Poštnino plačana v gotovini enotnost Pokazati moramo, kaj lahko doseže po ginoma svobodna država, ki gradi socializem, čeprav ta majhna, ko razvije vse svoje sile, kajti napačna in izredn-. škodljiva je teorija, da lahko dajo samo velike države in samo veliki narodi dobre rezultate, bodisi v Športu, bodisi v znanosti. (Tito zastopnikom Strelske zveze Jugoslavije) GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Leto V. — Št. 30. Ljubljana, 29. julija 1949 Mesečna naročnina 12 din. Izvod 3 din Eno leto po V. kongresu Komunistične partije Jugoslavije i. Pred enim letom so vsi delovni ill(Ue naše domovine živeli pod silnim , *scm največjega dogodka po osvobo-,'vi — pod vtisom zasedanja V. kon-Resa KPJ. V delovnem poletu najšir-|1’1 ljudskih množic se je v predkon-vcsnem socialističnem tekmovanju odlila tolikšna ljubezen do naše Par-pie, _ kakršno si je znala pridobiti le ®rtija, ki je zmagovito vodila zasuž' veUe narode skozi vstajo in ljudsko Jvolucijo, skozi obnovo porušene dobrine do graditve socializma Nobe-druga Partija na svetu ni za sovjet-C Partijo dosegla tolikšnih uspehov naša Partija, kajti iti skozi tak jvjen vihar in zmagati ter pripeljati ,™stvo do odprtih vrat skozi katera „ ? pot v socializem, je prav gotovo , lyečji uspeh, ki go kaka Partija mo-doseči. Ljubezen množic si je težko „ 'dobiti! Stvarnost, uresničevanje pro-i .flia pa. ki ga tako dosledno uresni" naša Partija, ta stvarni dokazni $i?;6rial dosledne marksistično-lenini-6 -le poti naše Partije, ki s tolikšnimi | Pjdii vodi svoje delovno ljudstvo v I,,0 bodočnost pa je razplamtel slepega našega delovnega človeka, par-dnnl kot nepartijca. v silno ljubezen v.rtije. zlasti Partije, ki se ni ng raŠila ne okupatorja, ne razvalin, ne r^mnih delovnih naporov — ne In-i„ moiro}a. Prav to poslednje je dalo t-h^ečjo pomembnost V. kongresu L -V ki Se je vršil kmalu za tem, ko i, Te resolucija Tnformbiroja napadla 4l hrbta Danes je vsakemu našemu l.-.^uemu človeka jasno, kako in za-k,1 Je prišlo do takih nečloveških aten-?a?v na našo Partijo. Ne samo le-.tO' 6 ,nii dogodki, ki zlasti nas Slovence ^'zadevajo to je sramotna prodaja "Tuških Slovencev germansko fflšistič-\! hidri od strani Sovjetske zveze, ki oLprganizirala in h; daje vedno nove VriU, tnftirnibiroju za napade na na- 1), ooiTifi ljudi, to se nravi za napade 6ll Titovo Jugoslavijo nadalje »skriv-|[ Stno$ izginotje legendarnega vodite m\"rškili rodoljubov Markosa in orga. 6,l‘ranje novega vodstva, ki je takoj »Jrelo napadati našo državo in ki pri-p,ayja pod vplivom Sovjetske -veze ^kinitev junaške borbe grških parti-odnirajo nezastrt pogled v ko-veliv'cn totnmrbiroja. O tem se ’fe že 'ko pisalo govorilo m razpravljalo tsriJ . 'e- saj vse to so stvari ki ne samo naše Panije in našega i i, vn temveč vse ljudi na svetu, ki h, ,rn s*’ "nnp cilje mednarodnega V^ftariata. Naša Partija pa. ki se n®-hj/ • P°d neposrednim ognjem irtform-lrevshega propagandnega aparata si 'r-.č a.l s V kongresom skovala naj-*V, pejse orožje, ki je v vsaki ideolo-i2,orb' najbolj učinkovito, orožje ki kn 1,1 ep,, je _ resnira! Mar je pred V. vresom v naši Partiji ni bilo? Se-h.aa le bila toda V knngre= iv je na-ie '■} najbolj učinkovito s tem, da jo % , Vseh strani razčlenil in jo skozi Ni, Rodovino naše Partije zbral v en ,k®zni mater‘al pravilne marksi tleh ^leninistične poti naše Partije, iiip material, ki je postal vsem na-8hr'rpl .VT,im ljudem osnovni politični hvar dnik iz katerega se uče gledati 1" ta?0** okrog sebe in širom po sveta.,;,^0. kot so to učili Mars. Engels in ’ kongres je razčlenil daljnjo in bližnjo preteklost Partije, nadalje je objasnil značaj in pomen narodnoosvobodilne borbe, objasnil razvoj revolucije v Jugoslaviji, osvetlil formira, nje ljudskih odborov in rušenje starega državnega aparata, nadalje je V. kongres z analizo etape narodno-osvobodil-ne borbe dokazal, da je šla naša domovina od samega začetka pa do konca vojne k ustvarjanju države novega tipa — diktature proletariata, ki ima jedro in silo v najširših množicah delovnih ljudi, vasi in mest, ki že gradijo Socializem. Peti kongres nam je z analizo znanosti niarksizma-leninizma dokazal, da se revolucionarni razvoj delavskega gi-banja ni ustavil z zmago Oktobrske revolucije, ampak, da se je razvijal in se bo razvijal dalje in dalje v vsaki deželi pod posebnimi pogoji in da je od moči vsake Partije in še zlasti od spretnega vodstva vsake Partije odvisno, kako te posebne pogoje izkoristiti in popeljati delovne množice v naskok in izvojevati revolucijo v svoji deželi. Da, prav gigantski nspelii v naši gradnji socializma so se po V. kongresu stopnjeval,- od meseca do meseeajn so danes že tako vidni, da jih občudujejo delovni ljudje vsega sveta, četudi hočejo to voditelji Sovjetske zveze in demokratičnih držav oblatiti, osmešiti in omalovaževati- Delovni uspehij ki so jih naši delovni ljudje, združeni v mogočno armado Ljudske fronte pod vodstvom Partije dosegli, dokazujejo, da so bili sklepi V. kongresa pravilni, da je pot naše Partije v socializem mnogo hitrejša in uspešnejša kot pot tistih Partij, ki so nam odrekle nornoč- Zato ni nič čudnega da si je naša Partija osvojila srca vseh delovnih ljudi naše dežele in prav nič čudnega ni. da so se naši delovni It udje oo V-kongresu še bolj strnili okrog svoje Partije. Naj še tako lažejo naj še tako obrekujejo našo Partijo in naše delovne Ijndi revizionisti iz Moskve. Pra-ge, Varšave in drugod — naša resnica bo nekoč zmagala. Tovariš Djilas je dejal pred kratkim: »Skušnje enega leta so sicer majhne, kažejo pa že sedaj, da smo imeli prav. Pokazalo se je prvič, da ni res, da ne gradimo socializma, temveč da nas hočejo klevetniki ZSSR in drugih držav nsfaviti na poti graditve socializma, da bi mogli izkoriščati našo državo kot -gospodarsko zaostalo. Drugič se je pokazalo, da ni resnica, da se borimo za nekake ozke nacionalistične interese, temveč da hočejo klevetniki iz ZSSR in drugih držav uvesti neenakopravne odnose med narodi in državami socializma zaradi ozkih in sebičnih nacionalističnih koristi. Tretjič se je pokazalo, da ni resnica, da se bratimo z imperialisti in trgujemo na račun gospodarske in politične neodvisnosti svoje države, temveč, da se klevetniki iz ZSSR bratijo, z njimi in prodajajo interese socialistične države, v tem konkretnem primem Jugoslavije, in da ne bo dolgo, ko bodo to napravili tndj z drugimi državmi in drugimi delavskimi in demokratičnimi gibanji.«-_ Naši delovni ljudje smelo sledijo svoji herojski Partiji, prav zato. ker je ta Partija smela in herojska, kakor je smel in herojski njen vodja, maršal Tito! Vsak dan večje število novih hidrocentral, tovarn in proizvodov Naffool^a v grosupeljski vrvaroi o b J^naio udarnika s čepico na gla-!a leS'v' “bleki. Vsi tudi vedo. da jj6lu. ».d'oslei nobeden ni prekosil pri , s6tU( can ie- ooleg tega pa ima še t v'6merakso. zato se zdi. da pri hkot Ju v ročni mikalnici konoplje a .hatpJ0 ,6®e snopiče konopljene slame. j£?v izdeluiejo vrvi. Junak svojega 'zman Alojz, petkratni udarnik-is -st 0 ha ter e m govorimo, on stalno K,-.”?™10- v zadnlem trimesečju se d e$8ga?61 kar M 37% nad 100 Ostali 7? 12% .'normo pri tem delu le za 10 4*°jz J,Na kakšen način pa io Križman ^ oresega - tako visoko? kei. imam moč v teh svojih v,ker r"® discipliniran, imam prakso. Hafl,ldD0 delam ie da bi me kdor tiuiab y„orova^ 2 b‘ morda celo vzpod j* t>ri-r.,„-D?*'rebll'ern niti nadzornika se alace'' sai me samo delo siti ?lv’6Hia ^am- da brez dela ni lepega i> ves;"e. kronic izpolnjevati plana. UiecLno iZDolniuiem svoie dolžnosti ' ^ v odgovor. narolliska Ltovarna mi ie bila i« ,ko sS?0osvobodilm-, borbo požgana at »iena „'®v J? bllJu-govinil«, ki bo že letos jeseni začela obratovati. Iz premoga, apna in morske soli, bodo v tej tovarn! izdelovali surovino za izdelovanje plastičnih mas. tako imenovani polivinilklorid- Doslej je malo tovarn na svetu, ki izdelujejo polivinilklorid. Zato bo naša država brž ko bo začela obratovati tovarna, že na petem mestu v svetovni proizvodnji te važne surovine. Med državami ljud- ske demokracije pa bo kot prva imela tako tovarno. V zvezi z močno tkanino se lahko iz te umetne mase pod pritiskom in določeni temperaturi izdeluje umetno Usnje, ne le za galanterijske potrebe, marveč tudi za podplate in pogonsko jermenje. Iz polivinila se lahko izdelujejo tudi najboljši dežni plošči, sukanec, od najtanjšega svilenega, do najdebelejšega za vrvi, mreže za ribiče, najvažnejši deli telefonskih in radijskih aparatov, posode za akumulatorje, gramofonske plošče, glavniki ter razni galanterijski' in gospodinjski predmeti, ter še mnogo drugega- Izdelovali pa bomo tudi nove vrste porcelan iz belega boksita- Profesorju zagrebške.fakultete Karšolinu je uspelo izdelati v laboratoriju novo vrsto porcelana, ki doslej ni bila znana v svetu. Švicarski strokovnjaki, ki so preiskali to novo vrsto porcelana, so ga visoko ocenili. Naša, mlada industrija porcelana ima velikanske možnosti razvoja, ker imamo za to dovolj potrebnih surovin visoke kakovosti. Nekatere napake še vedno zavirale akelfo za vkljiieevanie nove delovne sile Akcija za vljučevanje delovne sile. pri kateri sodelujejo naša podjetja in štabi na OLO in KLO je trenutno najvažnejša akcija, ker nam bo njen uspeh zajamčil izpolnitev plana delovne sile in s tem najvažnejši pogoj za izpolnitev našega gospodarskega plana. Ko bodo v naši industriji, zlasti v težki, izpolnjena vsa delovna mesta, bomo z večjimi delovnimi uspehi zlahka pobijali klevete fnformbiroja, kajti vse ostale težave v borbi za socializem bodo prav naši delavci s svojim zavestnim delom premagali in naša pot nas bo nezadržno in hitreje vodila v socializem. Ta akcija bi že doslej imela večje rezulate, če se ne bi skoraj v vseh okrajih ponavljale nekatere napake, ki resno zavirajo njen uspeh. Komisije podjetij so sicer že marsikje pregledale, na katerih delovnih mestih .bi bilo mogoče z žensko delovno silo nadomestiti delavce, ki bi bili nato vključeni v težko industrijo. V ljubljanski oblasti je pohvalno omeniti podjetja KS Žalec in lokalna podjetja KS Vrhnika, vendar pa se je prav pri vključevanju nove delovne sile premalo mislilo na naše železarne in livarne kot prioritetna podjetja ter so se novi delavci vključevali predvsem v lokalno industrijo, v katerih b? morale biti zaposlene predvsem žene. Tudi samo prepričevanje in vključevanje novih delavcev in delavk z našega podeželja je bilo doslej prepuščeno pre-več^posameznim ljudem, ki so bili za to akcijo zadolženi, bodisi kot člani štabov, bodisi kot aktivisti, ki so jih podjetja poslala na teren. V marsikateri podružnici, kot na primer pri »Gradis«, Medvode, so po svojem mišljenju storili vse za to akcijo, pa vendar niso imeli uspeha — 3 ali 4 ljudje, ki so jih poslali na teren, niso pridobili niti enega delavca Tu in povsod kjer so se posluževali enakega načina agitacije v tej akciji, pa bi bili uspehi večji, če bi sindikat seznanil prvenstveno ves svoj kolektiv c velikem in odločilnem pomenu vključevanja novih delavcev ter jih pozval, raj pri tem sodelujejo. Kjer je zaposlenih na primer 1000 delavcev, bi nedvomno postalo najmanj 500 izmed njih aktivistov ki bi po vaseh kjer stanujejo, razpredli široko agitacijo. Razumeti moramo, da pomeni vključitev novega delavca v industrijo prelom v življenju tega človeka prelom s. preteklostjo, ki ni vedno enostaven in lahek V njem se pojavlja ne-šteto dvomov in vprašani, kako bo v novem življenju In kdo bi laže pojasnjeval in odgovarjal tem ljudem, kot dela vec, ki pozna delo v tovarni in ki ve da pomeni nov delavec del naše zmage v industriji, na podeželju pa prelom z dosedanjim zaostalim in neracionalnim delom. V območju KS Grosuplje pa so doslej zavirale pridobivanje nove delovne sile zlasti prehranbene prilike Vemo, da so pri dobavi maščob objektivne težave, s katerimi moramo računati, ki pa jih lahko pojasnimo in razumemo Da pa de lavci v nekaterih krajih tega okraja še niso v redu prejeli sladkorja, moke In drugih živil za mesec junij, pa je kriv OLO, okrajni odbor OF in okrajni komite, ki so v polni meri odgovorni, da se uredi vprašanje prehrane. To so napake, ki so se ponavljale na terenu. Izpolnitev plana delovne sile pa čestokrat zavirajo tudi pomanjkljivosti v samih podjetjih, pa najsi bo to nepravi- len sprejem nove delovne sile. ali pa neodgovornost nekaterih personalnih referentov, ki imajo pri sprejemanju odpovedi delavcev preveč birokratski in premalo aktivistični odnos Kar se tiče sprejema novih delavcev, bo, če še enkrat ponovimo, dober le takrat, kp bo ves kolektiv vedel, kaj po mepiio ti delavci za naš plan V »Iskri«. »Tiskanim«, »Tekstilindusu« m drugih kranjskih podjetjih, kakor tudi v mnogih ostalih podjetjih Slovenije nimajo strahu kako bodo obdržali nove delavce. Sleherni v podjetju se namreč trudi, da bi s tovariškim, prijateljskim odnosom pomagal svojim novim sotovarišem preko prvm -ežav, sindikat, uprava in organizacija AFŽ pa skušajo kar najbolje urediti^ stanovanjske in prehranbene prilike Mojstri in udarniki se trudijo, da bi novince kar najbolje priučili na novo delo Nekoliko drugače je na Jesenicah. Tu je sindikat kovinarjev storil sicer vse potrebno, da bi novi delavci začutili v tovarni svoj nov dom, starejši delavci pa so se zadržali do novih tovarišev morda preveč hladno in pri delu so iim pokazali premalo pomoči, kar ie tud; del vzroka, zakaj zapušča mnogo novih delavcev tovarno že po nekaj" dneh. Kot nepravilno delo personalnih referentov pa bi med podjetji ljttblianske oblast! lahko omenili predilnico Litijo in usniarno na Vrhniki. V Predilnici Litija in v Industriji usnja na Vrhniki so prav personalni referenti s takojšnjimi odobritvami odpovedi ne da bi se vprašali, čemu in zakaj, in ne da bi se posvetovali s. sindikatom, sami ovirali izpolnitev plana delovne sile ter pospeševali fluktu-acijo. A prav pisarna personalnega referenta bi morala biti upravi in sindikatu velika pomoč pri reševanju vprašanja delovne sile. Marsikoga, ki zaradi malenkostnega vzroka zapušča tovarno bi personalni referent lahko pregovoril od storjenega sklepa, Kot dober aktivist bi mu pojasnil njegov škodljivi postopek, ne pa, da brez ugovora odobri odpoved ali pa ga v obliki navadnega zasliševanja v tem sklepu še bolj utrdi Razumevajoče, tovariško postopanje z ljudmi je imelo še vedno uspeh in s takim postopanjem ga bodo dosegli tudi personalni referenti v naših podjetjih. Za tiste nepoboljšljive delavce, ki stalno brez odpovedi preb rajo iz podjetja v podietie, pa ie izšla tudi uredba in nepravilno ie. da se na primer prav na Jesenicah, kjer ie delo v železarni tolike važnosti za vso našo državo, v najskrajnejšem primeru poslužujejo minimalne kazni. Ta kazen; katere minimum znaša 100 dinarjev, delavcev ne le ne zadrži v podjetju, temveč jim s svojo nepomembnostjo daje še celo potuho. Morda ne bi bilo napačno, če bi velika podjetja od časa do časa povabila celo vas oa ogled podjetja. Z dobrim, tovariškim sprejemom, s prepričevalnim mitingom v podjetju, s stikom vaščanov z delavci, bi marsikateremu vaškemu omahljivcu sprožili odločitev za delo v tovarni. Na vse te stvari, prav tako pa tudi na Izboljšanje delovne discipline in racionalnejšo razmestitev delovne sile v pod-•etjv samem, morajo naša podjetja misliti, ko izvajamo akcijo za vključevanje delovne sile, ki nam bo ob pravilnem razumevanju aktivistov, članov kolekti-vov, uprav vodstev podjetij in KLO zagotovila nemoteno proizvodnjo — nezadržno pot v socializem. Izjava zunanjega ministra E. Kardelja o stališču vlade FLRJ v zvezi z grškim vprašanjem Občni zbor Republiškega odbora sindikata usnjarjev 8 MŠUJONOM PAROM ČEVLJEM — naloga naših usnjarjev v petletki Direktor Tanjuga je obiskal ministra za zunanje zadeve tovariša Edvarda Kardelja in ga naprosil, da bi pojasnil stališče vlade FLRJ v zvezi z grškim vprašanjem. Na zastavljeno vprašanje je tovariš Edvard Kardelj odgovoril tole: »Splošno znano je, da je vsa nova Jugoslavija z velikimi simpatijami gledala na grško osvobodilno gibanje. Znano je tudi, da so naši uradni predstavniki pred Organizacijo združenih narodov in drugače dajali aktivno moralnopolitično podporo demokratični borbi grškega ljudstva. Znano je nadalje, da je nova Jugoslavija sprejela in brezplačno zdravila in zdravi danes veliko število grških ranjencev, da je skrbela za mnoge begunce in otroke z vojnih področij Grčije. Končno je znano, da je bila Jugoslavija zaradi svojega demokratičnega stališča v zvezi z vojno v Grčiji izpostavljena stalnim napadom in obtožbam mednarodne reakcije. Vse to je delala nova Jugoslavija ne zaradi svojih lastnih političnih računov, marveč zaradi globokih simpatij do demokratičnih teženj grškega ljudstva in njegove borbe za svobodo in neodvisnost, Toda kmalu po objavi zloglasne resolucije Iniormbiroja nekaterih komunističnih partij je začelo vodstvo grške komunistične partije odkrito sovražno in intrigantsko politiko do Jugoslavije. Zamolčevanje in zanikanje pomoči, ki jo je dala Jugoslavija grškim demokratičnim silam s skrbjo za ranjence, begunce in otroke itd., intrige okrog vprašanja Egejskih Makedoncev, obrekovanje in drugo sovražno ravnanje proti novi Jugoslaviji, to so bila sredstva, s katerimi se je vodstvo grške Kompartije v zadnjem času odkrito pridružilo protijugoslovanski gonji, ki se je začela z resolucijo Iniormbiroja proti FLRJ. Očividno je vodstvo grške Kompartije pri tem pozabilo na interese demokratične borbe v Grčiji in menilo, da je njegovo sodelovanje v borbi proti novi Jugoslaviji važnejše kakor njegova borba proti grški reakciji in tujemu vmešavanju v Grčiji. Mi smo na vse to molčali, ker nismo hoteli prizadeti demokratični borbi grškega ljudstva težav, ki jih ima tudi brez tega mnogo. Toda na vse to je vodstvo grške Kompartije odgovorilo pred kratkim z nesramno in brezmejno pcdlo izmišljotino o tem, kako so se naši predstavniki sestali na grško-iugoslovanski meji z monarhoiašističnim in angloame-riškimi oficirji z namenom, da bi pustili monarholašistične enote čez naše ozemlje, ki bi izza hrbta napadle enote grške demokratične armade. Mi smo nato uradno demantirali, da bi bil kakršen koli sestanek z grškimi monarhoiašističnit. ali angloameriškimi oficirji. Demantirano je bilo, da bi bili na kakršen koli način razgovori s predstavniki sedanjega režima v Grčiji. Demantirano je bilo, da bi bila katera koli enota monarhofaši-stične vojske prešlk čez naše ozemlje, da bi izvedla napad v hrbet grškemu ljudstvu. Poudarjeno pa je bilo nasprotno, da je prešlo čez našo mejo določeno število ranjencev demokratične armade in da so vsi dobili zdravniško pomoč. Navzlic temu pa so grški vodilni ljudje grške Kompartije še naprej pošiljali in še vedno pošiljajo v svet kleveto o pašem »sporazumevanju« z monarhoiašisti. o naši »podpori« grški monarhoiašistični vladi. To delajo v istem času, ko monar-hofašisti in njihovi inozemski zavezniki napadajo Jugoslavijo zaradi pomoči grškim demokratičnim silam. Razen tega /e vsak človek, ki bere časopise, da je Jugoslavija iz dneva v dan predmet n:o-narhoiašističnih izzivanj na meji, pri katerih je izgubilo življenje že nekaj naših državljanov in vojakov. Navzlic vsemu temu trdi vodstvo grške Kompartije, da puščamo monarhofašiste, da bi izza hrbta udarili po enotah grške demokratične armade. Razumljivo je, da na to nismo mogli več molčati. Zato je tovariš Tito v svojem govoru v Pulju jasno obrazložil naše stališče in ukrepe, ki smo jih podvj.eli. Mi smo popolnoma raz mali ozadje protijugoslovanske spletke, ki se je začela z objavo podle izmišljotine o našem domnevnem sporazumevanju z m.anarhofašisti, Organizatorji pvotijugto-giovanske gonje, v kateri sodeluje tudi vodstvo frške Kompartije, so se očividno odločili žrtvovati grško demokratično borbo, da bi s tem hkrati očrnili novo Jugoslavijo, da bi ji škodovali in jo obdolžili za težave v borbi demokratičnih sil v Grčiji. Toda, če pripovedujejo še C-JURO SALAJ JE ¥ LJUBLJANI GOVORIL 0 Ih KONGRESU SSF Dne 26 Julija je predaval član CK KPJ in član 10 SSF ter predsednik CO ZSJ Djuro Salaj v unionski dvorani o zasedanju drugega kongresa SSF. ki je pred kratkim zasedal v Milanu. Že pred 20 so bili zasedeni vsi sedeži velike unionske dvorane in tudi galerija se je čedalje bolj polnila. Tudi na ulici so sc zbrale velike množice članov naših sindikalnih podružnic, ki so navdušeno pozdravljale tov. Dj. Salaja. Njegovo izčrpno in nazorno poročilo so .spremljali poslušalci z velikim zanimanjem, zlasti pa iili je zanimal zadnji del njegovega predavanja v katerem je razložil udejstvovanje Jugoslovan, delegacije v svetovnem sindikalnem gibanju socialne pravice delavskega razreda in pravo isožitie med narodi. Ob zaključku je predsednik tov. Din ro Salaj še ponovno poudaril, da je naš delavski razred od vsega začetka zavzel pravo pot in da bo to pot proti vsemu obrekovanju tudi nadaljeval v naivečio korist enotnosti delavskega razreda vsega sveta. take propagandistične trike, organizatorji te spletke ne bodo mogli skriti pred naprednim svetom, najmanj pa pred grškimi demokrati, da so s tem zadali udarec ne novi Jugoslaviji, ki je vedno častno izpolnjevala svoj internacionali-stični dolg, temveč grškemu demokratičnemu gibanju. Toda narodi Jugoslavije niso pripravljeni brez. konca trpeti take žalitve. Če misli vodstvo grške Kompartije, da moralno-poiitična opora nove Jugoslavije grškemu demokratičnemu gibanju ni potrebna, in če misli, da lahko za vse tisto, kar je storila nova Jugoslavija za grško demokratično gibanje, sedaj neovirano obrekuje in blati narode Jugoslavije z najbolj podlimi izmišljotinami, potem seveda nova Jugoslavija ne bo svoje pomoči nikomur vsiljevala. Očividno je pomoč v napotje tistim, ki se na vse kriplje trudijo, da bi dokazali, da je Jugoslavija v imperialističnem ,a-boru. Zato tudi sedaj žrtvujejo grško demokratično gibanje in mu jemljejo oporo nove Jugoslavije, samo da bi umetno ustvarili nov »dokaz« proti Jugoslaviji. Razumljivo je, da imajo ko rist od tega samo grški mcnaihoiašisti in mednarodna reakcija. To so sadovi kominformovske protijugoslovanske kampanje. Vlada FLRJ je odgovorila na ta obrekovanja in na stalna monarhofašistična izzivanja s tem, da je zaprla jugoslovan-sko-grško mejo. Razumljivo je, da klevetniki sedaj pišejo, da je to »še en dokaz«, da je Jugoslavija preš'.e v imperialistični tabor, čeprav prav ti klevetniki najbolje vedo, koliko so se sami trudili leto dni, da bi ločili to gibanje od narodov Jugoslavije. S tem vikom hočejo prikriti pred grškim narodom in pred naprednim človeštvom dejstvo, da je zaradi njih, ne pa zaradi nekega domnevnega »sporazumevanja Jugoslavije z imperialisti«, onemogočena moralno-noli-tična opora nove Jugoslavije grški demokraciji. Toda narodi Jugoslavije so napravili preveč težko šolo v preteklosti, da bi imeli spoštovanje pred takimi bednimi spletkami, ki se jih poslužujejo organizatorji kominiormske protijugoslovanske kampanje. Takih iger se poslužujejo samo tisti, ki nimajo poštenih namenov. Zato pa tem trikom ni usojeno dolgo življenje. Kakor vse druge bodo tudi te najnoveiše klevete okrog giškega vprašanja ubile same sebe. Nova Jugoslavija je socialistična in demokratična država. Goji simpatije do demokratičnih gibanj na svetu in jim daje moralno in politično op o-o. Taka je tudi do grških demokratičnih sil. Tudi danes goji velike simpatije do osvobodilne borbe grškega ljudstva in občuduje požrtvovalno junaštvo grških demokratičnih borcev za svobodo in neodvisnost svoje države. Ne bo pa dovolila, da bi jo klevetali in dejansko škodovali vstajH v Grčiji ter se skrivali za tanjo ,-'evet proti Jugoslaviji. Če nosi kdo moralnopolitično odgovornost za težave, v katere je zašlo grško demokratično gibanje, potem to ni Jugoslavija, marveč organizatorji protijugoslovanske gonje, ki so skušali to gibanje izkoristiti v umazani gonji proti Jugoslaviji, s čimer so dejansko hudo oslabili to gibanje. 24. julija je imel Republiški odbor sindikata usnjarjev svoj ll. redni letni občni zbor. Že V. kongres KPJ, kakor tudi II. kongers sindikata usnjarjev Jugoslavije sta postavila pred naše usnjarje jasno linijo m naloge v izgradnji socialističnega tekmovanja, izboljšanje delovne discipline, množična kontrola proizvodnje in stalno izboljševanje življenjske in kulturne ravni delavcev, so bile še enkrat poudarjene tudi na omenjeni letni skupščini. Petletni plan postavlja pred naše usnjarje naloge, katerih izpolnitev bo visoko dvignila življenjsko raven naših delovnih množic: izdelati morajo S milijonov parov čevljev, to je dvakrat več kot v letu 1959. 4,400.000 parov gumijastih opank in škornjev, v industriji gume pa moramo ustvariti surovinsko bazo za sintetični in naravni kavčuk. Poleg tega predvideva plan široko 'rekonstrukcijo strojev in racionalizacijo proizvodnje ter izboljšanje higiensko - tehničnih pogojev dela v usnjarski industriji. Delovni kolektivi naše usnjarsko-predelovalne industrije so se s svojim zavestnim delom in socialističnim tekmovanjem močno približali temu cilju. Kljub težavam, ki nam jih delajo države Informbiroja, kljub pomanjkanju nadomestnih delov za stroje, orodja in kvalificirane delovne sile je bil lanskoletni plan izpolnjen s 117%-V tretjem planskem letu, ki je odločujoče in prelomno leto naše petletke, pa imajo kolektivi še večje naloge, saj je plan v zveznih podjetjih povišan za 18.5%, v republiških pa za 22% v primerjavi z lanskoletnim planom. Teh novih, še večjih nalog, ki bodo zagotovile našim delovnim ljudem potrebno obutev, se usnjarji niso ustrašili ter so kljub težavam presegli polletni plan republiških podjetij za 9%, pri čemer je vštet tudi lokalni sektor gospodarstva, ki je izpolnil svojo polletno plansko nalogo s 129%. Od zveznih podjetij pa je polletni plan presegel kolektiv v Tovarni usnja Kamnik za 5,55%. bliski odbor je organiziral medsebojno tekmovanje kolektivov iste stroke pod istim upravno operativnim vodstveni, vendar pa bo moral in prav tako tudi centralna uprava nuditi sindikalnim podružnicam še več pomoči, saj se z doseženimi rezultati ne smemo zadovoljiti. Nekateri kolektivi so si postavili tudi že notranji plan. ker hočejo letnj plan doseči še pred rokom. Med temi kolektivi' so »Triglav« Tržič, čevljarska zadruga Kranj, »Indusc Ljubljana, »Torbica« Ljubljana, Tovarna usnja Ljutomer. »Standard« Kranj, Tovarna usnja Sv. Lenard in Tovarna usnja Kamnik. Uvedbi notranjega plana pa nekatere uprave ne posvečajo dovolj pozornosti ter so se zgodili celo primeri, kot n. pr. v tovarni »Indus«, da je direktor že vnaprej dvomi'] v uspeh ter od kolektiva prevzetih obveznosti ne jemlje za resno stvar. Pri sprejemanju notranjega plana je dolžnost uprave, da sodeluje s kolektivom ter po svojih močeh pomaga pri postavljanju tega plana in prav tako tudi pri njegovem uresničevanju- Da se odstranijo težave pri' dobavljanju materiala in surovin, ki nastajajo pri takem no-spešenem delu, pa morajo sindikalne podružnice v borbi za izpolnitev notranjega plana stopiti v stik s sindikati tistih kolektivov, ki jim dobavljajo material, seznaniti jih morajo s položajem ter jim prikazati', v koliki meri je od njih odvisno delo revolucionarnega kolektiva, ki si je postavil notranji plan. kalne podružnice delale po tem vpra- S stalnim razvijanjem socialističnega tekmovanja in izpolnjevanjem or- ganizacije dela so naši delovni kolektivi usnjarjev znatno dvignili' predelavo kože- V vsedržavnem merilu je prišlo leta 1949 na posameznega prebivalca 1,54 kg predelanega usnja. Že v letu 1947 je prišlo na prebivalca Jugoslavije 1,59 kg, v 1948 letu 2,21 kg, letošnje leto pa 2,57 kg. Najboljši pri preseganju plana so bili' v letošnjem prvem polletju naslednji delovni kolektivi: od zveznih podjetij kolektiv Tovarne usnja Kamnik, od republiških pa kolektiv Tovarne usnja Ljutomer, »Indus« Ljubljana, »Standard« Kranj, kolektiv tovarne čevljev »Triglav« Tržič, Industrija obutve Ljubljana in kolektiv tovarne kovčkov in usnjenih izdelkov TOKO Domžale. K velikim uspehom je prispevalo zlasti socialistično tekmovanje, kajt' kolektivi so skoraj vsepovsod popravili lanskoletne napake, ko je bilo tekmo vanje preveč kampanjsko in še n: imelo značaja stalnega načina dela. Repu- Naš boj proti nenačelnim napadom Informbiroja je hoj proti revizionizmu, je hoj za razkrivanje imperiali stičnih provokatorjev, ki se skušajo skrivati za resolucijo Informbiroja. Dvig storilnosti deli je najboljša oblika borbe PTT stroke za izpolnitev planskih nalog Na občnih zborih ali skupščinah naših sindikalnih organizacij lahko že iz tega. kako sta skupščina ali zbor organizirana in iz tega. kako podajajo referenti svoja poročila in kakšna ie udeležba v diskusiji, ugotovimo, kakšno ie bilo delo to sindikalne organizacije v dobi. za katero polaga račune. Tudi občni zbor Republiškega odbora sindikata PTT uslužbencev za Slovenijo, ki ie bil v nedeljo 24. julija v Domu sindikatov v Ljubljani, ie to pravilo potrdil. Brezhibna organizacija občnega zbora, izčrpno in samokritično poročilo tajnika ter živa in stvarna diskusija so dali slutiti. da je Republiški odbor sindikata PTT uslužbencev znal zgrabiti za delo skoraj na vseh sektorjih. Vsebina tajnikovega poročila ie to tudi potrdila. V letu podtikanj in laži. ki iili je rodila sramotna resolucija Informbiroja.. so PTT uslužbenci kolektivno odgovarjali klevetnikom tako. da so za Irt odstotkov dvignili proizvodnost dela in lani presegli plan za 3 odstotke, letos pa presegli polletni plan. Glavna mestna pošta v Ljubljani ie z reorganizacijo dostavne službe dvignila proizvodnost dela za 12 odstotkov. Pri večjih poštah je. kjer to dopušča narava dela. bil uveden hrigadni način dela. ki se ie dobro izkazal in ga bodo uvedli tudi pri srednjih poštah. Uvedeno ie bilo poslovanie na zaupanje, ki ie dalo dobre rezultate. Odstotek napak na 100 pošiljk ie bil v poštni službi znižan na 0.12—0.29 od Motka. znižan ie bil čas trajanja TT napak in izboljšano delo v telefonski manipulativni službi. Tekmovanje je letos v PTT stroki že stalen način dela. Vsi kolektivi T LRS tekmujeta med seboj za zboljšanje kakovosti dela. za čim večjo hitrost, za dvig proizvodnosti dtela in za čim uspešnejšo strokovno in ideološko vzgojo. Kolektivi so razdeljeni v 6 tekmovalnih razredov, tako da med seboj tekmujejo kolektivi z enakim številom osebja in z enakimi delovnimi po Tudi o prvem polletju leta 1949 je ostal najboljši delovni kolektiv prometna pošta Ljubljana 2, ki je tudi letos obdržala prehodno zastavo zvezne vlade in naslon najboljšega poštnega delovnega kolektiva v FLRJ. Med naj- boljšimi so še kolektiv glavne mestne pošte v Ljubljani, ki ie letos pokazal največ napredka, ter kolektivi pošt Maribor 2. Celje in Ptuj. Letos ie PTT stroka proglasila tudi prve tri novatorta in devet raeionalizatorjev. Uprava je prejela 86 raeionalizatorskih predlogov, od katerih iili ie bilo 10 sprejetih. 12 pa pohvaljenih, Plan strokovnega dviga kadrov ie sicer bil izpolnjen, vendar pa kvalitetno ne zadostuje. Večina kolektivov in posameznikov strokovnega študija ni vzela dovoli resno. PTT uslužbenci v LRS so opravili že 154.980 prostovoljnih delovnih ur. V prostovoljnem delu prednjači glavna mestna pošta v Ljubljani, kjer pride 48 ur na člana. Člani se tudi z brigadami udeležujejo pri sečnji drv in na avtostradi. Poštarji, posebno vaški pismonoše, bi morali biti tudi nosilci naprednih političnih in kulturnih idei na podeželju. Sindikalne podružnice bo do morale mjsliti na ustanovitev agitacijskih kolektivov, ki nai bi sodelovali z ljudsko oblastjo tudi v izredno važnem vprašanju, pridobivanja nove delovno sile za proizvodnjo. Prav PTT stroka iti morala zaradi narave svojega dela posvečati naivečio skrb zaščiti dela. saj zna drugače priti do hudih posledic v zdravstvenem staniu uslužbencev. Toda prav v tem važnem vprašanju Republiški odbor in uprava nista obvladala položaja. Republiški od Itor je vedel, da zavira uspešno delo na tem sektorju poleg objektivnih težai največ nepravilen ali nemaren odnos no družnie, delavskih inšpektorjev in referentov do zaščite dela. zato bi morali vsi funkcionarji odbora, ko so obiskovali terenske organizacije, postavljali vprašanje delovne zaščite na prvo mesto. Organizacijsko delo republiškega odbora ie bolehalo na tem. da so funk cionarji odbora obiskovali vse nodruž niče ter večino vprašani reševali na terenu, vendar vprašanja organizacijske učvrstitve in povezave skupin in pod odborov, ki je že drugo leto na dnevnem redu niso znali rešiti. Nemogoče ie. da se ta problem ne bi dal rešiti saj stojijo podružnice na organizacijske čvrstih temeljih. Ali se ne bi dale iz kušnje, pridobljene pri organizacijskem delu s podružnicami, v malem prenesti 2500 din mesečno. V času šolnnia mladinec tudi praktična dela. ki spek, in kvnlifika® d6 f* ‘le & To V>1 »is nhlieio r.tagovo znanta Mladince, ki so oriši; iz letošnjih ,1ry oodietia. morata snreieti uorave #'ji|i lovnih akcij v rudnike in indnst 1 - kov in nodietii z vso resnost ta. N#^|, 'im ie treba vse udobnosti kakor četku izkorenini vsaka možnost flU*L( cije Nad 6000 mladincev, ki so od»J Avtostrade Novega Reograda in d##jji' v rudarstvo in induatriio. morajo P#Jji' naši stalni strokovni delavci za o®'|t tev in zamenjavo takih kadrov. nosebno važno, da ondietia nodvz#®^ vse notrebno za notno usnosab1ian*®.|i)# vib mladih deiacvev. kar bo s or®^ i> skrbjo za mladino naiboliša a gi ta c* ki' dotok $e večjega števila mladine, no 00 jesenskih delovnih akcijah- V tatia nai nošlieio na mladinska ;ča le s nos oh n e in izkušene očita'®/- vai Si N »hi »V( del ki & tiii P Oj k »U, N ki bodo z raznimi predavani! že $ orenričali mladino za priglasitev '# 'md v industrijo in rudnike. ^ (D »it Na naših mladinskih organizflf,',9v#f' dej upravah nodietii lezi težka in od?, je' na naloga da se iz delovnih senske dekade pritegne čim ve? * $ mlfldine Uspeh tega dela nroizvodnio naših rudnikov in b« eyt KAŠI UDARNIKI Tovarna usnja v Kamniku ie že pred časno izvršila svoi polletni plan in tud* posebno obljubo za 3% prekoračenje pl a na. katero ie dal naš delovni kolektiv Dejansko smo presegli plan za 3.5% Naš kolektiv ie ponosen na to svoio zma jo. ki ie bila izvoievana zaradi posebni -'neme delavcev in s prostovoljnim de tam. Uprava podjetja ie znala pravi Im oceniti te napore in ie priredila prn »lavo. na kateri so bili nroslašeni udar ni ki: Žrtek Maks. Zupan Franc. Pikel.i Ivan (četrtič), Juvančič Alojz (tretjič), IR UDARNICE y Rak Frančiška Korošec Viktor. 3®** L Ji Avgust in Kodrič Franc (vsi štruklec Anton. Drolc Marija i° 'taanc (vsi prvič), -Jeli*c! Oh tei priliki ie bila tudi p0 \gte, prehodnih zastavic V nodietiu sn\. tonili sistem brigadnega dela in *.u „ani#l. bri?#dy; movanie med brigadami ter PJ1K'je PL kupinami Tekmovalna komisij® pt® mala zmago Tomšičevi brigad* K# "kupinami pa skupini Rotovnik# 0 1 Oba zmagovalca sta oreiela v* rv##e' delani prehodni zastavici iz 6 usnia na kovinskih nosilcih. 6, Si vr« S S s f 4a $>rit H foi te. T l A M je tovarniška znamka naših j Vl® avtomobilov. TAM je borbeno ge-naših delovnih ljudi, ki izdelujejo prve avtomobile. TAM je eden od J^Potov v socializem. TAM je eden od jfazov, da hodimo po pravi poti v so-“uem. TAM je spričevalo časti in po-k*a našega delavca, tehnika in inženirja ki se zavedajo, da prav delajo, ker ^ Prav vodi njihova Partija, in končno ,*AM vse tisto, kar se velikega dojeti po vsej naši domovini. TAM je zato s, ‘milo, da marksizma-leninizma ne g: e . Udirati iz citatov, temveč iz izkušenj, k so stvaritve, ki so zrasle pri nas . °snov marksizma-leninizma, trdne in Lko trdne, da se od njih odbijajo laži in vsa obrekovanja, s katerimi L*njni ljudje Sovjetske zveze in demoničnih držav tolčejo naše delovne lju-■ jamo zaradi tega, ker gredo naši de-udje od zmage do zmage, ker gra- l *atno C 'A socializem prav, hitro in uspešno. Am to dokazuje. TAM se je zato zrna-rho postavila v vrsto od delovnega j^tatva Jugoslavije zapriseženih prič, p žovore za nas, za našo Partijo, za J a — kot to govore .»Litostroj«, »Rade pjjjcar«, »Prvomajska«, kot to govore in T^ajo naši rudniki, naše železarne, naše j™''6 hidrocentrale, naše ladjedelnice, nove železniške proge in kot to u)Vore in pričajo vedno številnejše kme-Jske obdelovalne zadruge, In prav TAM Rovarja klevetnikom z dokazi tako, da tribunal klevetnikov zasut z dokazi ker je zasut z dokazi, ne morejo in J" smejo drugače, kot da preobračajo t®‘ožbe v laži in obrekovanja, ker je A(°g klevetnikov tak, da morajo obla-11 Pred svetom ljudstvo, ki je dalo za sveta z vnemo in zagrizenostjo raziskovalca, ker so se zavedali, da je sila v njih samih, v njihovih rokah, v njihovi pameti, v njihovih srcih. In prav v srcih še najbolj, ker le tako so mogli delavci, tehniki in inženirji delati dvajset, trideset in štirideset ur nepretrgoma, Saj zahteva samo glavna gred kamiona osemdeset delovnih operacij, od katerih je bilo treba vsako spoznati do tisočinke milimetra, natančno. Ogromni napori so bili potrebni, preden so roke obvladale stroje, na katerih so izdelali iz vlitih sirovcev prva ohišja za karter in diferencial, glave motorja, spojke, ojnice, kardanske zglobe, krmilne osi, bate, pri-robnice in ozobljena vretena, dokler niso pravilno prekalili raznih občutljivih delov Serijska izdelava sto tisoč žrtevl j Ne, pravijo klevetniki, mi spoštujemo „emvno ljudstvo vaše dežele, toda ne ?°štujemo vaše Partije, ne spoštujemo Jenega vodstva. To se čudno sliši. To ? več resno! Zaito je izjava naših kle-I jT^ikov, da niso proti našemu deloval'ljudstvu, licemerska, kajti s tem, „a. nam nočejo pomagati, so udarili le Sll*e delovno ljudstvo. Njihov udarec je „i v, nečloveški, še manj pa je marksi-Vj&?F' Nič na svetu ga ne more oprati l' ,To zlasti vedo delovni ljudje v VaTfrnl avtomobilov Ko je postalo ne-,da bo zaradi tega, ker nam pričaj 11 in zavezniki nočejo pomagati gra-601 sntializem, delo v tovarni zaostalo, delovni ljudje takole dejali: akih prijateljev pa ne razumemo. apajmelli smo Hitlerjeve Frice, ki so go-Čejj.^Vali v Mariboru, toda ne razumemo Se nv' ne Madžarov, ne Bolgarov .... to i]’ev p?*' ne razumemo njihovih voditelj^ ** 60 prepovedali svojim delovnim ‘od 111 našim delovnim ljudem pomagati. VjIj , mi moramo imeti avtomobile! Za-°isih ° rokave, napnimo možgane, saj mevže! Mi smo Titovi ljudje!« Zhes ?• ni®0 nazaj zmerjali, nič se niso vaSg1- Ponosno, mirno in polni vere Se ^°Nli dela. Toda tovornj av-Alj J ni majhna stvar! V zaostali de-je bila naša, iz nič ustvariti p>itse] '1° avtomobilov, je bila drzna za-■ es je, da smo dobili po osvo-v Mariboru lepo, novo tovarno. f4tvi švtg-,v, tej tovarni niso nikoli izdelovali ^elov] ov' Naš človek nikoli še ni iz-klto « a.vt°mc|bilov, naši inženirji prav *aT>iin ’ ™ ko smo se odločili izdelovati tov. e' nismo imeli ne delovnih načrpan; e strokovnih ljudi, ne strojev, še ml; _^a orodja. Prijatelji so nam oblju-Po^^Magati. Toda po resoluciji je ta Naenkrat odrekla. Pa vendar je Monii3 °živela in rasla! Na Unrinih ka-' Po ' ki so jih pošiljali iz vse dežele so naši delovni ljudje spo-v in i a?atomijo vozila, spoznavali oži-'* ta °r’a' arce kamiona. Glavni inže-dr- Hercigonja, je govoril: ustrija avtomobilov ie.hudo za-dB]a a stvar. Zahteva visoko kvaliteto «fste J1 2ahteva vzporeden razvoj cele Č500 rugih industrij Avtomobil ima nad Of)iZ '®nih delov. Vsak del mora biti p-:~1111,1 natančno izdelan, da se vja-mtno sVi*1 jn^aai v6s mehanizem v abso-mma {_,iavseh delov. Nihče od nas V,a®ni v tem novem in težkem vaniu Cl,iskem procesu, v vlivanju, ko-a$ ni delov, ki jih še mhče od ,alog0 zdeloval. Stojimo pred težko mlova'ti £° na'težiih v naši petletki. Iz-? PTilart^j^i1? mora^i delovne načrte in fa VSea«0ld?tl strojem, ki jih že imamo morav. n|e Potreba ogromne tehnične Skusiti v„Ua podrobnosti bomo morali >elezarnaL dele, avtomobila. Delavci v >n0 ;aV,nam >odo morali dati prvo-« ln zelezo' delavci v elek- tn" Prvovrstne kable in magne- *el»n Zadii-elovni liud’e1S0 se zagnali v gnab so se v odkrivanje novega motorja, saj morajo na primer eno samo ozobljeno vreteno v enem kosu kaliti tako da ostane os mehka, zobje pa oka-ljeni samo en militemer v globinoI Naši delovni ljudje so vse to napravili! Partijska celica, sindikat in vsi ljudje skupaj so postavili industrijo avtomobilov na noge! Udarniki, racionaliza-torji in novatorji so tekmovali z dosledno strastjo zavednih delavcev, ki vedo, da si osvajajo svet in življenje ' zase, zavedajoč se, da je sleherna nova tovarna tudi nova trdnjava delavskega razreda proti izkoriščevalcem delovnih ljudi, proti hujskačem nove vojne, proti vsem sovražnikom delovnega ljudstva. Mogočna, zmagoslavna himna sproščenega socialističnea dela odmeva, v vseh odtenkih gigantskega ustvarjanja. V dvorani stružnic, rezkalnikov, avtomatov, vrtalnih strojev, gladilnikov stoji človek pri človeku. Možje, žene, mladina bijejo le-tu najostrejšo borbo za norme, za kakovost izdelkov. Delovne brigade so razvrščene kakor jurišne čete na položajih in čim ena brigada ne zmaguje, ji pribite druge na pomoč. Generalni štab delovnih brigad je povsod navzoč, od stroja do stroja, niha budnost poveljstva. Da, to so vojščaki dela, to so vojščaki socializma, dejal bi, to so partizani socialistične izgradnje. Brigada za izdelavo utopov, ki jo vodi brigadir Pirih, -izdeluje to precizno delo, kakršnega ljudje nikoli poprej niso poznali. Utop je v stvari model, v katerem se v žarečem stanju kuje jeklo v potrebno obliko. To je delovna brigada, v kateri se mladi delavci ne pomišljajo delati noč in dan za našo veliko stvar Užaljeni v dno duše po klevetah resolucije so ti mladi delovni ljudje sklenili: »Dokazali jim bomo, da so v zmoti!« Iz Češke nam niso hoteli poslati naročenih odkovkov Zato se je ta brigada mučila in mučila noč in dan in s svojo lastno iznajdljivostjo dosegla 75% osamosvojenih odkovkov, ki smo jih poprej morali dobivati iz inozemstva. In tako si v tovarni osvajajo vsak posamezni del, ker naši delovni ljudje ne morejo prelomiti besede, ki so jo dali Partiji, Titu in domovini. In kakšno besedo so jim dali? Zgraditi socializem! Zaradi zarote prijateljev pa ne smemo zamuditi niti enega dne! Ko so bili češki kovinarji pri nas na počitnicah, so šli štirinajst dni pomagat delavcem v tovarni avtomobilov. V tovarni so skovali bratstvo delovnih ljudi in to bratstvo je nerazdružno. Naši delovni ljudje to občutijo in to občutijo tudi češki delovni ljudje, kajti, ko so se poslavljali od nas, so govorili s solzami v očeh: »Pri vas smo se učili graditi socializem, pri vas smo se učili ljubiti domovino in Partijo!« V dvorani za mehanično obdelavo stoji ogromen avtomat. Stoji nem kakor o k amen el, ves načičkan v svoji jekleni postavnosti. Nihče ga ni znal spraviti v pogon, nihče mu mogel vdahniti življenja. Skrivnost njegovega srca so odnesli prejšnji gospodarji. Pa vendair bi ta stroj, ki vrši po pet delovnih operacij naenkrat, nadomestil lahko pet drugih stružnic, celo brigado. P-a ti tako stoji ta robot kakor okameneli Veli Joža. Toda v brigadah tudi niso ljudje iz testa. Eden takih je Kellerjev Viktor, ki mu okameneli gigant ni dal več spati. Hodil je okoli njega, ga božal in stiskal, odpiral mu je žile in poklopce. risal, čečkal in računal po papirju, prebdel vse noči pri njem — dokler se ni okameneli Veli Joža premaknil; potlej je čez nekaj dni shodil in spet čez nekaj dni je že stružil, rezkal, vrtal. Nova postojanka je bila zavzeta! V mehanični dvorani pa cesta ob cesti; cesta motornih gre-di, cesta glav motorja, cesta ohišja diferenciala. A kaj da se to prav: cesta motornih gredi? No, to je prav za prav predhodnik tekočega traka ali nekaj podobnega; v začetku ceste prično iz sirovca obdelovati del motorja, ki gre od stroja do stroja, dokler ni na koncu izdelan v vsej svoji podrobni veličini. In vsak del motorja gre iz rok v roke, Človek mu daje obliko, smer in točnost Izmečkov je malo Nekaj pa iih je le in lc-ti so razstavljeni v posebnem kotu in nad njimi reži napis: »Izmečki so naša sramota!« Na, delovni mizi stoje v pripravljenosti surovi bati motorja, Roka delavca jih stiska in preizkuša. Da še niso zreli, pravi človek. Kako, mar tudi kovine zore? Da, ko pride iz peči, traja nekaj mesecev, da se molekularni drobci povsem umirijo. Če bi takoj vlite bate obdelal, bi se v pogonu kmalu izmaličili. In tako človek vse ve, drugače ne bi zmogel motorja, ki v preizkuševalnim, obtežen pod vodnim pritiskom, grmi, kakor da rjove zmagoslavno, viharno pesem življenja, ki mu ga je človek priklical v njegovo jekleno srce, V montažni dvorani pa rastejo kamioni. Tu dobi kamion svojih 2500 delov. Šasija prejme kolesa, diferencial, kardan, motor, zavore, kabino. Marsikaj nam niso hoteli več poslati. Toda: »Vse sile, vse zmožnosti, vse, vse, da bo avto naš!« In to bodo tudi storili! Ko je bil Mehle Ferdo, operativni šef montaže, po zvočniku nekoč opominjan zaradi nekih nedostatkov, je dejal: »Nikoli več! Montaža bo med prvimi. Napovedujemo vsem drugim oddelkom tekmovanje!« »Hura!« so zakričale delovne brigade in pojoč so se zagnale v delo. »Pritisnite!« so vpile v ostale oddelke. »Če boste storili, kar je treba, bosta danes dva kamiona čez plan!« In ljudje delajo, stari in mladi, možje in žene in učenci. Droban, kodrav fan- tiček, doma iz hrvaške Podravine, se suče okoli stružnice, ves ie oljnat in napeto boljšči v kolesce pred seboj. »Titov strugar!« dč, »Zdaj še nisem, pa bom!« In brenči v stroj pesem, oči mu gorijo od strasti, ki mu žari iz rok in prstov, ko tiplje ogreto jeklo, ko ve, da brez tega drobnega dela motor ne more oživeti. Iz kovačnice gori priv posebno življenje. Črni ljudje, ožarjeni od ognja ti-sočev stopinj, zamahujejo z žarečimi kosi železa, kriče v hrumot opozorila, jekleni bati pa rohne, sopihajo, železni ogorki lete po zraku. Pod silnimi udarci bobnečega kladiva se oblikujejo posebni deli avtomobila. To so naši, Titovi kovači! Nekoč so v vaseh kovali pluge in brane, danes pomagajo izdelovati avtomobile. No, utopno železo ni enostavna stvar, kovani deli se kujejo na končno obliko do 0,5 mm natančnosti. Tako delajo Titovi kovači. Nič ne zmerjajo nazaj, vedro gledajo v bodočnost in njihova beseda, ki so jo dali Titu in Partiji, je tako trdna, kakor je trdno njihovo delo, ki so ga vkovali v kovino! »Naj pridejo tisti, ki govore v praškem in budimpeštanskem radiu grdo o Potlej je tu med temi delovnimi ljudmi tudi Kaderjan M ir če, Romun po narodnosti, naš državljan, ki je odlikovan z Redom bratstva in enotnosti I. stopnje, z redom dela 1. stopnje — in z redom Lenina Modelar je. Deset let je delal v Ameriki, nato pa je šel gradit socializem v Sovjetsko zvezo. Je eden prvih graditeljev sovjetske avtomobilske industrije. Po osvoboditvi se je vrnil v domovino. Skonstruiral je kabino, za katero se zanimajo industrije v možem- Poleg mož pa stoje enako hrabro tudi žene. Veber Štefka dela na stroju za valjanje navojev in presega normo za M/o. Je hči viničarja Ko je naša nova socialistična industrija klicala žene v proizvodnjo, se je odzvala klicu naše bodočnosti. Poslovodja oddelka pravi o nji: »Tovarišica Štefka je moj najboljši delavec. Kadar je sila, zanjo ne velja ne delja, dela, ker se zaveda, da moramo socializem urno in trdno graditi. Vsem drugim ženam je vzgled hrabre socialistične delavkel« , Na stroju v zaokroževanju zob zobnikov menjalnika dela štiriindvajsetletna Beg Marija. Poprej je bila dekla na ku-laških posestvih. Od zore do trdne noči je garala za petdeset dinarjev na mesec. Neštetokrat je bila ozmerjana. Med okupacijo se je tudi njeno srce odprlo za veliko stvar naše borbe, Bila je partizanska kurirka. Zdaj dela pri stroju, ki zahteva izredno pozornost in točnost Vsa se je vživela v tovarno in nič lepšega si ne želi. »To je vse nekaj drugega sedaj!« pravi. »Zdaj zares občutim, da sem človek kakor vsi ti tovariši okoli mene. Že zdaj mi je lepo, kakšno lepo življenje bomo živeli šele tedaj, ko bomo zgradili socializem. Doma imam svoj radio. V nedeljo sem poslušala prenos iz Budimpešte. Ko je govoril, kako se nam delovnim ljudem v Jugoslaviji slabo godi. sem si mislila: Ali so ponoreli ali kaj. Naj le pridejo semkaj ti lažnivi Kljukci in naj si ogledajo mojo sobico! Naj stopijo v našo tovarniško restavracijo^, G.a-vo grem stavit, da ne jedo tamkaj tako poceni in tako dobro kakor pri nas!« Zastrmi se spet v svoj stroj in _ ne more in ne more razumeti, da prihajajo Najboljša mladinska brigada Montaža avtomobilov nas, le semkaj! Toda kaj, čvekači so čvekači Naj raje semkaj pošljejo svoje kovače. Ti bodo presodili resnico, ti ne bodo lagali, kajti kovači delavskega razreda ne znajo lagati!« Kovač Mom Robert presega normo za 40%. Mlad je, ves ihtiv od dela. V črnem obrazu se mu iskre oči, ko pravi: »Kako, danes so nas spet napadali?« Namršči oči izpod čela in de. »Prav, dodam danes še 5% več! Sporočite jim, da se Titovi kovači ne dajo spraviti pod noge!« Mladi direktor tovarne se smehlja predse, smehlja se predse sekretarka tovarniškega komiteja Ančka, smehlja se predsednik sindikata, smehlja se vsa tovarna, čeprav je težav še tisočero, za prek neskončno. Toda kamioni rastejo motorji novih vozil rohne, rohne in sko zi odprta okna prileti vrabec, sede na stružnico, pobere iver kakor peresce lahkega jekla in jo odnese. Za hip sede na cev protlavionskega topa, ki so ga Nemci tu pozabili in ki razpada, kot je razpadla bahava oholoct -ajha, ko je ro p.^la tod okoli Drave, Vsepovsod, kjer koli se v tovarni razvija polet dela, čutiš neznansko moč našega delovnega človeka, človeka kot delavca, kot učenca kot organizatorja kot konstruktorja. Nov človek raste, se razvija in krči pot novim časom, ker hoče tako naš človek, ker hoče tako njegova Partija, njegova domovina. Čl o veški iznajdljivosti tu ni meja. Mladinec. Veranič, ki ima le štiri, razrede kovinarske šole. je izdelal pehalna kolesa za pehanje zobčnikov, delo, pri katerem moraš računati s tisočinko milimetra natančnosti; Er ih Mahor se je razvil iz navadnega tehničnega risarja v odličnega konstruktorja orodja, ki je v tovarni avtomobilov prvenstvene važnosti, postal je vodja orodjarne, ki pod njegovim vod stvom nadvse uspeva; Haložan Lojze je bil ubog vaški čevljarček, danes pa je urejevalec revolverskih stružnic in vodja pnevmatskih orodij, je dvakrat udarni!, in racionalizator; Bajgot Julij je bil mesar, zdaj je kovinar. Njegovi racionaili-zatenski predlogi na posebnih stružnicah se z velikim uspehom uporabljajo; po zaslugi Majcenoviča in Ručigaja je začela tovarna izdelovati satovje za hladil nike, ki smo jih poprej uvažali; petkratni udarnik Gros France je na specialnem vrtalnem stroju delal 36 ur nepretrgoma da ne bi upadel plan montaže zaradi iz ostanka delov, ki bi morali priti iz Češke; zakonca Ferko Lojze in Klara sta udarnika pri pnevmatičnih orodjih. iz dežele, ki je tolik, J .Ja n .p, j vila našemu ljudstvu, zdaj spet klevete, kakršnih niti Hitlerjevi Frici niso bili zmožni. Repina Jožica je racionalizatorka, S svojim predlogom je prihranila za rezkanje stožca na spiralnih svedrih mnogo časa in tako pospešila proizvodnjo. Sicer pa je še mnogo žena le-tu v tovarni, Zlite v tovarniško delovno družino bijejo trd in oster boj za izpolnitev plana. Porazdeljene v delovne brigade skupaj s tovariši ustvarjajo novo in lepše življenje vsem delovnim ljudem v domovini. Ko jih gledaš v lakirnici, ko Najmlajši učenec v šoli pršijo lošč v zadnji kamion dnevnega plana, se jim prav nič ne čudiš, da zavrisnejo od veselja, ker so jim porinili v lakirnico še en izdelan kamion. »Eden preko plana — za Tita, za Partijo, za socializem!« Ko bo čez nekaj dni ta kamion tovarniške znamke TAM drvel po naših cestah kdo ve kje v kateri naših ljudskih- republik, bo ta TAM prav tako odgovarjal našim klevetnikom, kot odgovarjajo vsi naši delovni ljudje širom naše domovine. Prav zato' pa je TAM eden od borbenih gesel naših delovnih ljudi TAM je zato izraz volje in moči naših hrabrih delovnih ljudi TAM je izdelek vn!:e. ljubezni in zvestobe Titovih ljudi, ki bodo premagali vse težavel Sindikalne organizacije moraio posvečati več pozornosti volitvam i udsklh inšpektorjev Vsi okrajni in krajevni sveti so bili seznanjeni s sklepom IX- plenuma Zveze sindikatov Jugoslavije o volitvah in delu ljudskih inšpektorjev- V okrožnici št. II. — 2641 z dne 18. maja so jim bila poslana navodila za izvedbo volitev, kakor tudi za delo grup ljudskih inšpektorjev. Ob tej priliki je bil tudi poudarjen pomen in važnost grup ljudskih inšpektorjev v tovarnah, podjetjih . in ustanovah, .da bi izboljšali delo gospodarskega in upravnega aparata. Te vo-dijo borbo za odpravo nepravilnosti' v delu, zlorab, razsipavanja in sovražnega odnosa do ljudske imovine ter živ-ljenjskih potreb delovnega ljudstva-Važnost ljudske inšpekcije je v tem, da imajo skupine ljudskih inšpektorjev možnost, da na vse nepravilnosti neposredno vplivajo, da se odpravijo takoj, brez nepotrebnega birokratskega zavlačevanja. Sindikalne organizacije so dolžne, da z ozirom na vsebino in vlogo, ki jo imajo organi ljudske inšpekcije, nudijo vso pomoč pri izvedbi' volitev, kakor tudi pri njihovem nadaljnjem delu pri izvrševanju vseh nalog, ki stojijo pred njimi in ki so določene z uredbo o ljudski inšpekciji, glej »Uradni list FLRJ <žj. 28. z dne 2- aprila 1949«. Vsaka sindikalna podružnica pa je prejela najmanj po en izvod »Organizacijskega vestnika Osvobodilne fronte Slovenije št- 11 V«, ki prinaša gradivo o ljudski inšpekciji. Ta jim mora biti v pomoč pri delu in izvedbi' volitev. Sindikalne organizacije niso resno vzele volitev ljudskih inšpektorjev. Nekatere tudi niso razumele vsebine ljudske inšpekcije, predvsem koristi, ki jih ima skupnost od aktivnega dela ljudskih inšpektorjev, ko s svojim delom odpravljajo nepravilnosti v odnosu do ljudske imovine itd. Da stvari niso vzeli resno, to nam potrjuje število izvedenih volitev. Kajti razen okrajnega sveta v Kranju še niso povsod, to je vseh sindikalnih podružnicah na območju okrajnih svetov, izvedli volitev- V kolikor so jih že izvedli, pa okrajni ali krajevni sveti nimajo pregleda, kje so že izvedene. Volitve se vršijo neplansko in zaradi tega nimajo sindikalni sveti pregleda, Kako se vršijo in kako se nanje pripravljajo. Ena izmed največjih napak je bila tudi ta, da sindikalne organizacije niso posvečale dovolj pozornosti kadrovskemu vprašanju- Niso dovolj tolmačili uredbe o ljudski inšpekciji, zaradi tega so v te skupine volili ljudi, ki po svoji službeni funkciji ne morejo uspešno opravljati nalog ljudske inšpekcije. Za ljudske inšpekcije so v nekaterih krajih vclilj. upravnike podjetij, direktorje tovarn, personalce. skratka vodilno osebje. Drugje,pa celo take, ki so sovražno razpoloženi ha-pram naši ljudski oblasti- Popolnoma razumljivo je. da taki ljudje ne morejo uspešno vršiti nalog ljudske inšpekcije. Zaradi takšnih nepravilnosti pri izbiri kadra, so se morale izvesti korekture in je vse to začetek aktivnega delovanja grup ljudskih inšpektorjev zavleklo. Za ljudske inšpektorje se morajo voliti politično zdravi ljudje iz delavskih vrst. Edino ti bodo lahko uspešno in pravilno izvajali naloge, ki jih je pred njih postavila ljudska oblast, s tem trenutkom, ko so bili' izvoljeni. Druga nič manjša napaka pa je tu di ta, da p n izbiri tovarišev in tovarišic, ki' naj bi bili voljeni, niso posvečali dovolj pozornosti ženam. Namesto, da bi v teh grupah ljudskih inšpektorjev močno prevladovale žene . je pa obratno: močno prevladujejo moški-Po do sedaj dobljenih poročilih o izvedbi' volitev ljudskih inšpektorjev, imamo na primer na območju okraja Kamnika 35% žena. Ta številka je absolutna prenizka. Še poraznejša pa je slika v Kranju, kjer imajo po do sedaj dobljenih podatkih samo 10.8%^ žena. To nesorazmerje v korist moških bodo morali popraviti, da se bo obrnilo v korist žena. Tam, kjer so že izvedli volitve in kjer so se že skupine ljudskih inšpektorjev konstituirale, bodo te nepravilnosti' odpravili tako, da bodo ob vsaki spremembi, ki bi nastala v grupi ljudskih inšpektorjev z odpadom posameznika iz nje, dodatno izvolili tovarišice- Tam pa, kjer volitve se niso izvedene, se morajo teh nepravilnosti izogibati. Pretežna večina grup, ki je že izvoljena in nekatere med temi tudi že konstituirane, še niso začele z delom. Kljub temu, da so za delo grup ljudskih . inšpektorjev prejeli navodila v »Organizacijskem vestniku OF št. 12«, teh na. svojih sejah še niso niti preštudirali. Razuml jivo, da take grupe ljudskih inšpektorjev ne vedo kaj početi — in kako daleč segajo njihove kompetence- Plana za delo, razen redkih izjem, te skupine nimajo- Pa tudi svojih rednih sej še niso imele vse, ki bi morale biti najmanj vsakih deset do petna jst dni. Prinašamo plan dela ene izmed najboljših grup ljudskih inšpektorjev v tovarni Iskra Kranj, ki so ga sprejeli na svoji drugi redni seji: Nadaljevati propagando za prijavljanje napak ljudskim inšpektorjem. S tem' v zvezi poskrbeti za nazorno agitacijo- Izvršiti pregled poslovanja tovarniške ambulante, kjer se vršijo malverzacije. Poskrbeti, da bo čistoča na višini. Izvršiti' pregled delitve stanovanj in se posebno zanimati, zakaj še^ do danes niso nekateri tovariši dobili stanovanj, in kaj je z nerešenimi prošnjami- Izvršiti pregled poslovanja z odpadki na področju vsega podjetja, da se morebitne nepravilnosti takoj odpravijo. Na podlagi dobljenih rezultatov predlagati' upravi konkretne predloge. Zaradi izboljšanja poslovanja v smislu uredbe o delavsko-uslužbenskih restavracijah je treba sklicati sestarr ke vseh abonentov, ki se hranijo v menzi, Ker merodajni tega do danes še niso izvršili, bo prvi sestanek sklicala ljudska inšpekcija.« .. Podobne plane morajo narediti vse grupe ljudskih inšpektorjev. upoštevajoč nepravilnosti svojega podjetja, tovarne ali ustanove. Da bo delo grup ljudskih inšpektorjev uspešnejše, mora referent pri okrajnem ali krajevnem svetu, ki je odgovoren za ta sektor, formirati od 3 do 5 člansko komisijo ljudskih inšpektorjev- O sestankih je treba voditi zapisnike, iz katerih mora biti razvidna pomoč te komisije, k; jo nudi grupam ljudskih inšpektorjev. Zapisnik se mora pšsati v treh izvodih: enega obdrži komisija, drugega pošlje okrajni komisiji ljudskih inšpektorjev pri okrajnem OF odboru, tretjega pa Glavnemu odboru ZSS- Haj mora »Editi oskrbovanec zajamčene oreshrbe S popisom oskrbovancev zajamčene preskrbe bomo ugotovili' število potrošnikov zagotovljene preskrbe v vsej Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, poleg tega pa tudi osnovo, na kateri prejemajo potrošniki nakaznice katerega koli razreda, kategorije ali vrste. Popis bo na eni strani pokazal, kateri potrošniki so prejemali doslej neupravičeno tekstilne in živilske nakaznice,, na drugi strani pa tiste, ki zaradi nepravilne razdelitve potrošniških nakaznic ali pa zaradi zlorab organov, ki so jih delili, doslej teh kart še niso ' di- hne Ta akcija bo osnova za ustvaritev stalne in sistematične evidence in kontrole o številu potrošnikov in njim pripadajoče kategorije, zato jo moramo izvesti skrajno skrbno in vestno. Popis zajema vse potrošnike zago-tovljenne preskrbe, tudi tiste, ki jim ie bila zaradi možnosti preskrbe iz lastnih virov priznana samo delna preskrba, n, pr. samo sladkor ali samo maščobe, moka itd. Dokaz, da je nekdo potrošnik zajamčene preskrbe, je potrošniška nakaznica, ki jo moramo pri popisu pokazati organom. Poleg tega se pa pri popisu vpišejo tudi vsi tisti potrošniki, ki ob času popisa niso dobili nakaznic, ker jih njihovo podjetje, ustanova, KLO (OLti ali MLO). iz katerega kolu razloga nj moglo izdati, tisti, ki so izgubili ali niso pravočasno oddali potrošniškega potrdila in vsi, ki niso dobili nakaznic zaradi spremembe prebivališča- V teh primerih pa morajo_ izročiti popisni ekipi namesto potrošniške nakaznice potrdilo ustanove ati podjetja, ki jim izdaja nakaznice in iz katerega je razvidno, da imajo pravico do zagotovljene preskrbe- V takem potrdilu mora biti navedeno: priimek, očetovo ime in ime potrošnika, podatki o kategoriji nakaznice, kakšno delo ali funkcijo opravlja in pripomba ali je potrošnik prevzet v popolno ali pa le v delno preskrbo. Zato morajo podjetja, ustanove, XIX). H in ra Joni poskrbeti, da izdaio ŽIVLJENJI IN DELO V SINDIKALNI BRIGADI JANKA RUDOLFA POD STORŽIČEM V taborišču sindikalne brigade Janka Rudolfa pod StorEčem je iz dneva v dan bolj živahno. V ranih jutranjih urah, ko prvi žarki jutranjega sonca posijejo na strme stene Storžiča, hite brigadirji k potoku, da si. s hladno vodo preženejo zaspanec, Ob šestih je zbor brigade, komandant daje navodila za delo tekočega dneva, obenem je pohvaljena najboljša desetina brigade, ki se je v preteklem dnevu pri delu najbolje izkazala. Vsekakor je do sedaj I. desetina najboljša, saj je že sedemkrat prejela prehodno zastavico. — Desetar Sajovic Slavko pravi, da je ne bodo dali nič več iz rok, ter da jo hočejo obdržati do konca dela, Sledijo še razne pripombe desetarjev glede izboljšanja dela, nato je zajtrk, ki gre vsem prav dobro v slast. Sveži gorski zrak, naporno delo, vse to pripomore, da so jedila, ki jih pripravi kuharica Marija, še okusnejša, No, za brano je v zadnjem času res dobro poskrbljeno, saj ekonom Knafelc Ciril z vso požrtvovalnostjo skrbi za to. Delo na sečiščih se prične ob sedmih, Prva desetina dela na grdem terenu, toda kljub temu so se člani desetine zagrizli v svoje delo. Norma, ki jo imajo, je precej visoka in prve dni so jos težavo dosegli, sedaj pa so se že privadili delu in jim gre vedno bolje in hitreje od rok, tako da povprečno presegajo normo za 20% do 25%. Na grafikonu pa se je rdeča črta, ki označuje njihovo delo, povzpela tudi na 31%, dne 22. VII. pa celo na 51% nad normo. Tudi II. desetina, katere desetar je Vencelj Peter, čeprav je sestavljena iz zelo šibkih članov, dnevno presega normo za 15—20%, Tudi ostale desetine se trudijo, da normo je predvsem krivda na nekaterih upravah ežejo in tudi presežejo. 7. in 8. dese- podjetij, ker nimajo za to akcijo Prav” vse dosežejo in ..... r.—,—.. — ---------- r—— ------------------ — .. fina sta sestavljeni iz precej močnih ian- nega razumevanja, Lep vzgled, katereg Tržiča in tovarne naj bi posnemale naše uprave, je »ai Kranju, W tov, ki so prišli iz Tržiča in tovarne naj bi posnemale Iskra v Kranju. V prvih dneh ti dve de- uprava železniške postaje v Kranju, ■ setini nista imeli vidnejših uspehov. — je skupno s sindikalno podružnico sklic8' " ' ' la množični sestanek vsega članstva 11 Prvič zato, ker se tovariši niso resno lotiti dela, drugič pa so hoteli delati brez povezave med seboj. Izkušnje pa so jim pokazale, da je moč v skupnosti. pojasnila pomen akcije za sečnjo Osebje je vzelo to pojasnilo s P°T^ znanje, za delo v ■>«' razumevanjem na V soglasju so z združenimi močmi v ne- gadi se je prijavilo dovolj elanov, teos kaj dneh izdelali na zelo grdem teren.u glede na strukturo dela na postaji, da 6 velik kup drv, katere bodo v nedeljo teklo dalje normalno naprej, je c5!8}? prostovoljci, ki pridejo iz Kranja, znositi osebje obljubilo, da bo nadoknadilo ®e , iz grape in jih zložili. Posebno pravilno je tovarišev, ki bi odšli v brigado. Vlako** lu desetar 8, desetino tov. odpravniki so se obvezeji, da bodo ** pristopil k delu Kordež iz Iskre, ki zna s svojimi izkušnjami delo vedno pravilno usmeriti. No, tudi žaba- v in razvedrila v brigadi ne manjka, za kar skrbita Denodič in Markuta, ki s svojim razpoloženjem čestokrat zabavata vso brigado. Brigada prejme redno dnevni časopis, za katerega je veliko zanimanje. V brigadi so_ustanoviti tudi svoj pevski zbor. V večernih odpravniki -----. dobo 15 dni izvršiti svoje delo in d®8 brzojavcev istočasno. Kretniki, da b»y nadoknadili delo dveh kretnikov, J kretnik bo vršil vsakodnevno službo” 5, do 21. ure, premikači od 5. do 21, prav tako skladiščniki in skladiščni v lavci. V potniški blagajni bodo ©si”1 tovarišice vršile 24X24 ur službe itd- ' Tako je sproščenih za delo 18 članov K nuvm umi SVO) j.trnu j« »pruskemu se uciu rt urah je slišati ubrano pesem, ki odmeva * lektiva, ki so odšli 25, julija 1949 v h' v tiho gorsko noč. Statističarka Dora, gado za sečnjo drv, . ki je obenem tudi bolničarka, pa še v Prav tako je pomen akcije za setS-t poznih večernih urah preračunava izvr- drv pravilno razumela uprava tovsri' seno delo in ureja grafikone, tako da na- kos in srpov v Tržiču in kljub majhne1”, slednje jutro pred zborom brigade objavi številu delavstva poslala v brigado rezultate preteklega dne. Desetarji imajo člane, poleg tega je dala za izdelavo 1 sestanek s komandantom, da se razgovo- železnih klinov ves material, delavci r so izdelali kline s prostovoljnim delo”1 rijo o uspehih in neuspehih in skupno rešujejo probleme. Tako je Evi jen je in delo v sindikalni brigadi Janka Rudolfa pod Storžičem. Brigadi pa še manjka ljudi, ker šteje *ic>v< Hovi te < Brigadirji v brigadi si bodo z njimi prl' cej pomagali pri delu. Take in podob" primere naj bi posnemale vse uprafl podjetij, da svoje delavstvo za zimo Pf< 86 članov, po planu pa je predvidenih 120, skrbijo s potrebnim kurivom, kar je v*8' Da v brigadi ni zadostno število ljudi, kakor njihova dolžnost. V tovarni športnih čevljev Žiri uspešno rešujejo planske naloge 1 Razgovor z urednihof ,Delavske enotnosti svojim potrošnikom pravočasno ta potrdila. Pri popisu niso zajeti aktivni pripadniki' JA in člani njihovih rodbin ter pripadniki resorja notranjih zadev, uprave Narodne milice, uprave državne varnosti i'n člani njihovih rodbin-. Popisna ekipa bo popisovala po stanovanjih na. območju tistega krajevnega, mestnega ati rajonskega ljudskega odbora, v katerem imajo potrošniki prijavo o stalnem bivanju- Sindikalne podružnice naj opozorijo delavce iin nameščence, da že pred popisom vsak uredi svojo prijavo in to posebno sezonski delavci', da ne bi ostali nepopisani. Vsi tisti potrošniki, ki stanujejo v bližini podjetja, popisati pa se morajo na svojem domu, ker tam niso' odjavljeni, morajo o tem obvestiti svojo rodbino: opozoriti jo morajo naj pri popisu priglasijo tudi nje. Če sami ob popisu ne bodo doma, pustijo taki potrošniki svojcem podatke o podjetju, kjer delajo, o vrsti tega podjetja, kaj v njem delajo, in o kategoriji potrošniške nakaznice, ki' jo prejemajo. Vsi potrošniki zajamčene preskrbe, ki so začasno odsotni od stalnega bivališča, kot na primer v letoviščih, zdra-voliščih, v frontovskih brigadah, pionirskih kolonijah, bolnišnicah, orožnih vajah itd. se morajo popisati tam. kjer imajo stalno bivališče. Vsi tisti, ki stalno živijo po raznih domovih, internatih, zavodih in podob-"" m „—je imajo potrošniške Tudi v tovarni športnih čevljev V Siteh občutno primanjkuje delovne sile. predvsem pa kvalificirane. Uvedeni fazni sistem dela ie omogočil, da so ee v proizvodni proces, vključile poleg priučenih in pomožnih sil tudi ženske, ki danes opravljajo v tem procesu delovne operacije, kjer ie količka; mogoče in za katere so prej mislili, da iim ženska ni kos. Zaradi naglega ra?.oia tovarne sicer še vedno ni dovoli delavcev, toda ne glede na to je delovni kolektiv s sindikalno podružnico in upravo tovarne vse ukrenil, kar ie mogoče, da podore akcijo za izvedbo plana v gozdarstvu in da nudi pomoč obdelovalnim zadrugam. čeprav se nekaj tovarišev, ki so odšli iz tovarne v gozdne brigade, ni vrnilo, ker so se odločili za stalno delo v lesni industriii, čeprav ie velik del delavstva na letnem odmoru, čeprav se tovarna bori uporno za izvršitev 'znatno povišanega proizvodnega plana pri sorazmerno manjšem številu delavcev, je delovni kolektiv v razumevanju važnosti organizirane, sečnje drv na pobudo sindikalne podružnice in v sporazumu z upravo dal osem tovarišev v brigado za sečnjo drv. Te tovariše ie bilo treba skrbno izbrati iz že itak razredčenih vrst na posameznih fazah, da bi kontinuiteta proizvodnje ne bila ogrožena, ostali tovariši pa so se zavezali, da bodo izpad proizvodnje zaradi odsotnih tovarišev nadoknadili. deloma s povišanjem storilnosti, deloma z nadurnim delom. ' Sindikalna podružnica je za potrebe delovnega kolektiva prejela nakazilo za T00 kub.’ m.-drv. Ta količina mora biti spravljena do konca avgusta t. L Seči-šča gozdna uprava sicer še ni določila, toda potrebno bo takoj po vrnitvi tovarišev z letnega dopusta organizirati vse potrebno za posek. Ne sme se ponoviti lanska napaka.. ko določene količine ni -so pravočasno posekali ter so mnogi tovariši ostali brez kurjave, to pa no svoji krivdi, ker tozadevnega poziva sindikalne podružnice niso vzeli dovoli resno, češ se bo že' dobilo. Dočim ie lani še bila tu pa tam možnost nabaviti si drva iz lokalnih virov, letos to pač ne bo mogoče m ie treba kolektivu predočiti nujno potrebo, da se za zagotovitev drv izvede organizirano delo pri sekanju, obenem pa bo morala sindikalna podružnica izposlovati večjo količino kuriva za kritje najnujnejših potreb kolektiva. Kolektiv žirovskih čevljarskih delavcev pa pri navedenih akcijah ne zanemarja nalog, ki so mu postavljene z ozirom na osnovno dejavnost, to ie izpolnjevanja proizvodnega plana v vseh smereh. Zaveda se. da ni dovolj, da plan doseže le količinsko, temveč tudi po kakovosti in — kar ie izredno važno — tudi po asortimentu. V tem stremljenju pač mora premagovati težave, kajti Dri naglem porastu proizvodnje v čevljarski industriii ie cesto neizbežno, da surovine ne ustrezajo povsem zahtevam glede asortimenta izdelkov. V takih primerih je tehnično vodstvo in ves delovni kolektiv postavljen pred odgovorno ualogo. kako izpolniti plan po asortimentu, ne da bi pri tem trpela kakovost, ki jo je treba ne le obdržati dosedanji višini, temveč stalno iz- boljševati. Iznajdljivosti tehničnega vodstva in požrtvovalnosti delovnega kolektiva gre zasluga, da se ie plan asortimenta dosegel in presegel po skupinah artiklov. Kakovost se pri tem ni poslabšala. temveč se počasi toda neprestano boljša. V zvezi z drugimi čevljarskimi podjetij se na primer gornje usnje racionalno izrabi tako. da se' pri prikrojevanju gornji deli, izrezani iz istega komada usnja, ter za težke športne čevlje primerni deli porabijo doma v tovarni. ostali zgornji deli pa se dobavljajo drugim podjetjem, ki jih z boljšim pridom porabijo pri svojih izdelkih. Iz-delavni material se na ta način vsestransko smotrno uporabi, odpadki so minimalni, prihranki na materialu se zvišujejo, kakovost izdelka pa izboljšuje. Tovariš urednik, tukaj delovni ^ lektiv predilnice Litija in ti javljaj veselo vest, da smo danes, o nedsV \ 24. julija, o počastitev obletnice V. W greta KPJ polnoštevilno zbrani na J1”’ deljskem delu v predilnici, seveda či>‘! na prostovoljni bazi .« V nedeljo popoldne bomo proglasil' udarnike in nagradili naše najbour in te vabimo, da prideš med nas *!j nas obiščeš. Imamo težave- tovaO urednik, in vendar >vsemu nakl jub< “ * lamo s polno paro! -t. Tovariš urednik —- tukaj predsedn1 sindikata — čisto tako zaupno ti ram povedati nekaj — kar ne vem, e bom znal in zmogel. , ^ Občudujem te naše ljudi, vredni T zlata — spoštovanje čutim pred — ne da se napisati, ne povedati, san^ čutiti se da, neka nova čudna ljubeK nas veže v teh težavah v trdni ns*. da bo, kar še ni. in potrpeti mcrav\,. Tako nebogljenega se cu.ttm pred > nii delovnimi'ženami z obrezanimi p sti od niti — zavite v beli pain t baza — t> vztrajni in odločni borbi plan :tj Zadnjič smo čitali. da naši tooS> , v težki industriji delajo celo prostoo°J. no po 16 ur — mi ti pa predstav -..............njo, VolčanS** danes Karlovškovo Marijo, oo Angelco in še druge, ki delajo Pr°, ' " ' - tako drf_ Z ozirom na važno nalogo, ki io igrajo odpadki v industriii. podietie tudi temu vprašanro posveča vso skrb. Material se izrabi do skrainih mej. Koščki spodnjega usnja, ki ostanejo pri sekanju podplatov in peta, se zbirajo, ponovno obsekaio in iz njih sestavljajo na posebni, od raeionalizatoriev v tovarni konstruirani pripravi sestavljeni vmesni de li peta. Na' ta način v končnih odnadkib ostanejo le najmanjši delci, ki se v samem podjetju ne dajo več izrabiti. Taki odpadki se stavijo na razpolago podjetjem, ki se baviio z izdelovanjem drobnih predmetov za široko potrošnjo, na primer za izdelovanje predpražnikov. Žirovski delovni kolektiv se vsestransko trudi, da poleg udejstvovanja izven svojega delovnega področja prispeva k izgradnji socializma na vseh sektorjih, da kot organizirana enota sredi borbe za preobrazbo naše vasi pomaga zadružnikom in ostali skupnosti pri premagovanju ovir. ki se pojavljajo na začrtani poti v boljšo bodočnost delovnega člo veka. Tako v sodelovanju z ostalimi delovnimi kolektivi podjetij v okraju, naši republiki in vsej državi daje naiučinko-vitejši odgovor klevetnikom iz Tnform-biroja in dokumentira zaupanie državnemu in partijskemu vodstvu s tovarišem Titom na čelu. stoooljno celo po 24 ur — iom.- -no in nežno dekletce ta Marija in liko je borbenosti v njej, da se o*a vprašam, odkod jo neki jemlje? , Pred kratkim smo obiskali km?'J sko obdelovalno zadrugo Sv. Peter ^ Novem mestu — precej daleč, kal . pot«r precej — veš avto-moto sekcija nas je nila do tja — ni nam žal! Pa tudi na kulturno prosvetnem roč ju ne zaostajamo. Res imamo ^j, bosti, zlasti so križi in težave s ŠPjj, jem — pa nam je prišla na pomoč F> turna ekipa iz Ljubljane pod oodst°jp Primoža Kozaka, ki bo pokazala P j. enomesečnega dela na zaključni turni prireditvi p soboto 30. in v del jo 31. julija. m Potem pa še problem deloone 5 ,-jj vzpostaviti bo treba četrto izmeno [ tem ljudem bo treba dati streho. 30 jih. je že prišlo in za silo srno 0 že uvedli o delo. 'Ne smemo P0l^p>' na Nograšek Ano. ki je proa žena "> hooalka o našem podjetju, ki je Z3 njala moško delovno silo — drug*ji je too. Prelogar Ana, ki je prvi vozač preje v predilnici 11. Tako žene polagoma prevzemajo mesta, so bili dosedaj le moški. Moška na ekipa je odšla na košnjo o ^/c je, ena odide pa v ponedel jek nj p, njo lesa. o- DAN FI^KULTURE NA VODI Telovadna zveza Slovenije organizira letos skupaj s Plavalno zvezo ob vsestranski pomoči mladinske in sindikalne organizacije »Dan fizkulture na vodi«. »Dan fizkulture na vodi« bo po zsej Sloveniji od 1. avgusta do 15. avgusta 1949 z glavnim dnevom 7. avgusta 1949. Najvažnejša naloga sindikatov ca to prireditev je mobilizacija čim večjega števila članstva. Da bi naše delavstvo množično sodelovalo na tej prireditvi, je treba pravočasno izvršiti vse priprave, predvsem pa izvesti agitacijo in propagando »o kolektivih no na. k se popišejo. - -ukaznice bodisi živilske, bodisi industrijske v teh domovih in zavodih, kjer so uprave dolžne dati vse potrebne podatke za popis. _ Dijaki in študenti ee ne glede na to, kjer so ob času popisa, popišejo na ^mestu, kjer se nahaja njihova družina, »jv/ li o. i_i ct J d UJlllVVcL Vlu. U-uAJJ.'-* l povedati pa morajo okraj, mesto in ra- 1 ir I - otor ov-1-1 _____________7 .....‘en jon, v katerem prejemajo nakaznico takrat, ko so na rednem šolanju- Tisti dijaki in študenti, ki so člani kmečkih družin se vpišejo kot potrošniki samo v primeru, če so v šolskem ’ ' 1948-49 imeli potrošniško nakaz- letu nico. Tudi ti se nopišejo pri starših, z navedbo okraja, mesta ali rajona, kjer prejemajo živilsko nakaznico. V študentovskih domovih se popišejo samo tisti študenti, ki nimajo staršev oziroma sorodnikov, pri- katerih bi bili vključeni kot člani njihove rodbine, pa čeprav se v času popisa ne nahajajo v takih domovih. Organizacija OF, sindikati, AFŽ in LMS morajo na množičnih sestankih pravilno tolmačiti namen in cilj popisa ter nuditi vso pomoč popisnim komisijam pri vseh KLO-jih in rajonih, da bo popis dobro izveden in da ne bi kdo od popisa izostal. Fizkulturni aktivi se morajo tesno povezati z upravami telovadnih društev in plavalnih klubov, ki bodo vodili to prireditev. Program »Dneva fizkulture na ,-odi« obsega letos tri dele: tekmovanje, fizkulture in splošno manifestacijo. Člani plavalnih klubov in sekcij bodo izvedli program tekmovanja v plavanju, skokih in vaterpolu. Ostali fizkulturniki-plavalci pa bodo tek movali po skupinah: mladinci, mladinke, člani, članice, kakor tudi pionirji in pionirke. Njihovim zmožnostim bo prikrojen tudi program . Plavalci naj množično izvedejo plavanje v vojaški opremi, prehod čez reko na. hlodih ali splavih, transportno plavanje, prikaz reševanja potopljenca v vodi, plava- Levstikova nagrada ;t)/ Založba »Mladinska kniiea« i,flZ,’ggt3! »Levstikovo nagrado«. Levstikova da se bo podeljevala vsako leto 1 t ob tednu pionirskega tiska, za i'1 so izšla v času od pretekle na6r® nove. Izjema bo samo letos, ko 5ej0Jp'1 lahko nagradila dela. ki so izšl®, ja r založbi Mladinske knjige in k' tožbi še niso bila nagrajena. Nagrade se bodo podeiievale1 i!« a) za slikanice fza tekst io ‘ ; stracije), .. v 3 b) za leposlovno delo (pes” . prozo) za cicibane. itev e) za leposlovno delo (P®9° igdi11" pr-usaz rt%>t?vau.ja mvlu pijanca v voai, piava- c j za leposlovno HB10 'M -tlaO1 S PveslJnt° z\aaz1&T «M?vž£,58! 13 sandolini, kajaki itd. D za odrsko delo (tudi lu,V]o. d) za poljudno-znanstveno 0 , e) za najboljšo ilustracijo. nagri' Predvideva se razdelitev >'a?r; sandolini, kajaki itd. Program, v katerem lahko sodelujejo naši delovni kolektivi je zelo širok. Slehernemu fizkulturnemu aktivu jo omogočeno, da eo- deTelovadnl6drufvamtiiave!Mijkiubl in fiz- sicer po 10.000 do 80.000 din^g > kulturni aktivi ter sekcije naj začnejo s ta- lena bodo samo ideino in utnei' o kojšnjimi pripravami da bo letošnji »Dan kvalitetnejša dela. Prve nagrade fizkulture na vodi« dosegel svoj pravi ra- , , , , . . *pdpil * men, to je, množičnost ter ugodno in korist. fi° Dodelile letne msem v t no razvedrilo za vse naše delovpo ljudstvo skega tiska. 45-38) (Jrejnje uredniški odbor Glavni urednik T. SellSkar. - Uredništvo (telefon šlčeva 22/11 — Uprava (telefon 49-70) Masarykova 14/11. v Ljnbljanl. *L,ista petek. — Mesečna naročnine din 12.— - Ste (ek. položnice 8-90603-9. — 1 »Ljudske nravi ce« v Ljubljani T S '5 s '=že 5 M levj »at, $o i reži Grč ten tod, »e $atn fu$t Ust, 92; H lug K t” "ak 6os Sih M ? l m »el »a ''=< »ie Mr 8o- iab t»a bo do Č f ia° U »ij »e »a k1! »a sv ta 8a »1 »i, ti »i »i D-