0D03M0 GOSPODINJSTVO

Pranje perila?
Nobene muke več!

Schichtov Radion
opravi to delo sam v
najkrajšem času. Perilo
se pri tem varuje in po¬
stane snežnobelo. Torej:

Ne muči se!

Vzemi

SCHICHTOV

J>j.  L ro 12

Jradicija jamči za kakov ost!

Prosim tale zavitek!

Zelo ljubim dobro belo kavo.
Mati mi je rekla: »Pravo Kncip-
povo sladno kavo dobiš samo
v zavitkih s sliko in podpisom
župnika Kneippa.«

Kneippova

SIADNA KAVA

L ^i e

l Ictlfo ^


l> I

*

■

W

. x o\o9'

^°\>s

\e\°'

L

SODOBNO

GOSPODINJSTVO

PRIREDILA

ANGELA PODGORNIKOVA

^0

IZDALA ZALOŽBA ,,EVALIT‘‘ V LJUBLJANI - ODGOVORNA UREDNICA RIJA PODKRAJSKOVA
TISKALA DELNIŠKA TISKARNA D. D. V LJUBLJANI

UVODNA BESEDA

Gospodinja je duša vsakega doma in tista skrivnostna sila, ki veže in goji
družinsko življenje. Prijetni počutek družinskih članov in njih navezanost na dom
sta barometer njenih sposobnosti in vrlin, ki je močno občutljiv tudi za njeno ne¬
sposobnost in njene slabosti.

Žena, ki je hkrati zakonska žena, mati in gospodinja, ima veliko, težko in
raznolično življenjsko nalogo. Osrčje njenega kraljestva je pa vendarle gospo¬
dinjstvo, iz katerega se kakor pri pajčevini razpredajo niti smotrno na vse strani.
Ko si gradi svoj dom, gospodinja trdo dela, trpi in uživa, potem pa skrbno bedi
nad njim in se takoj zgane in vztrepeta, kadar mu preti nevarnost. Vsa družina
trdno in verno zaupa v nje brezdanjo moč, saj so uprte v resnih in hudih tre¬
nutkih oči vseh njenih dragih zaupljivo vanjo in iščejo pri njej opore, nasveta
in tolažbe.

Ker je tako, se mora vsaka žena dobro pripraviti in utrditi za svoj poklic.
Zato ne sme biti izobrazba pomislek ali celo zadržek za gospodinjski poklic,
ampak je v resnici le ugodnejši in trdnejši pogoj za izpolnjevanje njegovih
dolžnosti.

Na svetu nič ne miruje, zato mora vladati tudi v gospodinjstvu večno ne¬
mirni in nikdar zadovoljni duh, iščoč neprestano novih načel in boljših pomoč-
kov, ki vodijo po čim lažji poti do najboljšega uspeha. Svet napreduje zdaj
tako naglo, da je treba tudi v gospodinjstvu bistrih možganov in spretnih rok,
če hočemo prav in pametno izrabiti vse dobrine, ki podpirajo in pospešujejo
gospodinjsko delo.

Vsaka gospodinja mora torej stremeti za tem, da si nabere zvrhan koš ko¬
ristnih naukov in dobrih nasvetov, da bo oborožena za vsak primer, ki bi ji
utegnil v njenem kraljestvu zastaviti pot.

Veseli bomo, če bo tudi ta naša skromna knjižica nekaj prispevala v ta koš.

J  5  => 1  ' €

Ivi


4

I

NALOGE GOSPODINJE

Nikjer drugod se ni vzdržalo načelo «Tako
je delala že moja mati, zakaj naj bi delala
jaz drugače!« tako dolgo kakor prav v gospo¬
dinjstvu. Tista, ki tako govori, se pač ne za¬
veda, kako zelo so se izpremenili časi in raz¬
mere od tistih dob, ko si je bila njena mati
ustanovila svoje lastno ognjišče. Posli so bili
takrat veliko cenejši in tudi splošne življenjske
razmere so bile veliko ugodnejše. Dandanes si
mora velika večina gospodinj pomagati brez
gospodinjske pomočnice. Zato si mora vsaka
preudarna gospodinja prizadevati, da opravlja
svoje delo umno, to je, da doseže čim več
uspeha, pri tem pa porabi čim manj časa,
denarja in moči. Tu ji lahko pomagajo izpred
vsega možgani. Glava mora odvzeti rokam in
nogam nepotrebno delo s tem, da jih pravilno
usmerja in vodi, izkratka, da delo smotrno

uredi in ga, pa če ga je še toliko, vklene v
okvir časa in zmogljivosti.

Samo gospodinja, ki loči poglavitno od ne¬
pomembnega in postranskega, bo lahko svoje
delo dobro in hitro opravila. Se preden se loti
kakšnega dela, mora dobro premisliti, kako bi
se dalo to delo najbolje opraviti, potem —
med delom samim — pa mora glava opravilo
neprestano nadzirati. A tudi še potem, ko so
roke delo že opravile, morajo možgani vnovič
premisliti in preudariti, ali bi se ne dalo prav¬
kar opravljeno delo drugič morda bolje napra¬
viti ali morda smotrneje razdeliti.

Seveda pa golo premišljevanje — čeprav je
velikega pomena — še nikakor ne zadostuje.
Če hoče gospodinja, da bo njeno gospodinj¬
sko delo umno, morajo biti tudi njena kuhinja,
kuhinjska oprava in orodje ter vsi stanovanjski
prostori smotrni in urejeni tako, da ji prihranijo
čim več truda in časa.

Gospodinjsko zatišje.

5

KAKO NAJ BO UREJENA KUHINJA

Izmed vseh stanovanjskih prostorov je za go¬
spodinjo pač najpomembnejša kuhinja, saj pre¬
bije v njej domala polovico življenja. Smotrno
urejena kuhinja je zatorej eden prvih pogojev
za umno gospodinjstvo.

Za ureditev kuhinje sta se v novejšem času
uveljavili zlasti dve načeli. V kuhinjo ne sodi
nobena reč, ki ni v njej neogibno potrebna.
Vse, kar mora biti v kuhinji, naj bo ondi tako
razporejeno in razvrščeno, da porabi gospo¬
dinja pri svojem opravilu čim manj časa in
moči. Omara na primer, ki ima v njej živila,
naj bo čim bliže kuhinjske mize, ta pa spet
ne predaleč od ognjišča. Tudi vodovod naj bo
blizu ognjišča in, če le mogoče, tik pomivalne
mize.

Dostikrat bi si lahko gospodinja, ako bi ma¬
lenkostno prestavila opravo, prihranila precej
nepotrebnih korakov in s tem tudi dosti časa.
Seveda je smotrna razmestitev oprave v marsi¬
kateri kuhinji zaradi napačnega talnega na¬
črta zelo težavna, včasi celo nemogoča. Tako
naletimo celo pri najnovejših stavbah na ku¬
hinje, kjer stoji ognjišče tako, da sije luč kuha¬
rici naravnost v hrbet, ali pa da je ognjišče
na drugem koncu kuhinje kakor vodovod.

Na žalost naletimo tudi v dandanašnji dobi,
ko vse napreduje, še vedno na arhitekte, ki
projektirajo najprej vso hišo, za kuhinjo pa
določijo nazadnje prostor, ki jim kjerkoli pre¬
ostane. In vendar bi ne bilo prav nič težkega
tudi za delavnico gospodinje izbrati primeren
prostor, ki bi ustrezal svojemu namenu. Samo
vživeti bi se bilo treba v vsakdanje delo v ku¬
hinji, katerega vrstni red je pač povsod v bistvu
isti, najsi bodo prilike in način življenja dru¬
žine še tako različni.

V kuhinji reveža in bogatina je treba za vsa¬
ko kosilo in večerjo jedila najprej pripraviti,
nato skuhati in nazadnje odnesti na mizo. Ta
vrstni red dela določa že tudi najprimernejši
in najsmotrnejši talni načrt za kuhinjo, po ka¬
terem bi se moral vsak arhitekt ravnati in po
njem urediti vse drugo.

Glavne zahteve tega talnega načrta so:

1. ) ognjišče mora biti postavljeno tako, da
ima zadosti svetlobe, ki ne sme nikdar padati
kuharici v hrbet;

2. ) vodovod mora biti čim bliže ognj : šča;

3. ) blizu ognjišča mora biti tudi večja ali
manjša miza, na kateri se pripravljajo jedila.

Kuhinjska oprava.

Kuhinjska oprava naj bo razmeščena tako,
kakor najbolje ustreza razmeram, in zlasti tako,
da bo prihranjen gospodinji vsak nepotreben
korak.

Zadnji čas se je jela zmeraj bolj uveljavljati
misel, da bi se izdelovala kuhinjska oprava po
stalnih merah. Upajmo, da ni več daleč čas,
ko bodo vse gospodinje spoznale velike pred¬
nosti takšne oprave. Kuhinjska oprava se bo
na ta način pocenila, arhitekt bo pa vel ; ko
laže napravil smotrn talni načrt za kuhinjo, če
se mu ne bo treba več ozirati na različne veli¬
kosti kuhinjske oprave.

Razen ognjišča in vodovoda sodi v kuhinjo
še tale oprava, ki si jo hočemo pobliže ogle¬
dati.

Kuhinjska omara  je navadno lesena,
zadnje čase so pa jeli izdelovati tudi omare
iz kovine (iz jekla in lesa ali pa samo iz jekla),
ki so seveda bolj higienične kakor lesene. Ku¬
hinjska omara naj bo čimbolj preprosta in
gladka, da se ne bo nabiral na njej prah,
znotraj pa naj bo ves prostor kar se da smotrro
izrabljen. Vse police naj bodo narejene tako
da se lahko predevajo, če je treba. Mizarji
izdelujejo že omare, ki so urejene tako, da
ima vsak predmet svoj določeni prostor. Pa
tudi stare omare se dajo največkrat z ma¬
lenkostnimi stroški dobro preurediti. Večkrat je
treba prestaviti le nekaj polic, pribiti nekaj
letvic in ključic, pa so veliko bolj pripravne.

Kuhinjska omara je shramba za posodje in
za nekatera živila. Za špecerijo, ki jo imamo
po navadi na zgornjih policah, so najboljše
primerno velike steklene posode, ker so pro-

6

Sodobna kuhinja.

7

Kuhinjsko omara (zaprla).  Nikjer se ne more prah nabirati.

8

Kuhinjska omara (odprta). Smotrno razdeljen prostor za posodo.

9

zorne, da se takoj vidi, kaj je v njih, pa tudi.
predali z napisi niso napačni. Kuhinjsko po¬
sodo spravljamo na spodnje police.

Zdaj pa še besedo o tem, kako naj gospo¬
dinja uredi omare in omarice v kuhinji in v
jedilni shrambi. Prvo načelo bodi, da naj bo
vsaka reč zmerom na istem kraju, da jo lahko
celo v temi zagrabimo, ne da bi nam bilo
treba prestaviti ali premakniti celo vrsto dru¬
gih predmetov, kadar hočemo priti do nje.

Zelo pripravna je nadalje majhna oma¬
rica,  ki jo obesimo nad ognjišče ali pa tik
njega in v katero spravljamo posodje in orodje,
ki ga pri kuhanju največkrat rabimo, da
nam ni treba hoditi za vsako malenkost od
ognjišča.

Kuhinjsko mizo  lahko izrabimo v raz¬
ne namene. V kuhinji, kjer imamo za pomiva¬
nje posode posebno pripravo, uporabljamo
kuhinjsko mizo samo za to, da pripravljamo na
njej jedila in da postavljamo nanjo razne reči.
Ker je škoda vsakega prostora, je prav, če je
pod mizno ploščo predal, spodaj, nekoliko od
tal, pa polica. Vsaka kuhinjska miza naj bi imela
nadalje tudi potezno ploščo, ki mora biti na¬
meščena tako visoko, da lahko dela gospodi¬
nja sede pri njej. Plošča mize naj bo iz javora,
ker se da lepo pomivati. Kakor vse druge plo¬
šče v kuhinji, na katerih kaj delamo, bi morala
biti tudi miza pogrnjena s povoščenim platnom
ali pa prevlečena z linolejem.

Kjer ni v kuhinji posebne priprave za pomi¬
vanje posode, je najbolje, če je kuhinjska miza

prirejena tudi za pomivanje. Takšna miza ima
pod ploščo dve posodi za pomivanje, ki ju
iahko potegnemo iz mize ali pa kar privzdig¬
nemo ploščo, kadar hočemo pomivati.

Prav tako pomemben je za gospodinjo pri¬
meren kuhinjski stol.  Za kuhinjo je zelo
pripraven vrtljivi stol, ki se da zvišati ali zni¬
žati in ki ima premično naslanjalo. Gospodinje
se žal še dandanes prav ne zavedajo, kakšnega
pomena je za njih zdravje, če pri svojem delu
v kuhinji čim več sede, in to tako, da se, če¬
tudi traja delo dalje časa, mišice brez potrebe
ne naprezajo. Veliko je še gospodinj, ki so
prepričane, da se drugače kakor stoje v ku¬
hinji sploh ne da delati. Takšna gospodinja
potem opoldne, ko sede h kosilu, dostikrat s
ponosom vzdihne: «Zdaj sem se od jutra prvič
usedla!« Da je takšno izrabljanje telesa ne¬
smiselno in nespametno, spozna večina žensk
šele takrat, ko dobi krčne žile na nogah, vnetje
v kolenu itd. Ameriška žena je že davno spo¬
znala, da je skrajno škodljivo za nje zdravje,
če preveč stoji, in zato sedi pri vsakem delu,
celo tedaj, kadar pomiva ali pa lika. Razen
vrtljivega stola naj bi bil v vsaki kuhinji tudi
udoben stol za počitek in oddih.

V kuhinji potrebujemo tudi posodo za
odpadke.  Najprimernejši prostor zanjo je
tik kuhinjske mize. Ta posoda je po navadi
okrogla in drži 15 do 20 litrov. Vanjo mečemo
vse smeti in odpadke, ki se naberejo, ko pri¬
pravljamo jedila.

Praktično urejena kuhinjska miza.

10

KURJAVA

Navadno ognjišče.

Domače ognjišče je že od davnih dni izraz
prijetnega in udobnega družinskega življenja.

Preprosto odprto kmečko ognjišče, okoli ka¬
terega se pozimi odigrava vse vaško življenje,
se je v mestu, a tudi že marsikje na kmetih
nekako pomeščanilo. Topli in prijetni plamen,
ki na kmetih ogreva in hkrati razsvetljuje hišo,
so meščani zaprli v nekakšno peč, da bi bolje
izrabili njegovo toploto in da bi laže ustrezali
svojim razvajenim želodcem. Nadležni dim pa,
ki se z odprtega ognjišča širi in plazi po vsej
hiši in ki ga prenesejo le krepka in zdrava
kmečka pljuča, so zapodili in zaprli v ozek
dimnik, da ne kuži še tisto malo dobrega zra¬
ka, ki po sili uide med tesno mestno zidovje,
Nekaj je pa gosposkemu tovarišu vendarle še
ostalo. Tudi v njem gori večni ogenj, ki ga
kakor svečenica čuva zvesta gospodinja in skrbi
ob njem za telesno blaginjo svoje družine. Po¬
zimi je pa tudi v mestu ognjišče prijetno pri¬
bežališče za vso družino.

Vsako navadno ognjišče, ki ga nahajamo
zlasti v vseh starejših hišah, ima na vrhu plo¬
ščo iz litega železa, v kateri je ena ali več
okroglih lukenj, ki so pokrite z obroči. Pod
ploščo je gorišče, ki je spredaj zaprto z vratci,
zadaj pa ograjeno z zidanim obokom. Na dnu
gorišča je železna rešetka, kamor nakladamo
kurivo. Stene gorišča so obložene z nezgorljivo
opeko.

Kadar v ognjišču gori, odhajajo segreti plini
iz gorišča po praznih prostorih okoli pečice in
kotlička za vodo, katerima oddajajo svojo
toploto, v dimnik. Ti prazni prostori so pljuča
ognjišča in jim pravimo odduški. Pod železno
rešetko gorišča je prostor za pepel ali pepel¬
nik, ki se zapira spodaj z vratci ali pa tiči v
njem kovinski predalček, kamor padajo ogorki
in pepel in ki hkrati zapira ta prostor.

Za gospodinjo je posebno pomembno, kako
ognjišče diha ali vleče, in mora zato skrbeti,
da je redno ometeno.

Kako ognjišče diha in kako se razgreje, je
odvisno od tega, kako veliko in visoko je go¬
rišče, kako visok je zidani obok, kakšna je
površina rešetke in še od nekaterih drugih
okolnosti.

Dobro ognjišče mora biti sezidano po tehle
načelih:

1. ) Pravilna razdalja med ploščo ognjišča in
rešetko naj bo pri majhnem ognjišču 15 do
16 cm, pri srednjem 17 do 18 cm, pri velikem
pa 20 do 22 cm.

2. ) Površina rešetke naj se ravna po velikosti
ognjišča in naj meri 12 do 25 cm.

3. ) Oddušek med ploščo in zidanim obokom
naj bo pri manjših ognjiščih visok 5 do 6 cm,
pri velikih pa 6 do 7 cm.

Če je rešetka pregloboko vzidana, se plini,
preden pridejo do plošče, preveč ohladijo in
se plošča le počasi ogreva.

Prav tako porabi ognjišče več kuriva, kakor
bi bilo treba, če je zidani obok v ognjišču pre¬
nizek, ker se tudi v tem primeru segreti plini
preveč ohlajajo.

4. ) Zlasti pomembno je pa, da nima ognjišče
nikjer nobene razpoke, ker mrzli zrak, ki pri¬
haja skozi njo v ognjišče, segrete pline ohlaja,
mimo tega pa moti oddušek, zaradi česar po¬
tem ognjišče slabo diha in v njem torej ne¬
rado gori.

Kakor hitro opazimo pri ognjišču katero teh
napak, moramo takoj poklicati pečarja ali pa
zidarja, da nedostatek popravi.

Ali ognjišče pravilno diha, lahko preizkusimo
z gorečo svečo, ki jo držimo pri vratcih pepel¬
nika. Če nese plamen vodoravno, da tvori s
svečo pravi kot, tedaj je ognjišče v redu. Če
sveča ugasne, je to znamenje, da ognjišče pre¬
več vleče. Če se pa plamen sveče komaj za
spoznanje nagne, je to znak, da ognjišče pre¬
slabo vleče.

Oddušek v ognjišču lahko uravnavamo s po¬
sebno pripravo, ki ji pravimo zapiralo.

Če se v gospodinjstvu požge preveč pre¬
moga in drv, ni vselej krivo ognjišče, ampak

11

dostikrat gospodinja sama, ker ne ume z njim
pravilno ravnati.

Preden v ognjišču zakurimo, moram,o pobrati j
iz njega pepel in žlindro, da more skozi pepel¬
nik in rešetko zrak do kuriva. Poglavitna sesta¬
vina zraka je namreč kisik, ki je za gorenje
neogibno potreben. Na očiščeno rešetko dene¬
mo potem kos zmečkanega papirja, ki ga prej
raztrgamo, da se špranje rešetke ne zamaše.
Na papir naložimo najprej suhih tresk, in ko te
dobro zagore, drobnih polen in nekoliko kepic
premoga. Sele ko imamo žerjavico, pošteno
naložimo na ogenj.

V drugič naložimo na ogenj šele tedaj, ko
premog ne gori več s plamenom. Takrat pori¬
nemo žerjavico nazaj proti oboku, spredaj ali
ob strani pa naložimo kose premoga, ki pa ne
smejo biti preveliki. Premog se vžiga od odza-
daj, plini, ki se dvigajo iz gorečega premoga,
pa izgorevajo nad žerjavico, ko odhajajo v
oddušek. Velikega pomena je tudi to, da je
zmeraj vsa rešetka obložena s kurivom, ker
pride sicer v gorišče preveč hladnega zraka,
ki ohlaja segrete pline.

Če je gorišče preveliko, kurivo ne pogori do
kraja in zato takšno ognjišče ni gospodarsko.
Prostornino gorišča zmanjšamo tako, da ob¬
ložimo stene z nezgorljivo opeko.

Bistvena prednost ognjišča, ki ga kurimo z
drvi ali pa s premogom, kakršna je pač re¬
šetka, je ta, da na njem ne kuhamo samo jedi,
ampak da nam hkrati segreva kuhinjo, s čimer
se dandanes, ko se mudi veliko družin pozimi
najrajši v kuhinji, veliko prihrani.

Ploščo ognjišča zbrišemo z vlažno cunjo, pri-
sušene ostanke jedi pa oddrgnemo s peskom.
Če hočemo, da plošča ne zarjavi, jo namažemo
s koščkom loja. Pri železnih ognjiščih moramo
kovinske dele odrgniti s smirkovim papirjem,
če hočemo, da se bodo svetili. Pri novejših
ognjiščih so pa vsi kovinski deli ognjišča po-
nikljani ali pokromani ali so pa iz medi in jih
je treba samo obrisati z vlažno krpo in zdrg¬
niti s suho oziroma osnažiti s Sidolom, s čimer
je gospodinji prihranjenega precej zoprnega
dela.

Ognjišče mora omesti dimnikar vsaj po en¬
krat na mesec, če nečemo, da nam ne nagaja.
Če ni ognjišče o pravem času ometeno, začne
težko dihati, ker postanejo odprtine odduškov

in dimnika zaradi saj, ki so se ondi nabrale,
preozke.

Ker traja precej časa, da se ogenj v ognji¬
šču razgori in da se plošča razgreje, je za hišo,
kjer ni ne elektrike, ne plina, zelo pripraven
samovar na špirit ali pa na petrolej. Na njem
skuhamo zajtrk ali pa pogrejemo večerjo. Naj¬
boljši samovarji so tisti, pri katerih ne gori ne¬
posredno tekočina, ampak plin, ki se tekočina
vanj pretvarja.

Plinsko ognjišče in plinski kuhalnik.

Zadnja leta se v gospodinjstvu vedno bolj
udomačuje plin in vse nove hiše večjih mest
imajo v kuhinji poleg zidanega ognjišča tudi
plinsko.

Če primerjamo plinsko ognjišče z zidanim
ali pa s samovarom, vidimo, da je plinsko
ognjišče veliko udobnejše, ker ni treba pri
njem nič skrbeti za kurivo in paziti na ogenj,
ker ni treba pobirati pepela in ker lahko po
mili volji naravnavamo plamen.

Koliko je vredno že samo to, da plinskemu
ognjišču ni treba streči z umazanim, težkim
premogom in z drvi. Preden navadno ognji¬
šče izpraznimo in pripravimo, da dobro zagori,
na plinskem ognjišču že v vseh loncih vre. Go¬
spodinji je treba le zasukati pipico, prižgati
vžigalico in reči «kuhaj!» ali pa «pecil», pa se
takoj zgodi po njeni volji. Ko naravna plamen,
kakor treba, se lahko loti poleg kuhanja tudi
drugega gospodinjskega opravila, ne da bi se
ji bilo treba bati, da ji ogenj zamre ali pa
da ji jed v loncih skipi.

In kako prijetno je pomivati posodo, celo
železno, ker se je ne drži nič saj. Tudi če po¬
miva sama, se gospodinji ni treba več bati za
svoje roke, ker so lahko po vsem delu zmerom
lepe in bele.

Pa tudi tla v kuhinji niso nikdar tako zelo
zamazana, saj so prav premog, pepel in saje
tiste nadloge, ki prizadevajo gospodinji naj¬
več dela.

Koliko truda in časa prihrani torej gospodinji
ali njeni pomočnici plinsko ognjišče, zlatega
časa, ki ga lahko porabi za bolj koristno delo
ali pa za počitek.

Gospodinje, ki kuhajo na plin, naj opozorimo
na tole:

12

1. ) Plamen mora biti zmeraj pravilno narav¬
nan, da razločno vidimo posamezne jezičke
plamena, katerih jedro mora biti zelenkasto-
modre barve, zlasti kadar plamen privijemo.
Dovod zraka, ki je za gorenje potreben, se da
izpreminjati. Če ne moremo sami pripraviti pla¬
mena, da bi gorel v ostrih jezičkih, moramo
poklicati iz plinarne strokovnjaka, ki nam to
zastonj napravi.

2. ) Plinsko ognjišče naj bo zmerom snažno
in čisto, pa ne samo zunaj, ampak tudi zno¬
traj. Posebno čisti morajo biti gorilniki, da pride
lahko dovolj potrebnega zraka do plamena,
ker sicer plamen slabše gori in slabše greje,
obenem pa porabi več plina.

3. ) V loncih in ponvah, ki morajo biti tudi
na vnanjem dnu zmerom čisti, ne sme biti
apnenčaste obloge, ker apnenec in saje le sla¬
bo prevajajo toploto.

4. ) Kadar je dno posode večje kakor obroč
na plinskem kuhalniku, moramo obroč obrniti,
da pride pod loncem lahko zrak do plamena.
Nikdar pa ne sme segati plamen čez rob dna,
ker takšen plamen ne greje lonca, ampak zrak,
zaradi česar pogori več plina, kakor je potrebno.

5. ) Plamen odpremo popolnoma le za toliko
časa, da jed v posodi zavre. Takoj nato pa
plamen toliko privijemo, da jed le po malem
in neprestano vre. Močnejši plamen je brez
koristi, ker ni za drugo, kakor da izpari iz
icnca več tekočine in da porabi več plina.

6. ) Ko posodo pristavimo, jo takoj pokrijemo
s pokrovko, da toplota ne uhaja.

7. ) Kadar pečemo v pečici, jo najprej na
hitro razgrejmo s celim plamenom in denimo
šele potem vanjo jed, hkrati pa naravnajmo
plamen do tiste vročine, ki je potrebna, da se
jed lepo speče. Kadar pečemo meso, mora biti
seveda pečica bolj vroča kakor za testo. Ali
je plamen zadosti močan, nam pokaže toplo¬
mer, ki je navadno pritrjen na pečici in ki ga
lahko s pridom uporabljamo šele tedaj, ko smo
pečico že večkrat preizkusili. Če pa ognjišče ni¬
ma toplomera, denemo v razgreto pečico košček
belega papirja. Kakršno barvo dobi papir, tak¬
šno bo imelo tudi pecivo.

Ko je testo pečeno, ugasimo plamen, testo
pa pustimo še nekaj časa v pečici, da se po¬
časi nekoliko ohladi.

8. ) Ne grejmo več vode, kakor je potrebu¬
jemo, in jo segrejmo vedno šele tedaj, kadar jo
potrebujemo.

9. ) Po vsakem kuhanju skrbno zaprimo pipe
posameznih gorilnikov in nazadnje še glavno
pipo ognjišča. Prav tako poglejmo tudi, preden
začnemo kuhati, ali so vse pipe gorilnikov po¬
polnoma zaprte.

10. ) Večkrat preračunajmo, koliko plina po¬
rabimo za kaj, in če se nam množina porab¬
ljenega plina ne zdi verjetna, pokličimo stro¬
kovnjaka iz plinarne, da dožene, kaj ni v redu.

Odkar se je plin v kuhinji tako zelo udoma¬
čil, so začele tvornice izdelovati najraznovrst-
nejšo posodo, ki je narejena tako, da porabi
gospodinja čim manj plina.

Za kuhanje na plin so sicer dobri vsi lonci in
kozice, vendar so zaradi varčevanja najboljše
posode, ki jih lahko postavimo drugo vrh dru¬
ge, da greje sopara iz spodnje posode dno
zgornje. Dobro je tudi, če imamo več vrst po¬
sode. Kadar hočemo kakšno tekočino na hitro
segreti, je najbolj primeren tanek aluminijast
lonček, zato pa kuhamo jedi, ki morajo dolgo
vreti, v debeli pološčeni posodi. Če se bojimo,
da bi se jed prismodila, denemo pod lonec
še azbestno ploščo.

Eden najnovejših loncev je napravljen tako,
da tiči v drugem večjem loncu, ki prestreza
toploto notranjega lonca in mu jo potem spet
vrača ali jo pa oddaja posodam, ki jih lahko
postavimo na notranji lonec.

Po istem načelu, samo da se jed posredno
greje, je narejen drug takšen lonec. Notranji
lonec, v katerem se jed kuha, je iz stekla, ki
mu vročina prav nič ne škoduje. Vanj denemo
surovo jed, potrebno količino masti, dišave in
začimbe, potem pa dušimo vse skupaj brez
vode v lastnem soku. Tako ohrani jed vso
svojo hranilno vrednost, okus in vonj. Ta
stekleni lonec je tesno pokrit in je na njem pri¬
trjen toplomer, ki nam pove, ali je plamen pre¬
hud ali preslab, Ob istem času lahko pečemo
na rešetki, ki jo denemo na vrh lonca, krom¬
pir ali pa kostanj. Ta lonec je tako ličen, da
ga lahko postavimo tudi na mizo.

Kakor hitro opazimo pri plinskem ognjišču,
da gori plamen neenakomerno, moramo goril¬
nike očistiti, zakaj če so ti zamašeni, uide dosti
plina brez koristi. Gorilnik čistimo tako, da

13

dvignemo stožčasti del gorilnika, ga zdrgnemo
z žičnato krtačo in obrišemo z vlažno krpo.
Prav tako osnažimo tudi cev razstavljenega
gorilnika s krtačko. Pečico očistimo večkrat s
časniškim papirjem in zdrgnemo s suho krpo.
Ploščo pod gorilniki, ki je pri vseh boljših ognji¬
ščih pološčena, moramo vsak dan pomiti in
obrisati.

Za gospodinjo, ki ima samo plinski kuhal¬
nik ali pa plinsko ognjišče brez pečice, pa bi
rada tudi kaj spekla, je zelo pripravna nalašč
za to prirejena posoda, v kateri se prav lepo
spečejo vse vrste testa, pa tudi meso lahko
dušimo v njej. V to posodo lahko vtaknemo tudi
pločevinast vložek, na katerem spečemo kekse
in podobne sladice. Testo oziroma meso se v
tej posodi ne zažge, ker ga ne peče neposredni
plamen, ampak ga greje le posredna toplota.
Posoda je pokrita in ima na zgornjem robu luk¬
njice, po katerih uhaja sopara.

Za segrevanje vode, ki se je v gospodinjstvu
zmeraj dosti potrebuje, je zelo pripravna po¬

sebna plinska naprava, ki daje vedno takoj
vročo in tudi vrelo vodo. Po sodobno urejenih
stanovanjih jo imajo že v vsaki kuhinji. Tako
ima gospodinja vsak čas pri roki toplo ali pa
vročo vodo, kar je pri gospodinjskem delu ve¬
likega pomena.

Za vžiganje plina je prav pripraven električni
vžigalnik, ki ga vname električni tok in ki ga
lahko priključimo na stensko stikalo ali pa na
baterijo.

Kadar ne kuhamo, zlasti pa ponoči, zaprimo
vselej pipo glavnega plinovoda. Tako prepre¬
čimo, da ne more uhajati plin, tudi če se na¬
peljava kaj pokvari ali če se pipice pri goril¬
nikih ne zapirajo dobro. Kadar se gumasta cev,
ki veže ognjišče s plinovodom, usmradi, jo je
treba zamenjati; najbolje pa je, ako je ta cev
iz kovine. Čez dan moramo kuhinjo večkrat
prezračiti, ker sveži zrak pospešuje gorenje in
je tudi za kuharico bolj zdrav.

14

Električno ognjišče in majhno omarica, ki jo lahko obesimo nad ognjišče  a/i pa tik njega,

na levi  zaprta, na desni odprta.

Električno ognjišče.

Na električno ognjišče naletimo pri nas za
zdaj le v malokateri hiši, čeprav je še bolj pri¬
pravno kakor plinsko. Predvsem ni električno
ognjišče prav nič nevarno in je še veliko bolj
snažno kakor plinsko. Pri električnem ognjišču
se tudi ne razvijajo nikakršni strupepi plini in
toplota se da še laže in bolj natanko uravna¬
vati kakor pri plinu. Pri kuhanju na elektriko
tudi ni dosti sopare. Nadaljnja prednost elek¬
tričnega ognjišča je ta, da kuhamo na njem
jedila pri enakomerni in zmerni vročini, kar je
zlasti za nekatera jedila posebno koristno. Tako
pristavimo nekatere jedi malone brez vode,
da se kuhajo oziroma duše v lastnem soku,
zaradi česar so veliko bolj okusne in ohranijo
v sebi več vitaminov in rudninskih snovi. Vse
to so lastnosti, ki bodo električnemu ognjišču
tudi pri nas prej ali slej pomogle k popolni
zmagi.

Električni tok, ki ogreva ploščo, uravnavamo
z navadnim stikalom. Ako ga naravnamo na
številko 3, je vročina najhujša. Tako naj ostane
tok odprt samo toliko časa, da jed zavre. Ka¬

dar kaj pražimo, zasučemo stikalo na številko 2.
Kadar pa hočemo, da jed, ki se mora kuhati
več ko 15 minut, počasi vre ali kadar jed du¬
šimo, premaknemo stikalo na številko 1. Olup¬
ljeni krompir in mlado zelenjavo na primer
samo zavremo, nato pa tok prekinemo (zasu¬
čemo stikalo na 0), da se skuha do kraja v
sopari in ob toploti, ki se je nabrala v plošči
in v posodi.

Gospodinja, ki hoče z elektriko varčno ku¬
hati, si mora kupiti posebno posodo, ki ima
debele stene, v katerih se nabere zadosti to¬
plote, in popolnoma ravno dno, da lahko odda
električna plošča posodi vso svojo toploto. Za
električno kuho se dobi aluminijasta, pološčena
in steklena posoda, ki je vsa enako dobra in
se razločuje edinole na zunaj in po ceni.

Električno ognjišče moramo vsak dan pobri¬
sati z vlažno krpo. Po enkrat na teden pa mo¬
ramo kuhalno ploščo vtreti z mastjo, da ne
zarjavi, vse pološčene dele umiti, ponikljane
pa zdrgniti s suho volneno krpo. Pečico je treba
vsakokrat, kadar kaj pečemo v njej, zdrgniti z
zmečkanim časniškim papirjem.

15

Peči.

Na kmetih greje hišo velika lončena peč, ki
je brez rešetke in zato tudi nima pepelnika,
V njej peče gospodinja kruh in ponekod v njej
tudi kuha kakor na odprtem ognjišču. Kuri se
z drvi ali pa s šoto kar iz kuhinje ali pa iz veže.

Po istem načelu je zgrajena manjša lončena
peč brez rešetke, ki greje sobo. Gorišče v tej
peči je po navadi predeljeno z zidanim obokom,
da kurivo ne leži v pepelu, kjer bi seveda ne
moglo do kraja zgoreti. Takšno peč kurimo
z drvi, z rjavim premogom, z briketi iz rjavega
premoga ali pa s šoto, ki jo moramo zdrobiti
na majhne kose.

Po večini stanovanj, zlasti po trgih in mestih,
pa ždi v kotu še zmeraj lončena peč z rešetko.
Od prejšnje je toliko boljša, ker gori v njej
vsako kurivo, zato ker pada pepel sproti skozi
rešetko v pepelnik in ne duši ognja.

Navadna železna peč, na katero le bolj po
redkem naletimo, se sicer hiti;o segreje, se pa
tudi takoj shladi, ko preneha v njej goreti. Zato
je pripravna edinole za prostor, ki ga hočemo
na hitro in le za nekaj časa segreti. Preden v
železni peči zakurimo, moramo z nje zbrisat!

prah, dq ne zasmradi sobe. Zato naj bo taka peč
tudi kar se da preprosta, brez okraskov in brez
nepotrebnih nastavkov. Pepelnik mora biti pro¬
storen, da ne leti pepel po tleh. Takšna peč
potrebuje dosti zraka, zaradi česar naj bo za¬
piralo v oddušku izpočetka popolnoma odprto
in ga potem, ko se ogenj dobro razgori, pola¬
goma pripiramo.

Zadnji čas so spravile nekatere tvornice v
promet nazrazličnejše vrste dobrih železnih peči,
ki so jele polagoma izpodrivati tako dolgo
oboževano lončeno peč. Te novodobne železne
peči so zelo pripravne in varčne, ker lahko
nasujemo vanje hkrati večjo množino kuriva,
ki potem v njih do večera tli, in je zato soba
ves dan prijetno topla.

Za vsako vrsto peči je važno, kako z njo
ravnamo, s kakšnim kurivom jo kurimo in ko¬
likšne kose kuriva nalagamo na ogenj. Povsod
pa velja pravilo, da kosi šote ne smejo biti
večji kakor pest, vse vrste premoga pa največ
zaležejo, če so kosi debeli kakor jajce. Večjih
kosov kuriva ne nakladajmo na ogenj, ker pride
potem zrak v preveliki množini v gorišče in
sproti hladi segrete pline.

16

Osrednja kurjava napeljana v kamin.

Osrednja kurjava.

Napeljava osrednje (centralne) kurjave je
sicer precej draga reč, vendar ima pred dru¬
gimi načini ogrevanja stanovanjskih prostorov
tolike prednosti, da se ne kaže ustrašiti pri
zidanju nove hiše nekoliko višjih stroškov.

Za hišo, kjer tudi pozimi uporabljajo vse sta¬
novanjske prostore in se družina ne stiska v
kuhinji ali v eni izmed sob, je osrednja kurjava
najbolj gospodarska, za gospodinjo pa naj-
praktičnejša. Saj je naravno, da se porabi za
osrednjo kurjavo, ki enakomerno greje vse sta¬
novanje, veliko manj kuriva, kakor ga pogori,
ako kurimo lončene ali druge peči po vseh so¬
bah. Mimo tega pa imajo posamezni grelci
osrednje kurjave ravnala (regulatorje), s kate¬
rimi lahko uravnavamo dovod toplote, kar je
varčno in prijetno.

Nekateri se branijo osrednje kurjave, češ da
je nezdrava, ker preveč suši zrak. To prav lahko

preprečimo, ako pritrdimo na grelce odprte po¬
sode z vodo. Zlasti primerna je osrednja kur¬
java za manjša stanovanja, ker so grelci na¬
meščeni po navadi pod okni ali na krajih, kjer
ne jemljejo prostora, medtem ko je prostor
okoli lončene peči neporaben.

Največ neprijetnosti in dela pa prihrani osred¬
nja kurjava gospodinji, saj ji ni treba prenašati
težkega in umazanega premoga in neprestano
čistiti stanovanja.

Važno je, da peči ali grelce osrednje kurjave
vsako jesen dobro umijemo in potem, ko začno
greti, redno vsak dan z njih obrišemo prah.

Velike ugodnosti, ki jih nudi osrednja kur¬
java, ji utirajo zmagovito pot zlasti v stanova¬
nja visokih hiš po mestih. In gotovo napoči čas,
ko bodo tudi pri nas po mestih prodajali toploto
meščanom in jo dovajali kakor elektriko ali plin
po ceveh v posamezna stanovanja za nizko od¬
škodnino.

2

17

Briket zavijemo v štiri gube zložen časniški
papir, pa dalje časa tli.

Kurivo.

S šoio  kurijo ljudje po navadi samo v kra¬
jih, kjer jo tudi pridobivajo. Šota gori dobro
le tedaj, če je zadosti suha. Kadar hočemo mo¬
čan ogenj, moramo žerjavico na široko raz-
grebsti in nanjo enakomerno naložiti plast za
pest velikih kosov šote.

Za kraje, kjer so v bližini gozdovi, so naj¬
cenejše kurivo drva.  Najboljša so bukova
drva, ne dosti slabša od njih so hrastova,
manj vredna in manj izdatna so pa brezova,
smrekova, jelševa in vrbova drva.

Vsaka drva morajo biti kolikor moči suha,
ker bolje gore in veliko več zaležejo. Čim več
vlage je namreč v kurivu, tem več toplote se
pri gorenju porabi za izparivanje vode.

Po mestih in v krajih, kjer je les drag, z drvi
ogenj samo zanetijo, drugače pa kurijo s pre¬
mo  g o m.

Najboljši je č r n i premog,  ki ima lep črn
sijaj in se rad lomi. Za domačo rabo je zlasti
dober Orehovec. Opozorimo naj pa na to, da
v pečeh brez rešetke črni premog ne gori.

Cenejši in slabši od črnega premoga je
rjavi premog.  Spravljen mora biti na su¬
hem kraju, da ne vsrka preveč vlage. Za njim
ostane, ko zgori, veliko več pepela in žlindre
kakor za črnim.

Iz ostankov raznih vrst premoga delajo bri¬
kete.  Briketi so snažno kurivo, ki gori tudi v
pečeh brez rešetke, pušča pa precej drobnega
pepela. Kadar nalagamo posamezne kocke na
ogenj, je najbolje, da vsak kos razpolovimo.
Če pa hočemo samo, da ogenj ne zamre, de¬
nemo dva do tri cele kose navzkriž, ki še dalje

časa tlijo, ako jih zavijemo v štiri gube zložen
časniški papir.

Koks  je ostanek rjavega premoga pri pro¬
izvajanju plina ali ga pa proizvajajo v poseb¬
nih pečeh. Zato razločujemo dve vrsti koksa.
Dober koks je zelo trd, se ne drobi in lepo
zveni. Ker je luknjičav, ga moramo varovati
pred vlago. Kadar bi radi, da ostane v kuhinji
tudi popoldne toplo, natresemo, ko nehamo ku¬
hati, na žerjavico 3 do 4 cm visoko koksovega
drobiža, ki ga nekoliko poškropimo, da potem
prav počasi tli.

Ako kurimo s katerokoli vrsto premoga, mo¬
ramo ogenj večkrat s kopačem razgrebsti.

Kurivo si moramo preskrbeti poleti, ker je
takrat po navadi najcenejše in ker je večja
verjetnost, da ga spravimo ob suhem vremenu
pod streho. Mimo tega se drva do zime v
drvarnici dobro posuše, da potem bolje gorijo
in da jih laže cepimo. V kleti naj bo sprav¬
ljena vsaka vrsta kuriva zase in na takšnem,
kraju, da lahko pridemo do njega. Najbolje je,
ako večje kepe premoga takoj razbijemo, da
se ne mudimo v kleti, kadar premog potrebu¬
jemo. Nekaj polen naj se zmeraj suši pri ognji¬
šču, da z njimi hitreje zakurimo ogenj.

Preden končamo poglavje o kurjavi, naj še
opozorimo na to, da je velikega pomena, ako-
umemo v gospodinjstvu toploto gospodarsko
izrabiti, in če imamo na razpolago več vrst
ognjišč ali kuhalnikov (na plin, na elektriko im
navadno ognjišče), da umemo te proizvajalce-
toplote tudi pravilno uporabljati, tako da drug
drugega izpopolnjujejo. S tem prihranimo dosti-
časa in kuriva.

Pa tudi če ima gospodinja samo navadno- <
ognjišče, ni vseeno, kako ravna z ognjem. Že. [
ko kuha zajtrk, lahko pri tem marsikaj segreje j
ali skuha. Ako ve, da bo potem ogenj kmalu. :
spet potrebovala, je najbolje, če ga kar po
malem vzdržuje, da ji ni treba pozneje vnovič:
zakuriti. Na ognju, ki ga potrebujemo za kosilo, j
se na primer lahko segreje tudi likalnik ali pa-
skuha celo majhna žehta. Tako mora gospo¬
dinja zmerom paziti, da vsak ogenj čim bolj
izrabi.

Pri ognjišču, zlasti pa pri pečeh, ki jih ne
kurimo vsak dan, si zelo olajšamo delo, če.
takoj, ko poberemo iz njih pepel, pripravimo*
papir, treske in drva, da takrat, kadar potre¬
bujemo ogenj, samo še prižgemo.


18

Zidana  peč s kredenco.

Kakor so dognali strokovnjaki, se porabi za
kuho komaj 19% vse toplote, vsa ostala to¬
plota gre v nič. Zato si tehnika že dalje časa
prizadeva, da bi se ta neizrabljena toplota
pozimi uporabila za segrevanje drugih stano¬
vanjskih prostorov. Imamo sicer že več kon¬
strukcij in sistemov takšnih ognjišč, vendar je
pametno, da se posvetujemo s strokovnjakom,
preden se odločimo za katero, zakaj ni vsako
ognjišče primerno za vsako stanovanje.

Pri tej priložnosti naj omenimo tudi, da ne
prihranimo prav nič, če kurimo s kuhinjskimi
ostanki in z odpadki od zelenjave. Ti odpadki
so sestavljeni ponajveč iz vode in porabijo
zato, ko gore, več toplote, kakor je pa dajejo.
Pač pa lahko pri kurjavi veliko prihranimo,
če zavarujemo stanovanjske prostore, ki v njih
kurimo, da ne oddajajo preveč toplote. To

storimo seveda najlaže takrat, ko hišo zidamo.
Tedaj je treba paziti na to, kakšno gradivo iz¬
beremo, kako razporedimo stanovanjske pro¬
store, kje vzidamo okna in kje namestimo vra¬
ta. Nadalje lahko zmanjšamo nepotrebno iz¬
gubo toplote, če zadelamo špranje pri oknih
in vratih s klobučino ali pa z vato. Za tistega,
ki stanuje sam v svoji hiši, je pametno, če
pozimi uporablja in kuri samo prostore, ki so
drug nad drugim.

Pa še na nekaj naj opozorimo. Ognjišče in
peči morajo biti zmerom popolnoma čiste, da
ne zasmradijo stanovanja, kadar v njih zaku¬
rimo. Zato jih moramo po uporabi vselej obri¬
sati z mokro cunjo, pred uporabo pa z njih
pobrisati prah. Se prav posebno velja to za
grelce osrednje kurjave in za železne peči.

T

19

RAZ SVETLJAVA

Petrolej.

Petrolejska luč, ki je bila še pred nekaj de¬
setletji splošno v rabi, se je iz mest in trgov
skoraj popolnoma umaknila na kmete, kjer so
ji pa tudi že štete ure, in ni več daleč čas, ko
bo le še v kakšni borni kočici proč od sveta
brlela skromna petrolejka.

Ker so pa zdaj še marsikje navezani na pe¬
trolejsko luč, moramo tudi o njej izpregovoriti
nekaj besed.

Za razsvetljavo je najboljši dvakrat čiščeni
petrolej, ker ne ostane za njim na dnu sve¬
tilke nič gošče. Ako hranimo petrolej v večji
množini doma, naj stoji posoda na hladnem
in temnem prostoru, ki je tudi varen pred
ognjem.

Petrolejka gori s svetlim plamenom, pa tudi
ne smrdi, če je vsak dan osnažena. Najbolj e
je, če opravimo to delo že dopoldne. V ta na¬
men znosimo zjutraj, ko pospravljamo, vse sve¬
tilke na svetel prostor. Mizo, ki na njej čistimo
luči, pregrnemo s papirjem ali pa s povošče-
Tiim platnom. Najprej zbrišemo cilindre s čas-
niškim papirjem, posnamemo z_-njim.tudi ogor¬
ke stenja, ki ga potem obrežemo s škarjami.
Iz gorilnika moramo spihati in obrisati vso
nesnago, da lahko pride zrak do plamena. Ste¬
klene senčnike vsak dan obrišemo s cunjo, sem
pa tja jih pa s cilindri vred umijemo v sodi.

Petrole ja ne smemo nikdar naliti v svetilko
do vrha, ker jo lahko raznese, če je prepolna,
pa tudi preveč smrdi. Goščo, ki se sčasoma
nabere na dnu, moramo večkrat izprati iz sve¬
tilke in stekleno posodo pomiti s sodo L  Kadar
luč ugašamo, moramo najprej priviti stenj in
jo šele potem upihnemo.

Najbolj varne in za gospodinjstvo najpri-
pravnejše so stenske in stropne petrolejske luči.

Elektrika.

Prednosti električne razsvetljave so že tako
splošno priznane, da bi bilo škoda o tem še
kaj več govoriti. Ne bo pa, mislimo, odveč,
če na kratko opozorimo, kako je treba z elek¬
triko varčno ravnati.

Marsikje uporabljajo brez potrebe premočne
žarnice, ki porabijo seveda tudi preveč toka,
ker so električne luči v prostoru nerodno raz¬
porejene ali pa ker so svetilke same skrajno
nepraktične. Veliko kuhinjo na primer, kjer je
potrebna za srednjedobro razsvetljavo najmanj
petdesetsvečna žarnica, lahko razsvetlimo z
dvema žarnicama (ena za 25 sveč na sredi ku¬
hinje in ena za 25 sveč pri ognjišču ali pa
pri mizi) veliko bolje in varčneje kakor z eno
samo petdesetsvečno. Največja prednost elek¬
trike je namreč ta, da jo lahko napeljemo ka¬
morkoli in da si damo napraviti luč tam, kjer
jo najbolj potrebujemo.

Velik napredek v električni razsvetljavi so
premične in pregibne svetilke, ki so jih upo¬
rabljali doslej sicer največ po pisarnah, ki so
pa zelo pripravne tudi za gospodinjstvo. Te
svetilke so urejene tako, da jih lahko pritrdimo
povsod, kjer jih tisti hip potrebujemo (na mi¬
zo, na šivalni stroj itd.), in da jih lahko zasu-
čemo v poljubno smer, kamor pač hočemo, da
pada svetloba. Takšna svetilka ne zavzame
malone nobenega prostora in porabi le prav
malo toka.

Ako hočemo, da uporabljamo premične sve¬
tilke in druge električne priprave kar najbolj
s pridom, moramo pri novem stanovanju paziti
na to, da je v stenah (zlasti v kuhinji) zadosti
vtikalnih puš in da so te prav in smotrno raz¬
vrščene. V starem stanovanju si pa lahko pri¬
hranimo stroške za vpeljavo novih zidnih vti¬
kalnih puš, če si kupimo vtikala, ki se dajo
priviti v vsako električno svetilko. Ta vtikala
imajo različne oblike in so prirejena za enega
ali več vtikalnikov.

21

HLADILNE NAPRAVE

Kadar pritisne vročina, prizadeva gospodinji
veliko preglavice skrb, kako bi spravila živila,
da se ji ne pokvarijo. Na kmetih gospodinja
teh skrbi nima, saj lahko spravi vsa živila, ki
bi se utegnila pokvariti, v hram, kjer je zme¬
raj hladno. Po mestih pa moramo imeti v ta
namen posebne naprave.

Se pred nekaj leti smo poznali samo hladil¬
no omaro, ki je znotraj obita s pločevino in
ki jo umetni led ohladi na približno 9°. Takšno
omaro je treba večkrat popolnoma izprazniti
in znotraj dobro zbrisati, ker pospešuje vlažni
zrak v njej plesnobo.

Veliko idealnejše so avtomatične hladilne
omare, ki jih ohlaja majhen motor ali pa ne¬

posredno elektrika, plin ali petrolej. Te hladil¬
ne omare so pripravne zlasti zato, ker ni z
njimi nobenega opravka, ker v njih jedila ne
morejo splesniti in ker v njih toploto lahko iz-
preminjamo. Imajo pa za zdaj to slabo stran,
da so še v.eliko predrage. Zato je še daleč
čas, ko bodo tudi pri nas v novih hišah hladil¬
ne omare kar vzidali v vsako stanovanje, kakor
delajo v Ameriki.

Za vse vrste hladilnih naprav velja pravilo,
da ne smemo v njih hladiti vročih jedil, ker
ostane po vročih jedilih v njih neprijeten duh.
Kadar hladilne omare ne uporabljamo, naj bo¬
do vrata odprta, zakaj zaprti zrak se usmradi
prav tako kakor zaprta voda.

KAKO SKRBIMO ZA TOPLO VODO

Veliko je vredno, če ima gospodinja v ku¬
hinji zmerom toplo vodo.

Pri navadnem ognjišču segrevajo segreti pli¬
ni vzidani kotliček in vodo v njem. Če imamo
plinsko ali pa električno ognjišče, moramo za
toplo vodo poskrbeti kako drugače.

V novejšem času vzidavajo v kuhinjah ali pa
v kopalnicah posebne kotle za toplo vodo, ki
jo segreva elektrika ali pa plin (nekako na
85° C). Takšen kotel z vodo naj bo čim bliže
kraju, kjer vodo potrebujemo, ker so potem
stroški za napeljavo najmanjši

V takšnem umivalniku, kjer
imamo vsak čas toplo vo¬
do, nam  gre pomivanje hi¬
treje od rok.

KUHINJSKO POSODJE IN ORODJE

Najboljša posoda je sicer najdražja, je pa
zato najbolj trpežna, pa tudi jedila se v njej
lepše kuhajo in pečejo. Če znamo s posodo
prav gospodariti, je ne potrebujemo bogve ko¬
liko.

Za nekatera jedila moramo imeti posebne
posode. Tako ne smemo na primer lonca, ki
v njem kuhamo čaj ali pa kavo, uporabljati
za nobeno drugo jed. V kozici za mleko ne
smemo nikdar kuhati juhe ali pa guljaža. |Sicer
je pa dobro posodje, pa naj bo iz kakršne¬
koli snovi, uporabno za vse: za kuhanje, za
peko in za cvrenje.

Če hočemo prihraniti kurjavo, si moramo za¬
pomniti zlasti tole: Krompir, vodo in mleko
kuhamo oziroma vremo vselej v tanki posodi
{na primer v posodi iz aluminija). Prav tako
vzamemo tanko posodo tudi,, kadar hočemo
kakšno jed na hitro pogreti. »Vendar pa tudi
aluminijasta posoda ne sme biti pretanka, zla¬
sti pa ne sme imeti pretankega dna, ker sicer
prehitro pregori.

Pološčeno posodo — iz jeklene pločevine in
iz železa —• uporabljamo za juho, za zelenja¬
vo, za omlete in za vsa jedila, ki ne smejo
biti prehitro kuhana ali pečena.

Železno in glinasto posodo vzamemo takrat,
kadar moramo večjo množino jedi dalje časa
dušiti ali peči, na primer, kadar hočemo speči
velik kos pečenke, jabolčnik, potico itd, Gli¬
nasta posoda je zlasti primerna za vkuhavanje
sadja. Ta posoda je pripravna tudi zategadelj,
ker jed lahko kar v njej prinesemo na mizo in
tako umažemo eno posodo manj. Omenimo naj
še posebne železne lonce, ki se dobe v naj¬
različnejših oblikah in velikostih. Ti lonci so iz
debelega železa in so znotraj pološčeni. Po¬
krov zapira posodo neprodušno, da ne uhaja
para iz lonca in z njo hranilna sestavina iz
jedi. Mesne jedi in juhe, ki jih skuhamo v ta¬
kem loncu, so zatorej veliko bolj okusne. Ker
se pri vrenju nič vročine ne izgubi, jed tudi na
prav zmernem ognju enakomerno vre. Da pa
sopara, ki se nabere v veliki množini, lonca ne
raznese, je na pokrovu avtomatična zaklopka,

ki jo sopara, kadar je je preveč, sama pri¬
vzdigne. Paziti pa moramo, da ta zaklopka ns
zarjavi, ker bi se potem ne mogla več odpirati.

Steklena posoda, ki ji ogenj ne škoduje, je
pripravna zlasti zato, ker skozi njo lahko opa¬
zujemo, kako se jed v njej kuha ali peče. In
pa zato, ker lahko jed kar v njej postavimo
na mizo.

Kadar kaj cvremo, bodisi slanino, meso ali
pa močnate jedi, vzamemo nepološčeno želez¬
no posodo, ker se nam ni treba bati, da bi se
lošč odkrušil.

Močno, črno ali sivo pološčeno jekleno po¬
sodo lahko uporabljamo za vsako jed, le ško¬
da, da je takšna posoda še precej draga.

Bolj ko napreduje tehnika, toliko več po-
močkov ima gospodinja na razpolago, da svoje
delo hitreje in laže opravlja. Glavni del teh
pomočkov so različni stroji in razno drugo
praktično orodje, ki ga pa marsikatera gospo¬
dinja v svojo škodo niti ne pozna.

Če se stroj v gospodinjstvu doslej tako malo
uporablja, je krivo zlasti dejstvo, da je večina
takšnih strojev, posebno pri nas, še precej
draga in jih neimoviti sloji ne zmorejo. Nič
manj pa ni tega krivo to, ker gospodinja, ki se
ni nikdar učila ravnati s strojem, stroju ne za¬
upa in se ga kar boji. V marsikateri hiši počiva
v kakšnem kotu prav uporaben stroj, ki je mo¬
ral v nezasluženi pokoj, ker ni nihče pri hiši
znal z njim prav ravnati.

Res je sicer, da ima dosti strojev in priprav,
ki so namenjeni za kuhinjo, še razne nedo-
statke in so največkrat preveč komplicirani.
Gospodinjski stroj, ki nam zares prihrani čas
in delo, pa mora biti takšen, da se da hitro in
lahko sestaviti in osnažiti. Če stroj nima te
bistvene lastnosti, se s tem postranskim delom
več zamudimo, kakor sicer prihranimo na času.
Seveda bodo stroji vedno popolnejši, čim bolj
se bodo v gospodinjstvu uporabljali.

Tudi kadar kupujemo stroje, se ravnajmo po
načelu, da je najdražji najcenejši. Zato ku¬
pujmo samo izdelke najbolj znanih tvrdk, da

23

dele.

Nobeno gospodinjstvo bi ne smelo biti brez
sekalnega stroja za meso in slanino, s katerim
lahko zmeljemo tudi kuhano zelenjavo ali pa
presno sadje za mezgo.

Prav tako bi morala imeti vsaka gospodinja
tudi mlinček, na katerem lahko zmelje orehe,
mandeljne, lešnike in drobtine in, če menja
vložke, tudi še marsikaj drugega.

Mimo teh dveh dobite v trgovinah še več
drugih kuhinjskih strojev, ki so tudi zelo pri¬
pravni, vendar smo v manjšem gospodinjstvu
lahko tudi brez njih. Takšni stroji so na primer:
stroj za klobase, stroj za rezance, stroj za sna-
ženje nožev, stiskalnica za sadje, stroj za sla¬
doled in še več drugih.

V večjem gospodinjstvu in v kuhinjah gospo¬
darstev na kmetih prihrani gospodinji marsi¬
katero dragoceno uro in dosti truda kuhinjski
motor, ki žene vse te stroje.

Vsi kuhinjski stroji naj bodo shranjeni v po¬
sebni omari ali pa vsaj na posebni polici v
omari. Zadnji čas izdelujejo omare, v katerih
so stroji pritrjeni kar na deskah, da so takoj
pri roki.

Razen strojev imamo v kuhinji še celo vrsto
orodja, ki je gospodinji v veliko pomoč. Na¬
šteli in opisali bomo pa le orodje, ki je prav
posebno uporabno in pripravno.

Orodje, ki ga gospodinja največ rabi, je ku¬
hinjski nož. Ta naj bo iz kromovega jekla, ki
ne zarjavi in ne oksidira, da ga ni treba nikdar
snažiti in da ostanejo roke gospodinje, kadar
na primer lupi sadje ali krompir, vedno bele
in čiste.

Tudi jedilno orodje, noži, vilice in žlice z
ročaji vred, naj bodo iz jekla, ki ne zarjavi in

ne oksidira. Takšnega jedilnega orodja ni treba
nikdar čistiti in drgniti, ampak se po jedi samo
izmije, izplakne, posuši in obriše. To orodje je
sicer nekoliko dražje od drugačnega, je pa
zato nekaj vreden čas, ki ga prihranimo pri
pomivanju. In koliko sta šele vredna dobra
volja in mir pri hiši, ko mož ne more pri kosilu
nikdar robantiti, da jedilno orodje ni čisto. Po
koliko hišah se dan za dnem pričenja prepir
pri nožih in vilicah in pokvari včasih vsej dru¬
žini voljo in tek do kosila.

Nekatere tuje tvornice so jele iz takšnega
jekla izdelovati tudi že kuhinjsko posodje.
Takšna posoda ostane zmeraj lepa in ima le
to napako, da je še veliko predraga.

Ko že govorimo o posodju, naj še omenimo
kuhinjsko posodo iz aluminija, ki ima izolirane
ročaje. Te posode ni treba prijemati s cunjo,
ker se ti ročaji, tudi če je posoda dolgo na
ognju, nikoli preveč ne segrejejo.

Izmed mnogih drugih kuhinjskih priprav in
orodja bomo omenili še nekatere, ki morajo
biti pri vsaki hiši, kakor: cedilce, na katerega
se dajo pritrditi različno goste mreže, da ga
lahko uporabljamo v razne namene; stiskalnica
za krompir, s katero lahko pretlačimo tudi
kuhano sočivje in sadje; odpiralo za konzerve;
odčepnik; stepalnik za sneg, bodisi navaden
žičnati ali pa stekleni (v stekleni posodi tiči
bat, ki ima na spodnjem koncu pritrjenih vodo¬
ravno po več luknjičastih ploščic, s katerimi
tolčemo sneg); ožemalo za limone in pečkalo
za izločevanje češnjevih pečk.

Ob tej priliki naj omenimo še leseno orodje,
kakor kuhalnice najrazličnejših velikosti in
oblik, leseno kladivo za meso, leseni nož, tla—
ček za krompir in drugo, žvrkljo, desko za
meso, razvaljalnico (desko za testo) in razna
sita.

24

Sajasto posodo osnažimo  no/lepše, če jo zdrg-
~nemo najprej s koščkom slanine, potem pa še
' z jabolčnimi ali pa s  krompirjevimi olupki.

Tankih kozarcev ne  smemo držati, ka¬
dar jih  brišemo, za vrat, ampak za

čašo.  (j/

KAKO POMIVAMO POSODO

Pomivanje posode prav gotovo ni prijetno
opravilo, toda če ga opravljamo s pravimi po-
močki, si lahko prihranimo precej truda in časa.
Večina gospodinj si otežuje to delo, ker po
nepotrebnem varčuje s pomivalnimi pomočki.
Če uporabljamo pri pomivanju zadosti čistil¬
nega praška, sode in mila in če imamo za po¬
mivanje zadosti veliko skledo, gre to sicer ne¬
prijetno opravilo veliko hitreje in laže izpod
rok.

V naslednjih odstavkih hočemo opisati naj¬
primernejše čistilne pomočke, ki jih s pridom
uporabljamo za posamezne vrste posode.

Aluminijeva posoda,  ki je potemnela
in postala lisasta, se spet sveti, če skuhamo v
njej jabolčne olupke in obrezke.

Če hočemo napraviti kamen inasfo po¬
sodo  trpežnejšo, jo kuhamo, preden jo pri¬
čnemo rabiti, nekako pol ure v vodi, ki smo
ji prideli na liter vode 5 dkg kuhinjske soli in
prav toliko kisa.

Kadar kameninasta posoda, na primer lonec
za mast, neprijetno diši, jo kuhamo približno
pol ure v močni raztopini sode, nakar jo več¬
krat izplaknemo in postavimo za nekaj dni na
sonce.

Leseno posodo  čistimo tako, da jo
zdrgnemo z drobnim belim peskom.

Niki jeva posoda  mora biti zmeraj
tako čista, da jo po vsaki uporabi samo po-
mijemo in do suhega zbrišemo. Blesk, ki ga
sčasoma izgubi, ji spet vrnemo, če jo zdrgne¬
mo z zmesjo, ki jo pripravimo iz 8 delov stea-
rina, 32 delov koštrunove masti, 2 delov stea-
rinskega olja in 48 delov drobno zmletega du¬
najskega apna.

Pločevinasto posodo  zdrgnemo s
preslico, pa se spet sveti kakor nova. Lahko jo
pa snažimo tudi z mešanico lesnega pepela in
olja ali pa s peskom in sodo.

Pločevinaste ponve za omelete in palačinke i
zdrgnemo s soljo, namažemo s kosom slanine, j
zavijemo v papir in spravimo. V takšnih pon- /i
vah se nam potem omlete ne prijemljejo.

Pološčeno posodo  najlepše čistimo z t
drobnim peskom, če nečemo, da nam loščilo ;
prehitro ne razpoka, ne smemo v taki posodi-
jedil preveč povreti, zlasti pa ne kuhati na j'
prehudem ognju.

Če se v pološčeni posodi jed prismodi, jo t
očistimo tako, da nalijemo v posodo vroče
močne milnice, ki mora ostati v njej več ur.

Vsako posodo, na kateri se naberejo saje,
pa moramo, preden jo umijemo, očistiti s pe- <
skom, še laže se pa da osnažiti, če jo zdrg- i
nemo s koščkom slanine in nato še z jabolčnimi
ali pa s krompirjevimi olupki.

25

Kristalno steklo in stekleno posodo, ki ni glad¬
ka, očistimo z boraksovo raztopino in z ostro
kr/očko.

Navadno porcelansko posodo  pomi¬
vamo s toplo vodo in sodo. Boljšega porcelana
z občutljivejšimi vzorci in s pozlačenimi okraski
pa ne smemo nikoli pomivati s sodo. Če ni¬
mamo nič drugega pri roki, jo lahko osnažimo
z boraksom. Na porcelansko posodo ne smemo
nikdar zliti kropa. Skodelic in ročk za kavo in
čaj ne smemo pomivati v isti vodi kakor mast¬
no posodo, ampak jo v čisti vodi samo ne¬
koliko izplaknemo.

Ko skladamo boljši porcelan v kuhinjsko
omaro, moramo deti pod vsak krožnik svileni
papir ali pa voljno krpo, da se porcelan ne
odrgne; seveda naj ne bodo skladanice krož¬
nikov previsoke.

Steklena posoda.  Kozarci in stekle¬
nice, ki jih veliko rabimo, ostanejo lepi, če jih,
ko jih pomivamo, nazadnje izplaknemo še z
vročo vodo. Seveda jih potem ne smemo po¬
vezniti, ker bi se nabrala sopara na steklu.

Kozarci in steklenice, ki jih dostikrat uporab¬
ljamo za vodo in postanejo zaradi apnenca, ki
se nabere po stenah, motni, so spet lepi in
čisti, če jih izperemo z močnim kisom.

Steklenine, zlasti kristalne, ne smemo nikoli
pomivati s sodo, ker sicer porumeni. Če ne
uporabljamo za čiščenje steklenine kakšnega
posebnega pomočka, ki se dobi v trgovinah,
vzamemo lahko tudi boraks ali pa salmia-
kovec.

Kristalnega stekla ne smemo pomivati s toplo
vodo, razen kadar je zelo umazano ali pa
sprijemasto (kozarce od vina, piva ali likerja).

Kristalno steklo in stekleno posodo, ki ni
gladka, očistimo z boraksovo raztopino in z
ostro krtačko, potem jo pa postavimo na volj¬
no krpo, kjer naj se odteče. Nato jo hitro
zbrišemo z mehko krpo, ki ne pušča vlaken.
Vodi, ki v njej steklenino izplakujemo, pri—
denemo nekoliko modrila, da se steklo lepše
sveti.

Med steklene krožnike moramo deti papir,
da se ne odrgnejo.

J e d i l n b or o d j e. Noži in vilice, ki imajo
z zamazko zlepljene ročaje, naj ne leže pre¬
dolgo v vodi, ker se potem ročaj razmaje, črni
ročaj pa mimo tega še posivi. Najbolje je, če
jih vtaknemo v vročo vodo z rezili navzdol,
tako da mole ročaji iz vode. Nože in vilice
potem takoj umijemo, ročaje pa samo z vlažno
krpo obrišemo.

Če moramo nože snažiti z raskavim papir¬
jem, ne smemo drgniti rezila nikoli po dolgem,
da ga ne skrhamo, ampak samo počez. Vilice
pa drgnemo vselej po dolgem.

Posodja in orodja bolnikov,  ki
imajo nalezljivo bolezen, ne smemo pomivati
skupaj.z drugim. Vsak takšen predmet moramo
takoj po uporabi popariti, ker samo vroča voda
in soda zamorita bolezenske klice.

26

Lep servis — ponos vsake gospodinje.

27

KAKO POSPRAVLJAMO IN
SNAŽIMO STANOVANJE

Gospodinja se vse svoje življenje bori zoper
prah in nesnago — brez upa zmage. Tako je
že od nekdaj in tako bo najbrže tudi vekomaj
ostalo. Edino, kar se je sčasoma izpremenilo,
je orožje, ki pomaga gospodinji pri tem boju.
Metli, omelu, smetišnici, iztepalu in krtači sta
se pridružila zadnji čas še srkalo za prah in
omelo iz prepojenih bombažnih niti.

Pri pospravljanju  se nam ne nabere nesnaga za
nohti, če jih  zavarujemo z milom, kakor kaže
slika.

Srkalo za prah,  ki se dobi v različnih
oblikah, ima v bistvu tri dele: motor, srkalno
napravo in vrečo za prah. Ko požene elektrika
mali motor, se v srkalu razredči zrak, tako da
jame srkalo vsrkavati zunanji zrak. Njegova
največja prednost je torej ta, da ne spravlja
prahu v zrak, ampak da ga požira. Srkalna
naprava se končuje v cev, na katero se na¬
tikajo razne krtače, omela in čopiči. S srka-
lom za prah torej ne čistimo samo preprog in
blazinaste oprave, ampak tudi stene, tla, za¬
store, posteljnino, knjige in celo obleko.

Dopolnilo, včasih celo nadomestilo za srkalo
-je—a^n e I o iz bombažnih niti.  Z njim
brišemo prah ž oprave in s tal, ne da bi ga
pri tem dvigali v zrak. To omelo je iz voljnih
bombažnih niti, ki so prepojene s posebnim

oljem. S takšnim omelom lahko poberemo
prah iz vseh špranj in kotov in ga ni treba
nikoli iztrepavati kakor krpo za prah. Kadar
je to omelo že zelo umazano, ga operemo
v milnici in dodobra posušimo, nakar ga spet
iznova prepojimo z oljem.

Vsakdanje pospravljanje.

Preden pričnemo pospravljati, odpremo v
stanovanju vsa okna. Nato razkopljemo poste¬
lje, da se posteljnina dobro prezrači. Pri tem
iztrepljemo rjuhe in zrahljamo blazine, razve-
simo odeje in vso drugo posteljnino za dalje
časa skozi okno ali pa čez mizo in stole ter
postavimo žimnice na postelji pokonci, da se
z vseh strani dobro prezračijo.

Ko delamo potem postelje, moramo paziti,
da žimnice vsak dan obrnemo, in če so tri¬
delne, tudi med seboj zamenjamo. Tridelne
žimnice so seveda najbolj pripravne, ker jih
brez truda obračamo in med seboj zamenja¬
vamo, da se enakomerno obrabljajo. V novej-

Krtača na dolgem ročaju, da se nam pri delu
ni treba  pripogibati in iztegovati.

28

šem času so začeli izdelovati tudi dvodelne
žimnice, pri katerih je ena blazina še enkrat
daljša kakor druga. Katera oblika žimnice je
bolj pripravna, naj presodi vsaka gospodinja
sama.

Ko so postelje narejene, pobrišemo z ome¬
lom iz bombažnih niti prah z oprave in s tal
(za tla moramo imeti seveda posebno omelo!).

Po enkrat na teden moramo vsako sobo na¬
tančneje počistiti. Takrat pometemo tla do či¬
stega in jih tudi zdrgnemo s krtačo, preproge,
blazine, blazinasto opravo in žimnice izpra¬
šimo s srkalom ali pa iztepemo in skrtačimo,
okvire slik in ogledal ter svetilke pa zbrišemo.

Gospodinja si prihrani dosti truda, če se po
nepotrebnem ne pripogiba in ne izteguje. Zato
mora seveda imeti primerno orodje. Zelo pri¬
pravno je na primer, če sta smetišnica in ročno
omelce na dolgem ročaju. Tudi omelo iz bom¬
bažnih niti in krtačo lahko pritrdimo na dolg
topokotni ročaj, da se nam ni treba sklanjati,
kadar brišemo prah izpod postelj in omar, in
iztegovati, kadar brišemo prah z oprave.

Dosti nepotrebne hoje si prihranimo, če ima¬
mo vse orodje za pospravljanje v posebni ko¬
šarici, ki ima več predelkov. V enem predelku
imejmo omelo iz bombažnih niti in krtačo za
blazinasto opravo, v drugem krtačo, voščilo in
cunje za parkete, omelce za tla, smetišnico in
krtačo za preproge, v tretjem pa sidol, ščitnik
za snaženje kljuk in krpe, ki jih za to potre¬
bujemo.

Pospravljanje nam gre najbolj izpod rok, če j
opravimo najprej vsa enaka dela v vseh sta¬
novanjskih prostorih, to je, da povsod pobri¬
šemo tla, da povsod pometemo, da povsod
skrtačimo blazinasto opravo, da povsod pobri¬
šemo prah, da povsod zdrgnemo tla s krtačo;
itd. Saj je popolnoma naravno, da je na ta
način delo hitreje opravljeno, ker ni treba po
večkrat menjati orodja.

Veliko pospravilo.

Če. stanovanje vsak  dan sproti skrbno po¬
spravimo in ga mimo tega še po enkrat na te¬
den natančneje počistimo, je tisto veliko po¬
spravilo, ki ga imajo naše matere v tako ne¬
prijetnem spominu, prav za prav čisto odveč.
Ker pa še danes ta dan marsikatera gospodi¬

nja meni, da ni opravila svoje dolžnosti, če
vsaj po dvakrat na leto ne preobrne vsega
stanovanja, naj še o tem izpregovorimo nekaj
besed.

Pri dandanašnji ureditvi stanovanja, ko ni

I po omarah več cele razstave drobnih okraskov,
ki jih je bilo treba nekdaj premikati in sne¬
žiti, in ko je oprava tako gladka, da jo lahko
j vsak dan sproti dodobra obrišemo, je takšno
veliko pospravilo malone samo še igrača, če
si ga le znamo smotrno urediti.

Če ima gospodinja na dan velikega pospra¬
vila 'služkinjo ali še kakšno drugo žensko za
pomoč, naj delo razdeli, sama naj pa potem
delo le nadzoruje in poseže vmes z nasvetom
in navodilom povsod, kjerkoli je potrebno. Nje¬
na poglavitna skrb naj bo ta dan kuha, skrbi
naj, da je v kotlu zmeraj vroča voda, pazi
naj na otroke in naj ima povsod svoje bistro
oko.

Načelo, da opravimo istovrstna dela v vseh
stanovanjskih prostorih zapovrstjo, kar smo
omenili že pri dnevnem pospravljanju, velja še
tolikanj bolj za ta dan. Največ časa in moči
potratimo po nepotrebnem, če delo prekinjamo

29

30

. . •

Del iste spalnice, spredaj

garderoba in pod oknom šivalni stroj.

31

in šele iščemo in znašamo orodje in druge po-
močke, ki jih potrebujemo za vsako opravilo.

Kadar je v hiši veliko pospravilo, si delo
razporedimo nekako takole:

Čistimo vselej od odzgoraj navzdol, pričnemo
torej pri stropu in končamo pri tleh. Slike in
druge okrasne predmete snamemo s sten in
jih znesemo v kopalnico ali pa v kuhinjo in
jih ondi osnažimo. Nato ovijemo okoli omela
raskavo cunjo in zbrišemo z njo strop in stene
(seveda pokrijemo poprej opravo s papirjem
ali pa s cunjami). Nato umijemo oknjake, vrata
in lončene peči ali pa grelce osrednje kurjave
s toplo milnico, izplaknemo vse s čisto vodo
in obrišemo do suhega z voljno platneno krpo.

Če so okna in vrata zelo visoka, moram®
imeti za to delo trdno dvokrako lestev, ki jo
potrebujemo tudi, kadar čistimo stropne sve¬
tilke.

Šipe pri oknih pomivamo, potem ko jih zbri¬
šemo s časniškim ali pa s svilenim papirjem,
z vodo, ki ji primešamo nekoliko špirita, in jih
zbrišemo nato z jelenjo kožo. Kadar je mraz in
šip ne moremo umivati z vodo, ker nam sproti
zmrzujejo, jih čistimo s sidolom, in sicer obe
strani šipe hkrati, vsako z eno roko. Tako nam
gre to delo hitreje izpod rok in je veliko manj
zamudno, kakor če pomivamo šipe z vodo.
Zato čistijo šipe marsikje vedno sanno s Si¬
dolom.

Ko očistimo okna in vrata, se lotimo kljuk.

V večini stanovanj pri nas so kljuke iz medi in
jih moramo zato snažiti s sidolom. Kjer so
okna in vrata svetlo pleskana, moramo zelo
paziti, da ne umažemo pri tem poslu lesa.

V ta namen je prav pripraven ščitnik iz močne
lepenke, ki si ga urežemo sami in ki varuje
les okoli kljuke, da ga ne pomažemo s cunjo.
Bolj praktične kakor medene kljuke so pokro-
mane ali pa nikljeve, ki jih snažimo s krpo,
poškropljeno z bencinom.

Blazinasto opravo in preproge dobro izte-
pemo, če nimamo na razpolago srkala za prah.
Preproge iztepemo na dvorišču, blazinasto
opravo pa kar v stanovanju, in sicer skozi
vlažno cunjo, da se ne praši po sobi. Preprogo
obesimo čez drog in jo na narobni strani do¬
bro iztepemo, na licu pa le bolj nalahno, na¬
kar jo z ostro krtačo skrtačimo. Če so barve
preproge obledele, jih osvežimo z vodo, kateri
prilijemo kisa.

Tudi po omarah in z omar pobrišemo prah,
če so pleskane, jih pa kar umijemo. Ker po¬
spravljamo korenito po navadi po dvakrat na
leto, spomladi in jeseni, pospravimo ob tej pri¬
ložnosti spomladi zimska oblačila, jeseni pa
poletna oblačila in kopalne obleke.

Knjige moramo, če so v knjižnih omarah ali
pa na odprtih policah, očistiti najmanj po dva¬
krat na leto. Najlepše in najhitreje opravi to
delo srkalo za prah. Če pa tega nimamo, mo¬
ramo vsako knjigo posebej potolči, da se z nje
otrese prah.

Čisto nazadnje osnažimo še tla, in sicer
vsako vrsto tal po svoje.

Parketnih tal,  zlasti če so hrastova,
ne smemo nikoli pomivati, ker vlaga hrasto-
vino potemni. Parkete očistimo najprej z jekle¬
nimi oblanci ali pa z železno krtačo. Drgniti
moramo vsako deščico zase, in sicer zmeraj
v smeri rasti. To delo je utrudljivo in zamudno
in zaradi prahu, ki ga pri tem požiramo, ne¬
prijetno. Če se hočemo temu ogniti, lahko
zdrgnemo parkete tudi s terpentinom ali z
bencinom ali pa z mešanico bencina, terpen¬
tina in špirita. Tudi v tem primeru zdrgnemo
deščico za deščico v smeri rasti s krtačo, ki
pa ni smela še nikdar priti v dotiko z vodo.
To delo moramo seveda opraviti podnevi in
pri odprtem oknu. V tisto sobo ne sme potem
nihče stopiti s prižgano cigareto, s svečo ali
s petrolejko ali pa zakuriti v peči, dokler ni
pošteno prezračena in posušena.

Za drsanje tal se dobe v trgovinah zelo pri¬
pravni električni gladiIniki, ki so sicer zdaj še
nekoliko dragi, so pa gospodinji v veliko po¬
moč, posebno tedaj, če nima pomočnice. Zad¬
nji čas so prišli na trg parketni gladilniki, ki
imajo poleg krtače tudi pripravo za skobljanje
umazanih parketov. Najpopolnejši so pa par¬
ketni gladilniki, ki imajo razen obeh teh dveh
priprav tudi srkalo, ki ves čas, ko drgnemo
oziroma skobljamo parkete, sproti požira prah
in nesnago.

Navadna lesena  tla  postanejo spet
bela, če jih zdrgnemo s krtačo, ki jo poma¬
kamo v mešanico iz enega dela gašenega apna
in iz treh delov belega peska, ter izplaknemo
potem s čisto vodo. Če nimamo apna,_yza-
memo lahko milnico, sodo ali pa lužni kamen.

32

KAKO RAVNAMO Z OPRAVO

Tudi opravo je treba sem pa tja osvežiti in
prenoviti, da ni videti preveč obrabljena. To
napravimo na način, ki je za posamezno vrsto
oprave primeren in neškodljiv.

Lužene oprave  ne smemo pomivati z
vodo. Vtremo jo z voščilom za tla in zdrgnemo
z mehko krtačo. Poprej zdrsamo madeže s
steklitim papirjem, nato pa napojimo svetlejša
mesta, ki nastanejo, z brunolinom.

Politirana oprava  se spet sveti, če
jo zdrgnemo s kašo, ki jo naredimo iz pepela
od smotk in iz olivnega olja, nato pa dobro
zdrsamo z voljno volneno krpo. Tudi bele lise,
ki se poznajo na politirani mizi od vročih krož¬
nikov in posod, izginejo, če jih zdrgnemo s
pepelom od smotk. Sicer pa prodajajo po
trgovinah vse polno politur za opravo. A tudi
sami si lahko pripravimo prav dobro polituro,
če zmešamo enako količino mandeljnovega
olja in 96%nega vinskega cveta. To mešanico
nakapamo na vato ali pa na voljno krpo ter
namažemo z njo dobro očiščeno opravo. Na
krpo kanemo zmeraj samo po nekaj kapljic
politure in drgnemo z njo vse ploskve v obliki
osmice, dokler se enakomerno ne svetijo.

Praske na politirani opravi odpravimo, če jih
zdrgnemo s kisom in z oljem.

Koščke oplatice, ki so odleteli z oprave, pri¬
lepimo nazaj z beljakom.

Oprava, pleskana z brušenim  ia-
k o m. Brušenega laka ne smemo nikoli snažiti
z bencinom ali s terpentinovim oljem. Umazane
lise umijemo z voljno gobo, ki jo pomakamo
v razredčeno mleko, posebno umazana mesta
pa izmijemo na hitro z mešanico, ki jo napra¬
vimo iz žlice salmiakovca in litra vode; na¬
zadnje jih izplaknemo s čisto vodo in do su¬
hega zbrišemo.

Pletena oprava.  Najprej moramo zbri¬
sati z nje prah, potem jo skrtačimo s toplo
milnico, ki ji dodenemo nekoliko salmiakovca,
nazadnje pa izplaknemo s čisto vodo. Pletena
oprava se mora na hitro posušiti, najbolje na
planem ali pa na prepihu, da se ne zmehča.

Pletena oprava je trpežnejša in se tudi lepše
ohrani, če jo prepleskamo z brezbarvnim po-
kostom (firnežem). Pletene oprave ne smemo
nikdar umivati s sodo, ker se trstje potem
samo še rajši maže.

Usnjene naslanjače  osnažimo naj¬
lepše z belo pasto za čevlje. Obrabljena me¬
sta pobarvamo z anilinsko barvo, raztopljeno
v špiritu, in prevlečemo pobarvano mesto z
beljakom.

Praske na politirani  opravi zdrg¬
nemo s kisom in z oljem.

3

33

Moderna spalnica iz mehkega lesa.

KAKO  PEREMO

Za gospodinjo je perilo dragocena imovina,
zato mora z njim prav posebno skrbno ravnati,
če hoče, da ji čim dalje časa traja.

Našim babicam in prababicam, ki so nosile
večidel debelejše, doma tkano platno, ni bilo
treba toliko nanj paziti, dandanašnji pa, ko je
vse perilo iz tanke in zato bolj občutljive tka¬
nine, je velikega pomena, kako perilo peremo
in likamo.

Največ trpi perilo pri pranju. Zato stremi
vsaka varčna in praktična gospodinja za tem,
da ga lepo in čisto, pa vendar kar najbolj
prizanesljivo opere in da porabi za pranje
čim manj časa in truda. Pranje dandanes ni
več opravilo, ki bi se ga morala gospodinja
že naprej bati, če uporablja pri tem preizku¬
šene pralne pomočke in se ravna po navodilih.

Zlasti naj gospodinja ne čaka, da se ji na¬
berejo cele grmade umazanega perila, kar
stori tolikanj laže, ker danes ta dan večina
družin tako nima več toliko perila, kakor so
ga imele še naše matere.

^Preden perilo namočimo, ga preberemo tako,
da mečemo belo, pisano in volneno perilo ter
nogavice vsako posebej, ker je najbolje, če
vsako zase tudi namočimo. V večjem gospo¬
dinjstvu je dobro, ako ločimo na primer na¬
mizno perilo, posteljno perilo, životno perilo,
brisače, robce, nogavice, volneno in pisano pe¬
rilo, ovratnike in drugo drobnarijo, otroško pe¬
rilo, poškrobljene predmete in kuhinjske cunje.

Precej dragocenega časa si lahko prihra¬
nimo, če si napravimo za vsako vrsto umaza¬
nega perila posebno vrečico ali pa mrežo. Te
vrečice, ki jih zaznamenujemo z napisi, naj
vise po vrsti v kopalnici ali v kakšnem drugem
zračnem prostoru na stenskem obešalniku. Vsak
kos umazanega perila spravimo potem sproti
v vrečico, ne da bi nas to kaj zamudilo.

Belo perilo namočimo čez noč v raztopino
sode, da se vsa nesnaga odmoči; pisano in
drugo občutljivo perilo pa namočimo v dežev¬
nico. Iz te vode zjutraj perilo ovijemo, ga
namilimo, zmencamo in izplaknemo.

34

Za kuhanje perila je najboljši lug, ki ga pri¬
pravimo z mehko vodo. Če nimamo na raz¬
polago deževnice, vzemimo navadno trdo vo¬
do, v katero stresemo kakršnega koli pralnega
pomočka, ki ima to lastnost, da veže in izloči
iz vode rudninske snovi ter jo tako omehča.
Znano je namreč, da veže 1 g apnenca, raz¬
topljenega v vodi, 15 kg mila, ki torej v trdi
vodi izgubi veliko svoje moči.

Zadnji čas izdelujejo tvornice najzrazličnejše
pomočke za namakanje in za pranje, ki delo
znatno olajšujejo, pa vendar ne škodujejo pe¬
rilu. Kako je treba ravnati s temi pomočki, je
po navadi popisano na zavitku. Vsaka gospo¬
dinja naj si pač izbere tisti pomoček, do kate¬
rega ima po lastni izkušnji največ zaupanja.
Mi pa hočemo opozoriti samo na nekatere

splošne reči.

V lonec ali v kotel naložimo hkrati le toliko
perila, da ga lahko v njem obračamo in da
pride lug povsod do perila.

Perilo naj vre najmanj 15 minut in ga med¬
tem večkrat dobro premešajmo.

I Ko je perilo kuhano, naj ostane tako dolgo
v posodi, da se ohladi.

Ko jemljemo perilo iz kotla, ga še enkrat
pregledamo in z rokami zmencarno madeže,
ki so še ostali.

\

Kuhano perilo izplaknemo najprej v topli,
nato pa tolikokrat v mrzli vodi, da je zadnja
voda popolnoma čista.

Posamezne kose perila namilimo najprej po
eni strani, jih pokladamo drugega na drugega,
vse hkrati obrnemo in jih namilimo potem še
po drugi strani. Tako si prihranimo precej ne¬
potrebnih gibov in časa, če pomislimo, da bi
morali pri 50 kosih perila obrniti petdesetkrat
namesto enkrat.

Veliko težav prizadeva šibkejšim ženskam
ožemanje perila. To opravilo neverjetno olajša
ožemalo, čisto preprosta kljuka, ki se privije
na rob čebra in ki pri ožemanju drži perilo na
enem koncu.

Za obešanje perila napnimo vrvi vzporedno
in tako blizu drugo k drugi, da lahko obešamo
perilo z istega mesta na obe vrvi hkrati. Za
pripenčke imejmo vrečico, ki jo z obešalnikom
za obleko obesimo na vrv ter jo potiskamo po
vrvi pred seboj. Za razobešanje perila je zelo

prikladen star otroški voziček, v katerem vo¬
zimo perilo s seboj, da se nam ni treba za
vsak kos perila posebej pripogibati in pre¬
našati posodo s perilom.

Poleti zlagamo suho perilo tam, kjer ga su¬
šimo, pozimi pa po navadi v stanovanju.

Kako peremo in likamo boljše perilo.

Sodobno žensko, a dostikrat tudi moško pe¬
rilo je iz prave svile, iz umetne svile ali pa
iz volne in je največkrat barvasto. Tega perila
seveda ne smemo prati skupaj z drugim peri¬
lom, ki ga lahko kuhamo, ampak ga moramo
prati posebej, in sicer posebno skrbno.

Barvasto perilo.

Ko peremo barvasto perilo, se moramo za
vsak kos najprej prepričati, ali so barve sta¬
novitne. To napravimo tako, da pomočimo
majhen košček tkanine v čisto, toplo vodo in
ga nato otisnemo nad belo krpo. Če barva
pušča, tedaj moramo predmet na hitro oprati
v mrzli raztopini iz milnih kosmičev in takoj
izplakniti v mrzli vodi.

Oblačil, zlasti vzorčastih, ki gredo zelo ob
barvo in pri katerih se barve že v mrzli vodi
razlivajo, ne smemo prati doma, ampak jih
moramo oddati v kemično pralnico.

Perilo iz prave svile, umetne svile in iz volne.

Perila iz prave svile, umetne svile in volne ne
smemo nikdar namakati. Takšna oblačila ope¬
remo najlepše v ne premočni milnici, ki ima
največ 35° C. Seveda jih ne smemo mencati in
ovijati, ampak jih v penasti milnici samo gne¬
temo in stiskamo. Kadar nima milnica več pen,
moramo napraviti novo. Oblačila, ki jih otisne¬
mo iz milnice, izplaknemo najprej v mlačni, po¬
tem pa večkrat zaporedoma v mrzli vodi, do¬
kler ni voda popolnoma čista.

Ko ožmemo barvasta oblačila iz milnice, ne
smejo prav nič ležati, ampak jih moramo ta-
"Roj izplakniti. Dobro je tudi, če prilijemo zad¬
nji vodi nekoliko kisa, kar barve poživi in jih
napravi stanovitnejše.

Tako oprana oblačila sušimo potem med
dvenja belima prtičema, pri pisanem perilu pa
denemo tudi vmes bel prtič, da ne pride ni¬
kjer mokra tkanina na mokro.

3"

35

Svilene nogavice.

Svilene nogavice peremo tako kakor drugo
boljše perilo. Kadar peremo nogavice različ¬
nih barv, operemo najprej svetlejše, nato pa
temnejše nogavice. Svilenih nogavic tudi ne
smemo ovijati, ampak jih samo ožmemo. Ko
jih izplakujemo, prilijemo zadnji vodi nekoliko
kisa. Oprane svilene nogavice stisnemo naj¬
prej med dvema čistima krpama, nato pa raz-
prostremo na ravno podlago (mizo) ali jih pa
obesimo na vrv tako, da pripnemo vsako z
lesenim pripenčkom za nadprstje. Če obesimo
nogavice drugače, izgube svojo prvotno obliko
in se potem ne vležejo lepo po nogi. Nogavic
ni treba likati, ampak ravnamo po dve in dve
drugo na drugo, nakar vsako dvojico zase trdo
zvijemo, in sicer od stopala navzgor.

Nobenih nogavic ne smemo nositi dlje ka¬
kor po dva dni, ker načne pot vsako tkanino.
Petlje, ki so spustile, in vsako luknjico mora¬
mo zakrpati, preden nogavice operemo, ker
se sicer v pranju še bolj raztrgajo.

Kako peremo volnene reči.

Za volnena oblačila je velikega pomena,
kako jih peremo. Res je sicer, da dobri volni
pranje s preizkušenimi pomočki ne škoduje,
koristi pa prav gotovo tudi ne. Zato je naj¬
bolje, če volnenih oblačil ne peremo prepo¬
gosto. Prav tako jih pa tudi ne smemo pre¬
dolgo nositi, ker se potem volna veliko težje
opere.

2e ko delamo volneno oblačilo, si lahko pri¬
hranimo eno pranje s tem, da imamo na sebi
svetlo in čisto obleko ali pa vsaj čist bel
predpasnik. Kadar denemo delo iz rok, ga
moramo vselej zaviti v čisto krpo, da se ne
zamaže in ne zapraši.

Volnene predmete peremo v mrzli ali pa v
mlačni (25 do 30° C) raztopini, ne da bi pri
tem uporabljali jedke pralne pomočke in krtačo
ali kaj podobnega. Izbrati moramo torej tak¬
šen pralni pomoček, ki ne načne vlaken ,£ae
luga, sode ali pa mazljivega mila) in ki de¬
luje že pri nizki temperaturi.

Volnenih reči tudi ne smemo mencati, am¬
pak jih v raztopini tako dolgo stiskamo in gne¬
temo, dokler niso čiste. Prav tako jih tudi ne
smemo ovijati, ampak vodo iz njih samo iz¬
tisnemo. Nato jih tako dolgo izplakujemo, da
ostane zadnja voda čista. Raztopina, ki v njej
peremo, in vse vode, v katerih izplakujemo,
naj bodo kolikor moči enako tople.

Ko iztisnemo iz volnenih oblačil skoraj vso
vodo, jih razgrnemo na debelo čisto krpo.
Kjer bi prišlo blago na blago, moramo deti
vmes belo krpo. Za podlago in za vložek so
najprikladnejše stare frotirke. 2e pri tem izku¬
šajmo dati oblačilu njegovo pravo obliko, se¬
veda ne da bi ga pri tem natezali. Ko obla¬
čilo nekaj časa tako leži, ga predenemo na
drugo čisto, suho podlago, ki jo obesimo čez
vrv ali pa čez naslanjalo stola. Tako pustimo
potem oblačilo tako dolgo, dokler ni čisto
suho. Volnenih oblačil ne smemo sušiti na
močnem prepihu ali pa preblizu vroče peči,
da se prehitro ne posuše.

Ko jih izplakujemo, lahko prilijemo zadnji
vodi nekoliko kisa, bele predmete pa lahko
prav malo pomodrimo. Popolnoma bele pred¬
mete, ki jih dalje časa ne bomo nosili, za¬
vijmo v močno pomodrene krpe ali pa v mo¬
der svileni papir.

36

KAKO LIKAMO

Odkar so ljudje izumili tkanino, so jo izku¬
šali tudi prati in likati. O tem pričajo različni
gladilniki in likalniki, ki so se nam ohranili
iz raznih dob.

Likanje je naporno in utrudljivo delo, ki si
ga pa sodobna gospodinja lahko precej olaj¬
ša, če uporablja smotrno orodje, ki ji je v ta
namen na razpolago. To so izpred vsega miza
za likanje ali pa likalna deska, deska za li¬
kanje rokavov in dober likalnik.

Preden likamo, perila ni treba škropiti, če
čjcT poberemo, ko je še nekoliko vlažno. Če ga
pa že moramo škropiti, poškropimo najprej vse
kose perila zapovrstjo in jih šele nato zlo¬
žimo, s čimer si spet prihranimo celo vrsto ne¬
potrebnih gibov.

Samo ob sebi se razume, da moramo perilo
zlagati in likati sede, ne pa stoje. Seveda mo¬
ra biti potem miza oziroma deska za likanje
primerno visoka, da roke pri delu čim manj
trpe. Le poškrobljeno perilo, čipke in ročno
delo moramo likati stoje, ker je treba z likal¬
nikom močno pritiskati. Najbolje je, če likamo
takšne kose perila čisto nazadnje.

,Polikanega perila ne smemo takoj spraviti
v omaro, temveč se mora še nekaj časa hladiti,
in sušiti na zraku.

Perilo iz umetnega svilenega trikoja ne sme
nikoli viseti, kadar se suši, da se ne raztegne,
ampak ga posušimo med krpami in mu izku¬
šamo dati medtem spet pravo obliko. Ko je
še vlažno, ga polikamo z narobne strani, ker
bi se sicer preveč svetilo.

Svileno perilo (iz čiste svile) likamo vselej
na narobni strani, dokler je še čisto vlažno,
toda ne s prevročim likalnikom, edino surovo
svilo (šantung) likamo čisto suho z narobne
strani.

Umetno svilo polikamo z narobne strani su¬
ho ali pa še nekoliko vlažno z ne pretoplim
likalnikom.

Pralne čipke polikamo s toplim likalnikom
z narobne strani, da se vzorec lepše pridvigne.

Ko je perilo zlikano, ga moramo, če je še
vlažno, razpostaviti po mizi ali pa obesiti čez
vrv, da se dodobra posuši, potem pa zložimo
enake kose skupaj in jih spravimo v omaro.

V omari za perilo mora biti vsaka reč zme¬
raj na svojem mestu, da jo lahko takoj dobimo,
kadar jo potrebujemo. V omari naj si vsaka
gospodinja uredi perilo po svoje, kakor se ji
zdi pač najbolj primerno. Nekaj pa navzlic
temu svetujemo. Perilo, ki ga pogosto potre¬
bujemo, naj bo tam, kjer je najbolj pri roki.
Rjuhe in drugo posteljno perilo denimo zato na
spodnje police, namizno perilo in perilo, ki
ga bolj poredkem rabimo, na zgornje, vse dru¬
go pa na srednje police. Na vsaki polici de¬
nimo spet to, kar večkrat potrebujemo, spredaj.

Plinski likalnik.

Pri nas likajo s plinom le v malokaterem go¬
spodinjstvu.

Plinski likalnik segrejemo kar na plinskem
ognjišču ali kuhalniku ali pa na posebnem
plinskem grelcu. Imeti moramo dva plinska li¬
kalnika, ker se mora vselej eden greti, kadar
z drugim likamo. Zadnji čas so pa pričeli iz¬
delovati plinske likalnike, ki se priključijo kar
na plin in jih torej ni treba menjavati. Ver¬
jetno je, da bo ta vrsta plinskih likalnikov, ki
je cenejša in veliko pripravnejša kakor prva,
likanje na plin tudi pri nas malo pospešila.

Likalnik se tako hitro ne shladi,  če ga postav¬
ljamo na  pečnico ali na  samotno opeko na¬
mesto na žični podstavek.

\

Električni likalnik.

Najlepše se pač lika z elektriko. Električni
likalnik je čist in priročen in, ker pri njem lahko
vsak čas izpreminjamo toploto, za perilo tudi
najvarnejši. Ko se razgreje, ostane dalje časa
vroč, pa je zato pametno in varčno, če tok
med likanjem večkrat prekinemo in spet skle¬
nemo, kadar vidimo, da likalnik že slabo lika.
Prav zaradi te njegove lastnosti pa seveda ni
gospodarsko, če ga segrejemo za to, da bomo
zlikali z njim samo nekaj kosov perila.

Gospodinje, katerim se zdi likanje na elek¬
triko še vedno predrago, naj poizkusijo var¬
čevati tako, da bodo zravnavale perilo šele
potem, ko je vse zlikano, ne pa vsak kos spro¬
ti. Tako si bodo prihranile precej elektrike.

Časih je pa kriv tudi likalnik, da je račun
za elektriko prevelik. Likalniki, ki se med li¬
kanjem preveč shlade, zlasti kadar likamo vlaž¬
no perilo, in moramo zato večkrat prenehati,
niso dobri in jih je treba dati popravit. Kadar
kupujemo električni likalnik, si izberimo zme¬
raj najboljši in najnovejši izdelek, ker bomo
prav gotovo z njim najbolj zadovoljni.

Podstavek, ki je pritrjen na zadnjem koncu
likalnika in na katerega postavljamo vroči li¬
kalnik pokonci, kadar ne likamo z njim, je ve¬
liko pripravnejši kakor mrežasti podstavek.

Zarjaveli likalnik očisti¬
mo,  če ga zdrgnemo s
petrolejem.

Likalnik na oglje in železni likalnik.

Ni še daleč čas, ko so gladile (mongale) na¬
še prednice rjuhe in oblačila iz togega doma¬
čega platna z lesenim valjarjem. Naše matere
so pa likale z likalnikom iz medi, v katerem je
tičal vložek iz litega železa. Vsak likalnik je
imel po dve takšni železi, ki ju je likarica v
ognju segrevala, da je razbeljeno železo grelo
dno likalnika.

Ponekod so imeli po dva masivna likalnika,
ki so ju segrevali na razbeljeni plošči ognjišča
ali pa železne peči.

Zdaj ždijo ti železni bratci v marsikateri hiši
zaprašeni in pozabljeni v kakšnem skritem ko¬
tu in spominjajo sivolaso mater in babico na
lepše in boljše čase.

Tam, kjer nimajo elektrike, še dandanašnji
gospodari v hiši železni likalnik na oglje. Je
sicer pripravnejši od prejšnjih dveh, ker ni tre¬
ba za likanje v ognjišču kuriti in neprestano
menjavati vložkov, ima pa zato druge na¬
pake. Koliko časa zapravimo že samo s tem,
da oglje v njem dobro zagori. Potem ko lika¬
mo, pa zastrupljajo plini, ki uhajajo iz oglja,
zrak v sobi in rade štrcajo iz likalnika iskre,
ki mažejo in večkrat celo tudi zasmode perilo.

A se vendar navzlic vsem tem nedostatkom
dobe gospodinje, ki imajo pri hiši električni li¬
kalnik, pa vendar likajo rajši z ogljem, čeprav
tožijo potem, da jih po likanju vselej glavoboli.

38

KAKO RAVNAMO Z MOŠKIMI
SRAJCAMI IN OVRATNIKI

Moške srajce, kakršne se nosijo zdaj, priza¬
devajo gospodinji le malo dela in skrbi, ker
niso škrobljene.

Novih pisanih moških srajc spočetka ne sme¬
mo kuhati, tudi če so barve stanovitne, ampak
jih moramo najprej nekolikokrat samo oprati
v vroči vodi.

Kako škrobimo srajce in ovratnike.

Na pol trde in trde moške srajce in ovrat¬
nike moramo seveda še zmerom škrobiti. V ta
namen uporabljamo vedno samo rižev škrob,
ker ostane perilo po njem lepo belo, po dru¬
gačnem škrobu pa nekam posivi. Rižev škrob
lahko uporabljamo surov ali pa kuhan.

Pri na pol trdih moških srajcah poškrobimo
prsi, zapestke in ovratnik s kuhanim škrobom,
nizki pokončni ovratnik pa s surovim škrobom,
da ne uhaja potem izpod pripetega ovratnika.
S surovim škrobom škrobimo nadalje tudi bele
trde srajce in ovratnike.

S kuhanim škrobom  škrobimo takole:
Rižev škrob raztopimo najprej v mrzli vodi in
ga potem prekuhamo, pri tem pa neprestano
mešamo. Nato posodo s škrobom pokrijemo in
denemo na hladno. Preden škrob rabimo, ga
moramo razredčiti. Koliko vode prilijemo, se
ravna po tem, kako trdo hočemo imeti po-
škrobljeno perilo. Perilo, ki ga hočemo po-
škrobiti s kuhanim škrobom, pomočimo še mo¬
kro v škrob, ga nato dobro otisnemo in obe¬
simo, da se popolnoma posuši. Eno uro prej,
preden ga polikamo, ga poškropimo in zvijemo,
da postane enakomerno vlažno.

S surovim škrobom  škrobmo takole:
Rižev škrob raztopimo v mrzli vodi in mu pri-
denemo nekoliko boraksa, ki ga prej raztopimo
v kropu (približno 12dkg škroba in 2 dkg bo¬
raksa na 1H I vode). Suhe kose perila, ki jih
nameravamo poškrobiti, pomakamo v surovi
škrob. Škrob moramo pri tem dobro vtreti in
nato iztisniti. Če vidimo, da se je prijelo bla¬

ga preveč škroba, ga poberemo z vlažno kr¬
po. Poškrobljene predmete nato poškropimo in,
preden jih začnemo likati, zvijemo, da se vla¬
ga enakomerno razleze.

S surovim škrobom poškrobljeni predmeti ne
smejo predolgo ležati. Ko vodo odlijemo, osta¬
ne na dnu plast škroba, ki jo lahko spet po¬
rabimo. Najbolje je, če postavimo posodo po¬
strani, da se usede škrob na eno stran.

Kako likamo moške srajce.

Pri moški srajci polikamo najprej zapestke in
rokave, potem obramek od odzunaj in od od-,
znotraj, nato pa zadnik. Zdaj razprostremo čez
gubo na Zadniku belo flanelno krpo in poli¬
kamo še prednik. Okoli poškrobljenega ovrat¬
nika likamo v loku. Prsi srajce morajo biti lepo
poravnane in jih likamo od sredine navzven.

Vse poškrobljene dele moramo najprej z na¬
robne strani polikati z vročim likalnikom, nato
pa na licu do suhega zgladiti. Preden jih li¬
kamo na licu, jih zmočimo z vlažno krpo, db
se lepše svetijo. Dvojnate zapestke in ovrat¬
nike pomočimo na pregibu z vlažno krpo, pre¬
den jih pregnemo in zalikamo.

Ovratnike in zapestke nazadnje zaokrožimo
tako, da potezamo z levico oba konca izpod
likalnika do sredine navzgor. Poškrobljene za¬
pestke zaokrožimo samo na sredini, robovi,
kjer so gumbnice, naj ostanejo ravni. Gumbni¬
ce, ki so se sprijele, odpremo s koščenim gla-
dilnikom. Ko zapogibamo ovratnik, je dobro,
če denemo vmes flanelno krpo in polikamo
čeznjo ovratnik, ker se potem laže vmes po¬
tegne zavratnica.

Moško srajco zložimo tako, da jo obrnemo
s prednikom navzdol in zapognemo potem naj¬
prej eno stran do roba prsi in zložimo nanjo
rokav, nakar napravimo isto z drugo stranjo.
Nato pregnemo spodnji rob srajce za 10 ao
15 cm navzgor, zložimo srajco na pol, jo obr¬
nemo na lice in še enkrat polikamo prsi.

39

KAKO RAVNAMO Z OBLAČILI

Gospodinja, ki vešče in skrbno neguje obla¬
čila, lahko prihrani precej denarja, ker je do¬
stikrat zgolj nepravilno in površno ravnanje kri¬
vo, če se obleka hitro obrabi in če je kmalu
videti ponošena.

Izpred vsega je treba obleko čim večkrat
menjati. Če nosimo dan za dnem eno in isto
obleko, jo kaj kmalu uničimo. Kakor človek,
se mora tudi obleka včasih odpočiti, če ho¬
čemo, da je videti sveža in lepo ohranjena.

Ko obleko zvečer slečemo, je ne smemo vre¬
či čez stol ali pa obesiti čez naslanjalo stola,
niti je ne smemo takoj spraviti v omaro. Oble¬
ko moramo, kakor hitro jo slečemo, deti na
obešalnik in obesiti v prednjo sobo, da se do¬
bro prezrači.

Napačno narejeni obešalniki, ki so prekratki,
preozki itd., samo kvarijo oblačila, ker izpri¬
dijo obliko na rami in zmečkajo zavihke. Naj¬
boljši so struženi obešalniki, ki imajo široke
rame. Obešalnike, ki niso popolnoma gladki,
lahko preoblečemo s starimi svilenimi nogavi¬
cami. Ovčja volna v ta namen ni primerna,
ker se v njej le prerodi zarede molji.

Omara, ki v njej shranjujemo obleko, ne sme
biti prepolna; če je v njej natrpanih preveč
oblek, druga drugo mečkajo. Svetla oblačila
obesimo poleg svetlih, temna tik temnih. Zelo
občutljive obleke in takšne, ki jih le bolj po-
redkem oblečemo, prekrijemo z belo krpo, za
temne žametaste obleke pa napravimo prevle¬
ko iz črnega svilenega papirja, da se nanje
ne useda prah in da se jih ne prijemljejo
vlakna in nitke.

Ko oblačilo slečemo, ga moramo takoj do¬
bro skrtačiti in spraviti iz blaga vse madeže.

Volnena oblačila moramo večkrat korenito
očistiti; to storimo najlaže s srkalom za prah
ali pa z iztepalnikom.

Oblačila spravljajmo v omaro, ki naj se
tesno zapira, in jih mimo tega zastrimo še z
zastorom iz pralnega blaga, da ne more prah
do njih.

Tudi čevlji trajajo veliko dalje časa, če z
njimi pravilno ravnamo. Kakor hitro čevlje se-
zujemo, jih moramo deti na kopito, če ho¬
čemo, da ohranijo svojo obliko; posebno ve¬
likega pomena je to, kadar so čevlji premo¬
čeni. Če nimamo kopit, natlačimo v čevlje
časniškega papirja. Dobro je nadalje tudi, če
imamo za črne in za rjave čevlje posebne kr¬
tače in posebne krpe.

Kako likamo moško obleko.

Za to opravilo potrebujemo težak likalnik,
desko za rokave, krpe, ki se ne muckajo, in,
če le mogoče, tudi podolgovato, trdo blazino.

Kako vroč naj bo likalnik in kako vlažna
krpa, je odvisno od vrste blaga, iz katerega je
obleka. Kadar likamo moško obleko, moramo
paziti posebno na to, da prehaja vroča para
skozi blago. Ko likamo, se ne sme mokra krpa,
ki jo pokladamo na blago, nikoli popolnoma
posušiti, ker se sicer blago sveti. Krpo med li¬
kanjem večkrat privzdignemo, nazadnje pa po¬
tolčemo polikano mesto s hrbtom krtače, da so¬
para izpari. Ob šivih se blago rado sveti, zato
ondi ne smemo z likalnikom preveč pritiskati.

Pri hlačah polikamo — čez vlažno krpo se¬
veda — najprej kolena, ki so skoraj vselej ne¬
koliko izbokla. Nato zložimo hlačnico tako, da
pride šiv na šiv, pregrnemo blago z vlažno
krpo in likamo tako dolgo, dokler ni krpa sko¬
raj čisto suha. Zgornji del hlač polikamo na
deski za rokave ali pa na blazini za likanje.
Pri hlačah naj bo spredaj guba zalikana ne¬
kako do višine žepov, zadaj pa do koraka.
Če hočemo, da bo ta guba na pravem kraju,
jo zaznamenujemo, preden pričnemo hlače li¬
kati, z belo nitjo, po kateri se potem ravnamo.
Ko je hlačnica polikana, nit spet izpulimo.

Pri telovniku polikamo najprej zadnik na de¬
ski, nato pa oba prednika na likalni blazini
ali pa na deski za rokave.

Okroglino na ramah suknjiča polikamo naj¬
laže na trdi okrogli blazini, in sicer polikamo
suknjič v tem primeru kar na roki.

40

Zadnji šiv rokava polikamo v gubo samo
do komolca, prednji šiv rokava pa ne sme
imeti gube. Prednika in zadnik polikamo na
likalni deski čez vlažno krpo. Zavihke likamo
na blazini. Spodnji del zavihkov ne sme imeti
gube, ampak ga oblikujemo kar z roko. Pri
tem moramo paziti, da zavihka ne razvlečemo.
Polikani suknjič nazadnje zapnemo, nagačimo
nekoliko s papirjem in ga denemo na obešal¬
nik, da se posuši.

Preden obleko likamo, jo moramo seveda vso
dobro očistiti in, če je potrebno, tudi zašiti in
zakrpati.

Kako snažimo in osvežimo moško
obleko.

Temno moško obleko najprej iztepemo in
skrtačimo, spravimo iz nje mastne in druge
madeže ter jo nato očistimo s tole mešanico:
dve prgišči panamskega lesa poparimo s pol
litra kropa in denemo vse skupaj hladit; ohla¬
jeno mešanico precedimo potem skozi platneno
krpo. Obleko razprostremo na likalno desko
in jo zdrgnemo povsod z voljno krtačo, ki jo
pomakamo v pripravljeno mešanico. Potem skr¬
tačimo obleko z mehko čisto vodo, nazadnje
pa zdrgnemo s suho, čisto, belo krpo in jo
obesimo na obešalnik, da se posuši.

S hlačami, krili in plašči, ki se na nekaterih
mestih svetijo, ravnamo takole:

Najprej oblačilo dobro osnažimo in položimo
na mizo. Nato obrnemo zmerno vroč likalnik
z ravno ploskvijo navzgor in pogrnemo nanj
mokro platneno krpo. Na to krpo položimo po¬
tem tisti del oblačila, ki se sveti, in sicer s
svetlečo se stranjo navzgor, in ga držimo tako
toliko časa, dokler para, ki prihaja od likal¬
nika, ne prodre skozi blago obleke. Kakor hi-
tero se jame krpa sušiti, jo moramo takoj za¬
menjati z drugo, vlažno. Nato zdrsamo svetleče
se mesto previdno s steklitim papirjem štev. 00
in pokrtačimo z zelo ostro krtačo. Če se blago
še zmerom sveti, ves postopek ponovimo.

Kadar čistimo hlače, moramo paziti zlasti na
to, da zapoge dobro očistimo. Zakaj nesnaga,
ki se nabere za zapogami, kakor pesek, drob¬
tine itd., je tudi kriva, da se spodnji rob hlač
prehitro prerabi.

Kako polikamo ramo pri moškem suknjiču kar
na roki.

Kako osvežimo žametasto obleko.

Tudi žametasto obleko lahko osvežimo nad
paro. To delo je hitro opravljeno, če obesimo
obleko nad posodo s kropom. Ko je obleka
spet suha, jo razprostremo na desko za likanje
in zgladimo blago s čisto svileno krpo po nitih,
da se žamet spet lepo sveti.

Če so v žametu madeži, jih moramo seveda
poprej odpraviti. V ta namen vzamemo voljno
krpo, jo pomočimo v mlačno vodo, ki smo ji
prideli nekoliko kisa, in zdrgnemo z njo ma¬
dež. Na ta način odpravimo iz žameta večino
madežev. Edino za mastne madeže vzamemo
evkaliptovo olje, če je madež od vina, pa
namočimo krpo z etrom.

Žametasta obleka se veliko bolje ohrani, če
je nikdar ne vržemo čez stol, ampak jo takoj,
ko jo slečemo, obesimo na obešalnik. Preden
jo potem spet oblečemo, jo pokrtačimo po ni¬
tih s čisto, zelo voljno krtačo.

Vsako žametasto oblačilo je videti kakor no¬
vo, če ga sem pa tja osvežimo z bencinom.
V majhno, plitvo posodo nalijemo nekoliko
bencina, pomakamo vanj voljno, popolnoma
čisto krpo in zdrgnemo z njo vso obleko, ne
do bi preveč pritiskali. Pri tem moramo krpo
in bencin po večkrat menjati.

41

KAKO ODPRAVLJAMO MADEŽE

Na tri reči moramo posebno paziti, kadar od¬
pravljamo madeže:

1. da jih odpravimo čimprej; bolj ko je
namreč madež svež, laže ga odpravimo;

2. da doženemo, kakšen madež je;

3. da je pomoček, s katerim izkušamo ma¬
dež odpraviti, res najboljši.

Pomočke zoper madeže kupujmo zmeraj v
zanesljivi drogeriji ali pa v lekarni. Pri tem
se moramo skrbno ogibati vseh tako imenova¬
nih splošnih pomočkov zoper madeže, ker tak¬
šnih pomočkov sploh ni. Kakor so madeži raz¬
ličnega izvora, tako jih moramo tudi odprav¬
ljati z raznimi pomočki, zakaj pomoček, ki ene
vrste madež odpravi, lahko drugega še bolj
pokvari.

Madeže, pri katerih ne moremo dognati, ka¬
ko so nastali, in takšne na dragocenih oblekah
ali predmetih dajmo rajši kemično čistit, ker
bi z napačnim postopkom napravili lahko še
večjo škodo.

Madeže moramo odpravljati zmeraj na pod¬
lagi, ki vpija (bel pivnik ali pa bela krpa), in
jih izplakovati vselej s čisto, mlačno vodo.
Močne in ostre pomočke, kakor amoniak, vo¬
dikov superoksid, salmiakovec itd., smemo upo¬
rabljati samo zelo razredčene.

Alkalijevi madeži.

Iz belega perila in platna  spravimo takšne
madeže tako, da jih namočimo v 3%ni razto¬
pini ocetne kisline in izplaknemo z vodo.

Iz barvastega volnenega blaga, iz  bombaža-
stega blaga in iz svile  jih izperemo ali zdrg¬
nemo s 3%no raztopino ocetne kisline ali pa
denemo nanje magnezijevo kašo z raztopino
ocetne kisline.

Apno.

Iz obleke in perila spravimo madeže od ap¬
na, če jih zdrgnemo s krpo, ki jo pomakamo
v nekoliko razredčen mlačni kis.

Barve.

Madeže od barve odpravimo na splošno ta¬
ko, da jih pomočimo z mešanico štirih delov
špirita, treh delov salmiakovca in treh delov
terpentinovega olja ter jih po desetih minutah
zdrgnemo. Če madež še vedno ni popolnoma
izginil, postopek ponovimo.

Vodne in klejaste barve  zdrgnemo z milnim
špiritom ali pa s špiritom, ki mu pridenemo
nekoliko ocetne kisline, in jih nazadnje dobro
izplaknemo z mlačno vodo.

Anilinske barve  zdrgnemo z mešanico mil¬
nega špirita in salmiakovca (vsakega pol) ali
pa z vročim glicerinom, nato previdno obelimo
z vodikovim superoksidom in z razredčenim
salmiakovcem, nazadnje pa dobro izplaknemo.

Oljne in lakaste barve  zdrsamo z mešanico
iz štirih delov salmiakovca in iz dveh delov
terpentinovega olja, kloroforma, tekočine za
madeže, nato jih pa izmijemo z glicerinovim
milnim špiritom.

Iz svilenega blaga  moramo odpravljati ma¬
deže od barv zelo previdno. Najprej se mo¬
ramo prepričati, ali ne gre morda blago ob
barvo. Madež pomočimo potem z mešOnico
etra in terpentina (vsakega pol), ga potresemo
nato z belim praškom bolusa in polikamo na¬
zadnje tisto mesto med dvema pivnikoma.

Pralno blago,  ki je dobilo madeže, ker je
šlo ob barvo, držimo v vroči raztopini mila in
sode. Če je tkanina močna, jo lahko tudi po¬
močimo s kisom in vtaknemo v vročo klorovo
vodo.

Blatni madeži.

Ko se blato posuši, madeže najprej izkrta-
čimo, potem pa tiste, ki še ostanejo, odmočimo
s toplo vodo, ki ji pridenemo nekoliko kisa, in
operemo potlej z milnim špiritom.

Črnilo.

Na belem  perilu izperemo madež od črnila
z vročo vodo, ki ji pridenemo nekoliko soli
(lahko tudi limonovega soka), ali z vročim gli-

42

ceriom ali pa z mešanico iz desetih delov špi¬
rita in iz enega deia octovega cveta. Če je po¬
trebno, ga nazadnje obelimo z burmolom.

Takšne madeže lahko pomočimo tudi v su¬
rovo pinjeno mleko in pri tem mleko večkrat
menjamo, dokler madež popolnoma ne izgine.

Blago, ki ga smemo kuhati, takoj namočimo,
vodo večkrat menjamo in ga potem s kakršnim
koli pralnim pomočkom prekuhamo.

Stare madeže od črnila zdrgnemo z vročo
kašo kuhane rabarbare in izperemo nato z raz¬
topino mila.

Iz belega  blaga spravimo madeže od črnila,
če jih najprej nekoliko zmočimo, nato pa drg¬
nemo z birsno kislino, dokler ne postanejo
rdečkasti, nakar jih izplakujemo s čisto vodo
tako dolgo, da popolnoma izginejo.

Sveže madeže od črnila na barvastem vol¬
nenem in bombažastem blagu  odpravimo, če
jih takoj izperemo, in sicer najprej z milnico,
nato še z glicerinom ali pa z zelo razredčenim
amoniakom, in izplaknemo z milnico. Ko ma¬
dež izgine, polikamo tisto mesto čez vlažno
krpo z vročim likalnikom.

Madeže od črnila na svili, atlasu in žametu
izperemo s špiritom ali pa z vročim glicerinom
in jih pokapamo potem z 10%no raztopino
ščavne soli, nakar jih dobro izplaknemo z vodo.

Sveže madeže od črnila spravimo iz svile
tudi tako, da jih zdrgnemo z etrom.

Madeže od črnila na preprogah  zdrsamo z
limono ali pa z mlekom, potem pa izperemo
z razredčenim salmiakovcem.

Za madeže od črnila na marmorju  pripravi¬
mo zmes žgane magnezije in bencina, s kate¬
ro jih namažemo. Čez nekaj časa jih dobro
zdrgnemo in iznova namažemo. To potem še
večkrat ponovimo, dokler madež ne izgine.

Madeže od črnila na parketnih tleh  drsamo
s polovico limone tako dolgo, dokler ne izgi¬
nejo. Vmes jih pa večkrat umijemo s toplo
vodo.

Dež.

Na svili  zdrgnemo lise od dežja z žganjem
in jih nato z narobne strani polikamo.

Iz sukna  jih spravimo tako, da še vlažne po¬
likamo.

Firnež (pokost).

Na belem perilu in platnu  ga odmočimo z
oljem, nato pa zdrgnemo s terpentinovim oljem.

Na barvastem bombažastem in  volnenem
blagu  odmočimo madež z oljem in, če je tre¬
ba, izmijemo z dobrim milom.

Na svilenem blagu  ga odmočimo z oljem,
potem pa zdrgnemo s terpentinovim oljem ali
pa z bencolom.

Hipermanganov kisli kalij.

Takšne madeže odpravimo z žveplenim amo¬
nijem.

Jajce.

Madeže od jajca odpravimo z mlačno vodo
ali z vodo, kateri prilijemo nekoliko kisa, ali
pa z mlačnim milnim špiritom. Lahko jih tudi
zdrgnemo z vlažno soljo.

Iz volnenega blaga  spravimo takšne madeže
tako, da počakamo, dokler se popolnoma ne
posuše, nakar jih izkrtačimo. Nato jih zdrgnemo
z vlažno krpo; če se madež še ni razkrojil,
vzamemo nekoliko milnice, nazadnje pa zdrg¬
nemo tisto mesto s čisto vodo in še mokro
polikamo.

Pri svilenem blagu  zdrgnemo madež z raz¬
redčenim špiritom (pol špirita, pol vode) nad
voljno podlago in ga izmijemo potem s čisto
vodo.

Jodova tinktura.

Iz platnenega blaga izginejo madeži od jo¬
dove tinkture sami od sebe, če jih večkrat iz¬
peremo.

Kavčukasti obliž.

Madeže od kavčukastega obliža odpravimo
z bencinom ali pa z bencolom.

Kava, čokolada, kakao, čaj.

Sveže madeže na platnenem in namiznem
perilu  odmočimo s slano ali pa s toplo vodo,
ki ji pridenemo nekoliko glicerina, in potem
izperemo. Blago, ki ima takšen madež, tudi
lahko razprostremo čez posodo in polijemo s
kropom.

Stare madeže odmočimo čez noč s koncen¬
triranim glicerinom, nato pa izperemo s toplo
vodo ali pa namočimo tisto mesto z mešanico
beljaka in glicerina, počakamo, da se posuši,
nato ga pa operemo z mlačno vodo in še
vlažno polikamo z narobne strani.

43

Manj vidni čokoladni madeži izginejo največ¬
krat že v mlačni vodi ali pa če jih namažemo
z ne preostrim milom, ki ga zdrgnemo potem
z razredčenim špiritom. Belo perilo tudi lahko
pokapamo z limonovim sokom, barvasto pa po¬
močimo z žveplenim etrom.

Svileni gab ardin (diagonalno rižasto blago)
zdrgnemo z glicerinom in obrišemo potlej z
mlačno vodo.

Popolnoma sveži kakavni madeži izginejo, če
jih namočimo s presnim mlekom.

Kavne madeže spravimo iz svile, volne in
bombaža, če jih zdrgnemo z glicerinom in iz-
plaknemo z mlačno vodo.

Iz velurja  spravimo kavne madeže tako, da
jih zdrgnemo z milnim špiritom in potem še
z vlažno vato.

Kisline.

Madeže od kislin namočimo z 10%no razto¬
pino sode ali pa z močnim salmiakovcem. Na¬
zadnje jih dobro izplaknemo z vodo.

Klej.

Madeže od kleja izperemo z vročo vodo, se¬
veda če se tista tkanina sploh sme prati z vodo.

Kolomaz, katran.

Madeže od kolomaza in katrana spravimo
iz pralnega blaga,  če jih, preden jih skuhamo,
zdrgnemo z bencinom ali pa s terpentinovim
špiritom.

Madeže na suknenem blagu namočimo s ter¬
pentinovim špiritom in zdrgnemo na podlagi s
fiItrirnim papirjem. Ta postopek moramo več¬
krat ponoviti, nakar tista mesta posušimo in
skrtačimo.

Prisušene madeže na volnenem in bombaža-
sfem blagu najprej zmehčamo z maslom ali pa
s svinjsko mastjo, nato pa izperemo s toplo
milnico ali pa z milnim špiritom. Če pa blagu
ne smemo prati, odpravimo madež z bencinom.

Kri.

Madeže od krvi, ki so še sveži, lahko od¬
pravimo z mlačno vodo. Starejše madeže mo¬
ramo pa namočiti, in sicer če so na platnu,
čez  noč, če so na svili in volni,  pa smemo na¬
makati blago samo pol ure.

Madeže od krvi spravimo iz svile in žameta
tudi s špiritom ali pa z mlačno milnico. Nazad¬

nje izplaknemo blago s čisto vodo. Žamet mo¬
ramo potem vselej še prepariti.

Madeže na svili in na barvastem volnenem
blagu  tudi lahko namažemo s kašo iz krom¬
pirjevega ali pa pšeničnega škroba in neko¬
liko vode. Ko se ta zmes na blagu posuši, jo
iztrkamo z narobne strani. Če madež še po¬
polnoma ne izgine, vse skupaj ponovimo.

Madeže od krvi na lesu  odpravimo, če jih
namočimo s solno kislino in takoj nato umije¬
mo z raztopino sode. Pri tem moramo paziti
na roke.

Lak.

Madeže od laka spravimo tudi iz občutljive
tkanine na tale način: Umazano mesto dene¬
mo na pivnik, ki ga zganemo v štiri gube, pre¬
pojimo madež s terpentinom in postavimo na
vrh mrzel likalnik. Ta postopek potlej še neko-
likokrat ponovimo.

Liker.

Madeže od likerja namočimo z zelo razred¬
čenim vinskim cvetom (nekako dva dela vin¬
skega cveta na osem delov vode). Če pa ma¬
dež še ne izgine, moramo napraviti za spozna¬
nje močnejšo mešanico. Sveži madeži izginejo
dostikrat tudi že, če jih operemo s toplo vodo.

Madeže na svili  pa namočimo s še šibkejšo
špiritovo mešanico (en del vinskega špirita na
deset delov vode) in izplaknemo s čisto vodo.

Lizol.

Madeže od lizola operemo z mešanico sal-
miakovca in špirita.

Mast, olje.

Iz pralnega blaga  spravimo takšne madeže,
če jih operemo v raztopini milnih kosmičev,
iz volnenih reči pa, če jih operemo v vodi,
ki ji pridenemo amoniaka. Eno in drugo potem
dobro izplaknemo in še vlažno polikamo z na¬
robne strani.

Sveže mastne madeže odpravimo, če denemo
madež med dva pivnika in ga z vročim likal¬
nikom polikamo; pri tem moramo pivnik več¬
krat premejati. Preden pričnemo likati, madež
lahko namočimo z vodo in zdrgnemo z ben¬
cinom.

Mastne madeže odpravimo tudi, če jih na¬
mažemo z mešanico bencina in magnezije, čez

44

nekaj ur pa oddrgnemo to kašo s čisto krpo
in zbrišemo robove, če ostanejo, z bencinom.

Iz svile  spravimo mastne madeže, če jih po¬
tresemo s soljo ali pa z nastrgano krojaško
kredo in polikamo z vročim likalnikom med
dvema pivnikoma. Odpravimo jih pa lahko tu¬
di, če jih zdrgnemo z bencinom ali pa z etrom,
robove pa z mlačno vodo, ali če jih namočimo
z glicerinom in potem z etrom ali po če jih
potresemo z redko mešanico etra in magnezije
ter nato otrkamo, da se ta zmes otrese.

Mastne madeže odpravimo iz žameta, če jih
zdrgnemo s krpo, ki jo pomočimo v terpenti¬
nov špirit, ali pa če denemo v vrečico vročega
peska in zdrgnemo potem umazano mesto v
smeri proti dlakam. Na enak način spravimo
iz žameta tudi madeže od smole in voska.

Zastara  ne madeže  od masti in olja spravimo
iz volnenega blaga,  če jih namažemo z gosto
mešanico kaolina in vode. Ko se ta maža po¬
suši, blago skrtačimo.

Mastne madeže na tleh zdrsamo s šibkim sal-
miakovim vodikovim superoksidom.

Za mastne madeže na usnjeni opravi in dru¬
gih usnjenih predmetih raztopimo v vroči vodi
jelenje soli in drgnemo potem madež tako
dolgo, da se speni, nakar zdrsamo tisto mesto
do suhega.

Mastne madeže spravimo iz usnjenih  torbic
s salmiakovim špiritom. Košček vate pomočimo
v salmiakov špirit in jo pritiskamo na madež,
ne da bi ga drgnili. Čez nekaj časa izperemo
tisto mesto previdno z vodo, pri čemer mo¬
ramo paziti, da pride voda samo na umazano
mesto. Nazadnje usnje dobro zdrsamo z voljno
krpo. Če je madež starejši, moramo to več¬
krat ponoviti.

Mastni madeži na marmorju izginejo, če na¬
tresemo nanje precej debelo plast francoske
krede in jih dobro zmočimo z bencinom. Da
bencin prehitro ne izhlapi, ga moramo pokriti
s krpo. Po petih do šestih urah krpo odgrnemo
in vse to spet ponovimo ter ponavljamo potem
tako dolgo, dokler madež popolnoma ne iz¬
gine. Če bencin ne pomaga, vzemimo mešanico
kloroforma in bencina ali pa kloroform sam.

Mleko, juha, omake, tobak.

Sveže madeže izperemo s toplo vodo ali pa
z 'razredčenim milnim špiritom, stare pa z alko¬
holom, s toplo raztopino boraksa ali z razred¬

čeno salmiakovo raztopino, nazadnje jih pa
operemo s toplo vodo.

Mlečne madeže spravimo iz temnega blaga,
če jih zdrgnemo z razredčenim salmiakovcem
(en del salmiakovca in štiri dele vode), ki mu
pridenemo nekoliko soli, in izperemo nato z
vodo. Svetlo blago pa namažemo s kašnato
mešanico vinskega cveta in ogljikovokisle mag¬
nezije, ki jo potem, ko se posuši, izkrtačimo.

Tobačne madeže odpravimo z mešanico gli¬
cerina in salmiakovca (vsakega pol) in zdrg¬
nemo nazadnje s špiritom ali pa s toplo vodo,
ki ji pridenemo nekoliko kisa.

Musji madeži.

Takšne madeže razkrojimo s salmiakovcem in
s toplo vodo ali jih pa izperemo z milnim špr-
ritom.

Oreh.

Madeže od oreha operemo v kolinski vodi,
ki ji pridenemo nekoliko kisa. Nazadnje jih iz-
plaknemo z vročo vodo.

Parfum.

Madeže od parfuma odpravimo iz svile, atla¬
sa in žameta, če jih previdno zdrgnemo z zgo¬
ščenim toplim glicerinom.

Pečatni vosek.

Pečatni vosek najprej zmehčamo, ne da bi
se pri tem dotaknili blaga, s čistim alkoholom
in ga nato previdno odstrgamo z nožičem. Po¬
tem zdrgnemo madež s čisto platneno krpo in
izkrtačimo nazadnje s trdo krtačo. Vosek lahko
tudi namočimo z žvepleno kislino, ga previdno
odpraskamo in zdrgnemo z žvepleno kislino
tudi rob.

Petrolej.

Madeže od petroleja odpravimo najhitreje
in najlaže z bencinom.

Pivo.

Madeže v volni in  svili namočimo z meša¬
nico destilirane vode in nedenaturiranega špi¬
rita (vsakega pol) in blago potem pol.ikamo.

Iz debelega blaga izkrtačimo madeže z
mlačno milnico, izplaknemo s čisto vodo in
zdrgnemo nazadnje tisto mesto s čisto krpo do
suhega.

45

Pot.

Madeže od potu na obleki izperemo s toplo
vodo in zdrgnemo potem s krpo, ki jo poma¬
kamo v bencin. Sveže madeže lahko odpra¬
vimo tudi z boraksom, ki ga raztopimo v čisti
vodi, ali pa z mešanico alkohola in salmia-
kovca (vsakega pol).

Na svilenih oblekah  jih namažemo s kašo,
ki jo pripravimo iz dvojnega ogljikovega natro-
na in nekoliko vode, in jih čez nekaj časa iz-
plaknemo s čisto vodo.

Punč.

Madeže od punča odpravimo, če jih izpe¬
remo s  toplo milnico in izplaknemo s čisto
vodo.

Rdečilo.

Madeže od rdečila poizkusimo odpraviti naj¬
prej z razredčenim salmiakovcem. Če to ne po¬
maga, pa vzamemo toplo klorovo vodo, pri
bombažastem blagu pa žvepleno paro.

Ribje olje.

Madeže od ribjega olja namočimo z benco-
lom ali pa z metilnim alkoholom in jih izpe¬
remo potem z milnico ali pa z milnim špiritom.

Pri perilu, ki se sme kuhati, pa zdrgnemo
madeže na obeh straneh z mazljivim milom,
počakamo nekaj ur, nakar perilo skuhamo.

Rja.

Madeže od nje na belem perilu in platnu
pokapamo z limonovim sokom in jih držimo
nato nad vodno paro ali pa razprostremo uma¬
zano mesto nad segreto medno ali bakreno
posodo in polijemo z vrelim limonovim sokom.

Stare madeže polijemo z vrelim vinskim cve¬
tom in jih nato dobro izplaknemo, lahko jih
pa tudi odmečimo v razredčeni solni kislini,
obelimo in nazadnje dobro izperemo z vodo.

Iz barvastega bombažastega in volnenega
blaga  jih spravimo, če jih pomočimo z mlačno
10%no raztopino birsne kisline in dobro izpe¬
remo s čisto vodo.

Na svili, atlasu in žametu  jih pomočimo s
kisom in potresemo s pepelom od smotke, čez
nekaj časa pa izperemo z milnim špiritom.

Sadje.

Madeže od sadja spravimo iz belega perila
kakor madeže od rdečega vina.

Na svili  jih pomočimo z mlačno boraksovo
raztopino in izperemo s čisto vodo.

Iz barvastega bombažastega in volnenega
blaga  jih spravimo, če držimo umazano mesto
nad posodo in ga počasi polivamo s kropom,
dokler madež ne izgine. Lahko pa tudi pomo¬
čimo umazano mesto z zelo razredčeno amo-
niakovo raztopino in nazadnje dobro izplak¬
nemo. Z amoniakovo raztopino moramo biti
zlasti pri barvastem blagu zelo previdni.

Z rok spravimo te madeže, če umijemo roke
v pinjenem mleku, če jih zdrgnemo z notranjo
stranjo limonovega olupka, z ocetno kislino ali
pa z birsno kislino. Nazadnje umijemo roke z
ne preostrim milom in namažemo s kremo.

Sadni sok.

Sveže madeže od sadnega soka odpravimo,
če jih potresemo s soljo in izperemo nato v
vroči vodi. Lahko jih pa odpravimo tudi z li¬
monovim sokom.

Saje.

Madeže od saj na belem perilu  zdrgnemo s
presnim kruhom ali pa z milom, ki se zelo
peni. Pri tem moramo uporabljati voljno krtačo.

Na drugem blagu izperemo takšne madeže
z mlačno vodo in jih zdrgnemo potem z ben¬
cinom.

Seč.

Iz tkanin  spravimo takšne madeže, če jih
operemo z limonovim sokom ali pa z razred¬
čenim kisom.

Iz tal  jih pa spravimo, če jih zdrsamo z
10% solno kislino in izmijemo s toplo vodo.

Sladkor.

Madeže od sladkorja spravimo iz vseh vrst
tkanin z mlačno vodo, ki jo prej prekuhamo
in shladimo.

Sladoled.

Na belem  perilu, na platnenem, barvastem
bombažastem in volnenem blagu in na svili
takšen madež najprej dobro namažemo z ben¬
cinom, da mu vzamemo maščobo, potem ga
pa večkrat namočimo s toplo 1%no amonia¬
kovo raztopino, dokler se ne razkroji. Mokri
rob, ki nastane, namočimo z vlažno gobo in

46

potrkamo z jelenjo kožo. Lise, ki se še po¬
znajo, obelimo z žvepleno kislino, potem jih
dobro preplaknemo s toplo vodo in posušimo
z jelenjo kožo.

Pri svilenem blagu  moramo obrisati madeže
čisto nazadnje še z alkoholom.

Sveča.

Madeže od sveče najprej odstrgamo, nato
jih pa med dvema pivnikoma z vročim likal¬
nikom polikamo. Nazadnje jih lahko še zdrg¬
nemo z bencinom ali pa z bencolom.

Iz platnenega in bombažastega blaga spra¬
vimo madeže od sveče s špiritom.

Svinčena voda.

Madeže od svinčene vode odpravimo s ki¬
som ali pa z natronovim lugom.

Svinčnik, tintni.

Takšne madeže zdrgemo s slanino in izpe¬
remo z milnim špiritom; odpravimo jih pa tudi
s špiritom ali pa z mravjim etrom, in sicer jih
potem samo večkrat pomočimo s krpo.

Belo platneno perilo  vdrgnemo na umaza¬
nem mestu z zelenim mazljivim milom, nato
pa razgrnemo perilo na sonce in ga medtem
večkrat poškropimo. Potem madež zdrgnemo
in dobro izperemo. Ta postopek tako dolgo
ponavljamo, dokler vsi madeži popolnoma ne
izgjnejo.

Svilo na umazanem mestu previdno zdrgne¬
mo s krpo, ki jo pomakamo v limonov sok,
nazadnje jo pa pokapamo s čisto vodo.

Svinec.

Na madež od svinca kanemo jodove tinkture,
ki jo odpravimo potem s salmiakovo raztopino.

Špirit.

Madeže od špirita odpravimo, če jih izpere¬
mo z vodo, ki ji pridenemo kisa.

Trava.

Sveži madeži od trave izginejo, če jih zdrg¬
nemo z vodo in milom ali s špiritom ali pa s

salmiakovcem (en del salmiakovca na deset
delov vode).

Občutljivejše blago moramo izplakniti z
vodo, ki ji pridenemo nekoliko kisa.

Madež lahko tudi zdrgnemo s presnim ma¬
slom in izperemo nato s kropom ali ga pa
držimo nad žvepleno soparo.

Madež na flaneli  moramo namazati z meša¬
nico beljaka in glicerina (vsakega pol), čez
dve uri pa potem flanelo operemo.

Vino, rdeče.

Na belem blagu  potresemo sveže madeže s
soljo, nato jih pa polijemo še z vrelim limo¬
novim sokom ali pa s surovim pinjenim mle¬
kom.

Zastarane madeže pa zdrgnemo z mazljivim
milom in počakamo, da se milo vleze, potem
jih izperemo ali pa namočimo najprej z raz¬
topino vodikovega superoksida, nato še z raz¬
redčenim salmiakovcem, nazadnje jih pa do¬
bro izperemo z vodo.

Barvasta svila.  Madež zmočimo najprej s
toplo vodo, potem pa večkrat z 10%no raz¬
topino birsne kisline, nato ga pa takoj dobro
izperemo.

Umetna svila.  Madež namočimo (z gobo)
s 3%no mlačno amoniakovo raztopino in ga
potem dobro potolčemo. Nato kanemo nanj
nekoliko kapljic 5%ne oksalne kisline, ga do¬
bro izperemo in to, če je treba, še večkrat po¬
novimo. Nazadnje madež dobro izperemo in
obelimo lise, ki se še poznajo, z burmolom.
Robove obložimo s talkunom in denemo blago
sušit.

Vosek.

Madeže od voska spravimo iz žameta prav
tako kakor mastne madeže.

Na svilenem  blagu jih pa zdrgnemo na meh¬
ki podlagi s svileno krpo, ki jo pomakamo v
čist terpentinov špirit. Ko to delamo, moramo
po večkrat menjati krpo in podlago.

Železno vino.

Takšne madeže odpravimo z 10%no toplo
raztopino ščavne soli, ki ji pridenemo 5%nega
glicerina.

47

KAZALO

Stran

Uvodna beseda.4

Naloge gospodinje . .5

Kako naj bo urejena kuhinja.6

Kurjava .11

Navadno ognjišče.11

Plinsko ognjišče in plinski kuhalnik . . . .12

Električno ognjišče .15

Peči .16

Osrednja kurjava .17

Kurivo .18

Razsvetljava.20

Petrolej. 20

Elektrika .20

Hladilne naprave.22

Kako skrbimo za toplo vodo.22

Kuhinjsko posodje in orodje.23

Kako pomivamo posodo.25

Kako pospravljamo in snažimo stanovanje ... 28

Vsakdanje pospravljanje. 28

Veliko pospravilo.^

Stran

Kako ravnamo z opravo.33

Kako peremo .34

Kako peremo in li..a:no boljše perilo ....  35

Barvasto perilo.35

Perilo iz prave svile, umetne svile in iz volne 35

Svilene nogavice .36

Kako peremo volnene reči ........  36

Kako likamo .37

Plinski likalnik.37

Električni likalnik.38

Likalnik na oglje in železni likalnik ....  38

Kako ravnamo z moškimi srajcami in ovratniki . 39

Kako škrobimo srajce in ovratnike.39

Kako likamo moške srajce.3y

Kako ravnamo z oblačili.40

Kako likamo moško obleko.40

Kako snažimo in osvežimo moško obleko . . 41
Kako osvežimo žametasto obleko.41

Kako odpravljamo madeže.42

tran

33

34

35

35

35

36

36

37

37

38

38

39

39

3 'j

40

40

41

41

42

* •

ki jih vsak dan potrebujete, so:

Cerna Ružena: 1400 nasvetov

Dr. Duckelmannova Ana: Postanek otroka in njegov razvoj

Gerling B. :  Sitni možje — Vzgoja za zakon

Dr. Hodann Maks: Ali otroka res štorklja prinese

Dr. Jakša Joža : Kako spoznamo spolne bolezni

Krista Kernhofer: Nasveti za življenje

Kilduff Edward John: Kako si poiščem boljšo službo

Kneipp: Domača lekarna in zdravilna zelišča

Kopp Kornelija: Veselo praznujmo, prijetno godujmo

Ing. arh. Kregar R.: Naš dom

Ing. arh. Kregar R.: Kaj moram vedeti, kadar si gradim dom
Ing. arh. Kregar R.: Naš dom — kako ga gradimo
Dr. Lobel Josip: Od zakona do ljubezni
Lost Jan: Česa iščete v zvezdah?

Macfadden Bernarr: Mož in zakon

Dr. Petrič Karel: Bolezni, kako jih spoznamo in preprečimo
Dr. Petrič Karel: Človek

Dr. Petrič Karel: Nalezljive bolezni, kako se jih obvarujemo

Dr. Petrič Karel: Nega bolnikov in prva pomoč pri nezgodah

Dr. Petrič Karel: Regulacija rojstev

Pitkin Valter: Življenje se prične s štiridesetim letom

Podgornik Angela: Za pridne roke — vezenje

Podgornik Angela: Za pridne roke — za vsako nekaj

Podgornik Angela: Za pridne roke — za moža in še kaj

Podgornik Angela: Za pridne roke, VII.del

Podgornik Angela: Za pridne roke — šivanje

Podgornik Angela: Za pridne roke IX.del

Podgornik D.: Vrt in moje rože

Dr. Raunert Margareta: Kako naj se žena neguje

Stupanova Milica: Kako vzgojim svojo deco

Ing. arh. Šantel-Kanonijeva Dušana: Kako si opremim stanovanje

Šest Osip: Kar po domače

Škerjančeva Verena: Kako naj kuham

Dr. Vavpetič Lado: Življenje in zapisana pravica

Vodetova Angela: Žena v sedanji družbi

Vodetova Angela: Spol in usoda, l.del

Vodetova Angela: Spol in usoda, II. del

VI DOBITE TE KNJIGE ZA POLOVIČNO CENO, TO JE ZA 15—DIN
VSAK IZVOD. PREGLEJTE SVOJO GOSPODINJSKO KNJIŽNICO, ČE
VAM KATERA TEH KNJIG MANJKA, DA VAM JO TAKOJ POŠUEMO.

p

J

-i

OSNUTKH, JD£JE, FOTO¬
MONTAŽE brezplačno.

ODLJ ČEN TISK, SIJAJNO
JZVEDBO VAŠJrJ  PROS PBIO
TOV, PLAKAT QV/f JSKOVJN
J2VRČJ ZA ZMERNO  CENO
_

DELNIŠKA TISKARNA

LJUBLJANA  f), 0. DALMATINOVA 8

TELEFON 21-32