Odgovorni vrednik: Ant. Jfaiie/Jr. St. '£. V cetvertek 13. januarja 1853. IV. leto. Pes e n j e t li i k o v a. (Ruska narodna) & SLOVENSKA BČlLi f^e sumi mali, zelena dobrava; Ne brani mi o tem premišljevati, Kako se zajtra bom na spraševanje Pred strašnega sodnika cara vstopil. Tu mene jame car sam spraševati; »Povej, povej junak, ti kmečki sin! Š kim si ti kradel, s kiin razbojeval? Je mnogo li tovaršev bilo vas'? Povem jaz tebi, pravoslavni car ! Da bilo nas lovaršev je četvero. Tovarš moj pervi bila temna noč, Tovurš moj drugi bil jekleni nož, Tovarš moj tretji bil je togi lok, Poslanci moji pa kovane strele. Odgovori mu pravoslavni car: Prav dobro, moj junak, ti kmečki sin, Si odgovoril, kakor ropal dobro. Zalo te hočem tudi obdarovati: Sred čistega polja s visoko stavbo Iz dveh stebrov in počez z ednini tramom. Štefan. Fedor i 11 Olg a. ( Dalje.) II. IVnez Ivanov je bil pred svetom štet za nezmerno premožnega moža. Njegova posestva so bila velika in sužnjev je imel brez števila. Tode ljudem ni bilo znano, da to bogastvo ni več njegovo. Njegova posestva so bila že do zadnje mervice zastavljena, le visoka kneževska stopnja ga je še obranila, da ga niso že davno dolžniki iz njegovega gradu izpodili. Neizmerna zapravljivost ga je že na kraj pogubljivosti pripeljala, v ktero bi se bil kmalo nevbranljivo pogreznil; zakaj Ivanov v vse grehe in gerdobe zakopan, ni bil mož zato, vboštva se ne bati, veliko inenj pa še, ga voljno prenašali. Drugi dan po smerti rajncega svaka, kteri mu je na smertni postelji skerb za svoja otroka prepustil, se sprehaja Ivanov po svoji sobi gori pa doli. Njegove jastrebove oči se lesketajo priserčnega veselja in njegovo obličje je priča radostne zadovoljnosti, ki se kej malo k žalostni obleki, ktero je zavoljo smerti svojega svaka oblekel, prileže. »Ravno o pravem času se je stegnil!" godernja sam seboj ter dergne zadovoljno se smejaje roke eno ob drugo. »Še nekaj tednov naj bi bilo minilo, in on bi bil gotovo zvedel, na kakšnih tleh da stojim, in gotovo bi ne biljmeni, beraču, svojega premoženja zaupal. Tode zdaj je vse dobro, Cernikov je bil bogat, skerben, dober gospodar. S polovico njegovega premoženja svoje dolžnike poplačam, in drugo polovico — bo, za to bomo že skerbeli, da bo prav! Kje se neki Petrovič tako dolgo potepa — Knez pocukne naglo in terdo za zvonček in majhen hip potem slopi služabnik v sobo, ki svojega gospoda s prav pičlim priklonom vpraša, kaj da veli ? »Kje je moj lajnik, Petrovič?" vpraša knez. »Kaj je meni mar« odgovori služabnik, »mende se še po postelji valja.« »Ti sužnji pes!« zagromi knez nad njim ter slopi bliže njega, kleri pa neprestrašen pred njim stoji. Se li prederzneš ti svojemu gospodu tako odgovoriti?« »Svojemu gospodu!« se krohota služabnik, »mende to gospodova-nje ne bo dolgo terpelo!« Kneza rudečica prešine. Z grozovitim pogledom stopi k njemu, ki se loti tako prederzno mu odjezljati, in ga vdari s svojo debelo pestjo, da se precej na tla zgrudi. »Peter, Janko, Anže!« zakliče knez z gromečim glasom in precej prileli Irop služabnikov v sobo. »Zgrabite psa, zvežite in bičajte ga, da mu bo koža iz telesa poslergana in verzite ga v temno luknjo, da mi nikoli več pred oči ne pride. Preč ž njimi Precej! na mestu! če ne — « Knezu ni treba dalje ukazovati. Sužnji zgrabijo slrežela ter ga vlečejo vkljub njegovemu hranjenju seboj in majhen hip polem se sliši na dvorišču žalosten jok, nad klerim se divji knez z ostudnim veseljem več časa pase. »Ha!« gromi sam seboj in škriplje z zobmi, — »zares je bil zadnji čas, da se je Cernikov stegnil! Tako dalječ je tedaj že prišlo, da se že celo sužnji prederznejo nasprotvali mi! To mora drugači biti!" Spet potegne močno za zvonec in tisli hip sloji drugi služabnik pred knezom, ki se nizko prikloni do tal in trepelaje knezovega povelja pričakuje. Ponižno obnašanje lega moža nekoliko kneza potolaži in bolj prijazno , kakor je morebiti suženj pričakoval, ga nagovori in bara po svojem tajniku Pelroviču. »Gospod! golo\o je še v svoji sobi« odgovori suženj. »Pokliči ga!« zapove knez. »Reci mu, da ima pri tej priči priti — pri moji jezi!« Nizko do tal se sluga prikloni in leti kakor bi ga veter nesel. Dobro inu je znano, da je njegovo življenje v rokah kneza, in kako grozovita da je jeza njegova, mu je priča žalostna osoda svojega tovar-ša, ki je pred kratkim v grozovitih bolečinah končal. Nesrečni revež je bil le malo časa pozabil, da je knez tako dolgo njegov gospod, dokler ni od dolžnikov popolnama pregnan in mogel je to pozabljivost tako strašno z grozovito smertjo plačati. — Koliko nesrečnih sužnjev knezovih je že lako žalostno svoje živlenje končalo, ki so v osludne in mokre temnice pahnjeni, počasu sognjili mogli! Pa kdo se je za nje kej zmenil? Leto in zopet leto in dan so počasi trohneli v podzemeljskih hramih in nihče ni slišal njih stoka, nihče vidil njih solza, kakor bistro oko vsiga-pričujočega Boga, kleremu ni nič skritega, kteri pa tudi nobene hudobije no zanese, ki jo prevzetni hudobnež v ošabni neusmiljenosti stori. Komei ie vbogi raztepeni suženj v grozovitih bolečinah svoj tek dokončal, že prisope skrivni tajnik Petrovič v sobo in se nizko, nnej še kakor suženj, pred svojim gospodom priklone. „,™h..»n. »Petrovič,« reče la, »kako stoje kej moje reci? Jest potrebujem denarja! Pripravi mi deset tisuč rubeljnov^ Na zastarelem, suhem obrazu zaraščenega pisarja se nar vece začudenje bere in s čudnim pogledom spod čela se v svojega gospoda ozre. .Denarje! milostljivi gospod!« reče s pobitim glasom, »denarjev! deset tisuč rubeljnov! Milostljivi knez! vaš ponižni sluga ne ve se, kje hi jih deset dobil! Posestvo je zastavljeno, žetev /.o na njivi prodana, vaše cede .so že davno lirjavci požerli, kakor gotovo živnn, nisim vstan. nič pripravili, drugači ne, kakor če bi znal svojo rujavo kozo v zlato prekovati. . , , . . »Tiho, ti revna stvar!« zagromi hrohotaje knez, »kakor gotovo živini, mi 'moraš v eni uri deset tisuč rubeljnov preskerbeti. Deset tisuč! razumiš, Petrovič? deset tisuč!« > . Petrovič se zvija kakor šiba, pot mu po vsi kozi stoji; zakaj dobro še pomni žalostne o .-ode., ktera je pred kratkim vbozega sužnja zadela. In verh teira je bil on sam knezov suženj, in je Ie s prilizovanjem in prihlinjenjeiii pripravil, da je tajnik postal. »Deset tisuč rubeljnov!« gospod! kremlja lihama sam seboj. »Vzemite mi življenje, moje oči, moje vse, tode denarjev vam vbogi Petrovič ne more preskerbeti!" -In če me na kosce razsekati velite, vbogi Petrovič ne more, pa ne more vašega povelja dopolnili. Vzemite mu kri, — življenje, Petrovič je v vaših rokah, vaš nar ponižnišisluga, pripravljen vse dali za svojega gospoda — tode denarjev kovati ne more!« (Dalje sledi.) Odgovori na vprašanja družtva za jugonlai. |io\esluir». (Dalje.) IV. Velik prijatelj starin in domače povestnice, sadaj že pokojni grof Tu rn, talianski Con le del I a Torro, ali, kakor so ga Furlani imenovali Coni Turrian v Čivdadu (Forum Julii), kanonik kolegiatne cirkve, je bil iz imen še sadaj navadnih posameznih delov tiste okolice, in drugih enakih znamenj sodil, da je nekadaj za časa Rimljanov tu pa tam kej bili moralo, kakor, templi, gledišča, leržišča itd. Ni se bal I udi velikih stroškov; rekel je lu pa tam kopati, in je našel pod zemljo staro zidovje in več drugih starin, in iz lega je spoznal, kako velik je bil v slarih časih Forum Juhi, ter sije narisal plan nekadanjega mesta, ki se nahaja, menim, v Civdatskein museu. — Da se v današnjem Ogleju in v okolicah večkrat najde pod zemljo staro zidovje, je obče znano. Tri ure od Ogleja proti Gorici je vas, ki se ji Vilesse (Viless) prau. Pred sedmimi ali osmimi leti so kmetje pri kopanju našli pod zemljo staro zidovje iz navadnih opek. Kmetje so se veselili le najdbe, in so si za svoje potrebe ondi opeke izkopovali. Misli se, da so bili to ostanki nekdajnih villae Oglejčanov, in da od tod pride sadajno ime vasi Viless. Jaz bi pa raji verjel, da beseda Vilesse je slovenska, 2* namreč V lesi, U lesi, itn \Valde. Stara govorica je namreč, da so k cerkvi Matere Božje, ki je zdaj na ondajsnjem pokopališči, Slovenci bližnjih krajev romali, in lo cerkev so oni imenovali Mali božja v lesi, ker je stala v sredi gostega lesja. Na iztoku Tirnava je farna Devinska cerkev, posebno presbyle-riurn, na tistem mestu, kjer je nekdai malikvavski tempel stal, in kjer so se darovali beli konji. Ne daleč od tod proti zverinjaku (Thiergar-ten) na morskem bregu se najdejo zasute zidovja nekdanjega lempla Diane. Zidovje je iz opek navadne velikosti. Tam, kjer se Ipava v Sočo izliva, se najdejo še ostanki starega mosta čez Sočo; pravijo, da so nekdaj Rimljani imeli ondi železen most. Ondod se sicer najdvajo tudi druge starine. Moram Vam tukej še pristaviti, kar mi je nek prijatel na moje vprašanje od lege nekdanje No reje priobčil. „ Mesto Noreia, kterega mesto starinarji povsod iščejo, pa naili, ne morejo — tako mi piše — je bilo menda na Tminskem. Jaz menim, da je bila Noreja na Soči v sred današnih vasi Modrejce, Modreje iu svele Lttcie. Opiram svoje mnenje na sledeče: a) Imena vasi M od rejca iu M odreja imata vrojeno enakost z glasom Noreja. Ne vem druzega počelka enakih imen; kaj čuda ladaj, da nju iz Noreje izpeljem'? Tini več: Krajina je takšina, da zamore vsakdo na lo misel priti. Soča se je ondi pod zemljo v jezero zberala, iu Noreja je nad jezerom stala. Pri prekucii narave se je zemlja vleknila, in Noreja se v jezeru Soče zgubila; ostali ste na tem kraju Modrejca, na unem pa Modreja, h Historička resnica je, da so Teutoni in Cimbri pri Noreji rimskega Konsula Karbona (113) zmagali bili. Da je moral ondi nekdaj hud boj biti, spričujejo sledeče reči: Na polju se večkrat najdejo semtertje rimski gumbi, in pred mnogimi leti pravijo, da so s vin cen in o izkopali. Vender od vsega tega Vam nimam kej poslati, c) Nad vasjo Modrejo sloji skalnat grič imenovan ključ. Visoko v griču pravijo, da je železen k lep vidili. Cetnu"? ne vem, samo sodili smem, da morda je Noreja tako visoko pred potopom stala, d) Pred petimi leti je kmet na svojem polju bronaste lonce, v kterih je pepel bil, izkopal. Kam jih je denil, ne veni. Tukej je utegnilo pokopališče bili, ker so ajdje po navadi mertve sožigali in njih pepel zakopavali, e) Teutoni in Cimbri so bili iz hribov prišli, kakor historia pravi. Tudi lo mojo misel poterdi. Menim, da so prišli iz Krajnskega čez Senlvidsko goro iu Pečino. Iz Pečine se je vidila Noreja. Onde so se divjaki vlaborili, in ker so od daleč rimske vojščake zagledali, k boju pripravljali. Zatorej najdeš ondi imena, ki imajo vojaški pomen. Neki prostor se imenuje Grad, in zidovje še zdaj poznaš. Drugi prostor se kliče Gradiška, tretji Vahtaršče. — Sklenite iz tega, kar hočete. Jaz sini Vam le svoje misli razodel. Zal mi je, da spisanih spominkov nimam in za nje ne vem. Saino lo dolo-žiin, da neki gerški pisatelj Norejo toliko stadij od morja gori po vodi (menda Soči) položi, da bi se daljava do Modreje lahko zmerila." Tako moj prijatel. Dasiravno vse lo še ne doviža, da je prav za gotovo ondi Noreja stala, je vender iz leh besed toliko spoznati, da je ondod o času Rimskega gospodvanja nekej bili ulegnulo. Pristavim še to, kar se bere v »Caroli Stephani dictionario historico-geo-gr aphi co - G en e vae 16 93" na strani 693 pod besedo Noreia; »Noreia, hodie Gori ti a, teste Amasseo, urbs Carnoriun ad Isontium vel Nalisonem fluvium, uhi, ul scribil Strahu, a ur i lavacra el^ ferri sectur® sunt. Hic Cu. Carho inaui conalu cum Ciinbris conflixit." Kar pravi tukej, Ha so tam pri Noreji a ur i lavacra el ferri seclurae, se prileže popolnaina temu mest«, ker se še zdaj na Slapi »ajde. rude srebra in zlata, ravno tako na Pusuein v Ročinskih okolicah. Se clo 10 pripovedujejo ljudje, da so v starih^ časih v Trebusji Benečani zlato rudo kopali, Trebusje pa ni daleč od tod. - Na Mostu *) pri sv. Lucii se najde sled veliko rimskih starin. Kakor stari ljudje pripovedujejo, so dobili v tukajšni okolici denarjev mnogotere cene , srebernih in bakrenih, z napisi rimskega kraljestva, ljudovlade in cesarstva, vsake sorte posode, železne palice (štange), vile, serpe, ključavnice, svinc; izkopujejo se lonci s skrilami pokrili, kamor so per a j d i h sožgane kosli, pepel, oglje itd. devali. Najdejo se bolj globoko v zemlji stari zidovi, hrami v razvalinah, stene, tudi opeke z latinskimi čerkami n. pr. C. I.., kar sim sani v idil. V petnajstih letih, od kar sini na Mostu v služIli "), sini ečkrat s svojimi očmi naletel na stare reči. — To me je permoralo, najdene starine v Gorico na pre-Ires pošiljati, kar sim ilo sadaj že dvakrat storil. Odpisano pismo gospo-ila učitelja Joana Milharčiča v prikladi ***), Vas bo vterdilo, da je moje pisanje resnično, in da pa Mostu je moralo v starih časih kaj ležali, ali kaka vhs, ali terg, ali morebiti celo kako mesto. Se ve da okolica ali lega na Mostu je lila v starih časih drugačna, kakor sadanja. Idria *••*) in Soča ste tekle pod zemljo. Selško, Ložko, Kozmeričko, Mostarsko in Modrejsko polje je bilo po verhu zvezano, kot en sam velik prostor. Sčasoma se je podzemeljski strug Soče in lilrie ali sam od sebe zasul, ali je bil od kakega sovražnika poderl, in vode ste zgorcj tekle. To pričujejo zdaj cele verste povodnega peska po verhu, zdaj povodni prod (Schotter), zidovje v razvalinah itd. Tudi pravijo in terdijo, se ve da li iz ustnega izničenja, da je potem, ko je bila podzemeljska vodna pot (Flussbeet) zasula , vslalo veliko jezero, po katerem so se v barkah vozili, in jih na bregu v Ključnici priklepali. Saj se najdejo, pravijo, še zdaj kljuke železne v rob zabite. Zraven tega hočejo tudi vediti, da ie Soča čez Ciginsko polje na Plale lekla. Gotovo je, da je bilo na Mostu 011 času Rinicov kaj posebnega. Prihodnost bo vse bolj razjasnila. Bog daj !H Tako govori zgorej omenjeni gospod v svojem listu , 52, ki ga je meni pisal Po njegovem mnenju (da še nekaj iz njegovega lista pristavim^ se AI pes Carnicae imenujejo od »ore Krn. Kam; Rhaelia je Rezi a; Milan pa v Milem; C o m o v K a in ne m, kakor Komen na Krasu; Grem o na v Kreme nem; Man lova v Motnem, zavoljo motne vode; Bri\ia, Bresoia v Brežji od brega ali od breze; Verona v Pero vem zavoljo vode, kjer perejo; Vicentia v 1'ečen-cah (Brenn-Nessel); Padova v Padovem (Vertiefung). Gocevia i; v Gorici je Kočevje od koča = hiša. V V u čeli (.Vozanaj od vol t *) Vas sveta Lucia, eno uro od Tomiua na južno stran, pri Soči, kjer je bil od nekdaj most čez to reko, se kliče sploh „na mostu." <^rusPot') kimi to pise, jc duhovni pastir na mostu ali pri sveti Lucii. ***) Menim,