Tržaške vesti. -1— Pouk v proračunu mestne občine tržaške za leto 1913. Dohodki sestojajo iz šolnin, proračunjenih K 50.900 (lani kron 152.300), iz davka na zapuščine itd. Skupno znašajo po proračunu za leto 1913 K 443.000, dočim so znašali za leto 1912 K 499.440, torej letos za K 56.440 manj, ker se je postavil dohodek iz zapuščin in drugih virov (»Contributi") s K 450 400 manj nego lani. To pa bržkone ne bode upravičeno, ker se ti dohodki z vsakim letom celo večajo. — Stroški za šole so velikanski in tem močneje jih občutijo davkoplačevalci, ker se občina trdovratno brani oddati srednje šole državi. Lani je država občino skoro prisilila, da ji odstopi realko na Acquedottu, in res je mestni svet zaradi upravičenega pritiska to tudi sklenil; vendar, ker še po- godba med občino in vlado ni perfektna, se nahajajo postavke za to šolo še v letošnjem mestnem proračunu. Mestna občina vzdržuje 2 samostojni italijanski gimnaziji (podružnica višje gimnazije je postala zaradi sklepa mestnega sveta z dne 6. maja 1912 samostojna s pričetkom šolskega 1. 1912/13), na katerih poučuje 31 profesorjev s plačami K 209.900; drugi stroški za gimnazije znašajo K 38.280. Mestna italijanska realka na Acquedottu ima 23 profesorjev, ki dobivajo plač za K 157.690. Mestna realka pri Sv. Jakobu (samostojna zaradi sklepa mestnega sveta z dne 28. maja 1910) pa ima 14 profesorjev s plačami v skupnem znesku 94.970 kron. Obe občinski realki staneta, vpošteto vse stroške, K 318.220. Gimnazije in realke staneio mestno občino skupno nič manj ko K 566 400, kar bi vse lahko bilo občmi prihranjeno, če bi se bilo — kakor so naši poslanci vedno zahtevali — prepustilo srednje šole državi, ki jih je bila vedno pripravljena prevzeti! — Mestni italijanski licej ima cel regiment učiteljskih oseb in so proračunjeni stroški za leto 1913 na K 240 340, za K 30 000 več nego lani! — Za vse srednje šolstvo torej, gimnazije, realke in licej, od katerih nima 80.000 tržaških Slovencev nič ali kvečjemu to, da se v njih njihovi otroci poitaljančijo, troši naša obdna letno redno nad osemstotisoč kron! — Za ljudsko šolstvo, mestno in okoličansko, stavi občina v pioračun za leto 1913 K 2,060.550, za telovadno šolo K 32 680, za šolo za gluhoneme K 33 290, za večerne šole v mestu K 15.600, v okolici K 1200 za Brikreatorij" za dečke K 69290, za občinsko biblioteko K 38.450, za naturhistorični muzej K 47 500, za muzej umetnosti K 46 440, »Societa agraria" dobi K 14.470 (zakaj?), »Lega Nazionale" K 15.000 (in CMD?), ,Laška univerza" K 10.000 (ta zaklad znaša že K 80.600), »Universitš del Popolo" K 8000, občinske ijudske knjižnice K 12.120 itd. Za podporo ubogim družinam, katerih otroci so v šolah K 23.000 (te podpore večinoma pojedo renjikoli). Za obutev ubogim šolarjem (seveda le italijanskim) K 1.2.000, za šolarske obede K 60000 itd. — Če primerjamo postavke tega oddelka z lanskim proračunom, vidimo, da so se letos zvišati stroški za novo mesto ravnatelja (druge občinske gimnazije) in dveh- telovadnih učiteljev s skupno plačo K 25.060; za povišek razredov m učnih oseb na realki pri Sv. Jakobu K 21.320; za nove učne osebe na liceju K 28 220, za druge nove učne osebe K 24.870. Zaradi samostojnosti druge gimnazije znaša strošek za to K 15 500 več. Kaj od tega pride na Slovence? Nič! — Skupni stroški v tem oddelku znašajo po proračunu za leto 1913 K 3,755.250 proti K 3 666 526 za leto 1912; stroški so torej za letos proračunjeni za K 88.730 večji znesek.