni peči spomnili tudi na mene! To me je zelo razveselilo. Oh branju vaših imen sem se počutila, kot bi bila z vami. Vesela sem, da ste se imeli lepo. Srčno rada bi se udeležila izleta tudi jaz, uživala lepote naše dežele in v prijetni družbi z vami bi pozabila na svoje težave. Toda, žal, trdovratna bolezen me je prisilila v prezgodnjo onemoglost. Prav zaradi tega mi vaša kartica z lepimi pozdravi pomeni veliko tolažbo. Spominja me na tista leta, ko smo kot ena sama družina pridno delali in premagovali skupne napore. Z veseljem smo hodili na delo in lepo smo se razumeli. Pregovor pravi: »Gorje, kdor v nesreči biva sam, a srečen ni, kdor srečo uživa sam!« — Vi ste srečni, ker si srečo delite med seboj in z menoj, in jaz v nesreči nisem sama. Vsaka vaša beseda, napisana ali izrečena, vsak vaš obisk mi daje občutek, da nisem sama, da imam dobre prijatelje, mi daje upanje do življenja. Za vse to sem vam globoko hvaležna! Hudo mi je, da ne morem več delati. Pesem pravi, da so petdeseta leta najlepša leta. Meni pa je manjkalo le nekaj let do 50, ko sem se morala upokojiti. Na kncu vam želim veliko osebne sreče, zdravja in še mnogo lepih izletov, našim sodelavcem v metliški tovarni Novoteks pa še veliko delovnih uspehov! Lep pozdrav PLUT MARIJA s,___________________________________________________________/ r i OBVESTILO I S I N I S I S I s I s L. O prodaji jabolk za ozimnico. Interesenti, ki bi kupili jabolka s nad 60 kg, naj to sporoče tov. Ozimku. Za vse tiste, ki so zaintere- | sirani za manjše količine, sporočanje ni potrebno. Prodaja jabolk ^ se bo začela do konca 30. 9. 1985. V prodaji bodo naslednje vrste jabolk: jonagold, šampionka, J I mariborka, ajdared. ^ Cena bo zelo ugodna in konkurenčna. Izkoristite to možnost | nakupa. Konferenca sindikata | DO NOVOTHKS s VISOKA PRIZNANJA NOVOTEKSU Novoteks je dobil na X. sejmu tekstila in usnja, kije bil od 2. do 6. septembra 1985 v Sarajevu, za TEENS-86, s poudarkom na skupino oblačil iz jeansa, zlato Skenderijo. Modele sta kreirali Jana Jovič in Tatjana Deak. Za BABY kolekcijo je bila podeljena srebrna Skenderija. Modele je kreirala Slavica Mahovne. Ob teh visokih priznanjih čestitamo kreatorskemu timu in vsem, ki so domiselno aranžirali razstavni prostor. NABAVA SMUČARSKE OPREME Tudi v zimski sezoni 1985/86 bomo naročili smučarsko opremo. Naročite lahko smuči, vezi in palice. Opremo bo potrebno plačati v 3 obrokih. Naročila sprejema Legan Miha v splošnem sektorju do petka, 27. 9. 1985. Pohitite z naročili! Komisija za rekreacijo in šport 1EEI15 OBVESTILO Obveščamo vse kegljače KK NOVOTEKS, da smo začeli z rednim treningom na kegljišču Loka. in sicer vsak PETEK OD 16. DO 19. ure. V A Ul JENU HRANE HEC Rešitev nagradne križanke iz 8. štev. DOBITNIKI NAGRAD NAGRADNE KRIŽANKE IZ GLASILA ŠT. 8 SO: 1. NAGRADA: teens kavbojke — NEVA KOVAČIČ, DSSS 2. NAGRADA: srajca. Banda, št. 43 — JOŽE KLOBUČAR, KONFEKCIJA I 3. NAGRADA: 2 kg ostankov — STREL ANICA, KONFEKCIJA I 4. NAGRADA: 2 kg ostankov — FINK DANICA. KONFEKCIJA I 5. NAGRADA: kozmetika Krke (deodorant, milo) — JANKOVIČ MILOŠ, DSSS 6. NAGRADA: vožnja z zelenim vlakom v Ljubljano za 2 osebi — MALČI PELKO, DSSS 7. NAGRADA: športne nogavice adidas — ŽAGAR METOD, DSSS 8. NAGRADA: kozmetični izdelek Krke (krema) — MATEŠIČ DANICA, PREDILNICA METLIKA V. NAGRADA: svinčnik, mapa, pijača z emblemom teens — /AGAR ANITA, DSSS 10. NAGRADA: kravata — BO- ŽIČ BARBARA, PREDILNICA METLIKA I NAGRAJENCEM ČESTITAMO! Zahvaljujemo se vsem tistim, ki so prispevali svoje izdelke za podelitev nagrad. MAMO UMTaM npMM NOVO MCfTO JMT NOVOTEKS NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2200 izvodov. Glasilo ureja izdajateljski svet: Miro Jovič (predsednik). Brane Frankovič (glavni in odgovorni urednik), Slavko Kavšek, Franc Brezovar, Jelica Spasovski, Irena Celič, Jože Starešinič, Rudi Vlašič, Jože Zurc, Mojca Juršič, Marjan Podlogar, Majda Dular in Zdenka Židanik. Uredništvo: Novoteks Novo mesto, Foersterjeva 10 — Časopisni stavek, filmi in prelom Dl C Novo mesto, TOZD Grafika, tisk Tiskarna Novo mesto.