SKUPSGINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TRfBNJE
Letnik XVIII.
Novo mesto. 7. maja 1981
št. 14
VSEBINA
OBČINA Č R N O M F. I. J
107. Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za cene občine Črnomelj
108. Statut skupnosti za cene občine Črnomelj
109. Odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve Občinski skupnosti za cene v potrditev
110. Navodilo o pošiljanju cenikov Občinski skupnosti za cene v potrditev
111. Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah Občinski skupnosti za cene zaradi spremljanja
112. Popravek ugotovitvenega sklepa o stopnjah, virih in osnovah združevanja sredstev za realizacijo programa srednjeročnega plana Občinske komunalne skupnosti Črnomelj za obdobje 1981-1985
114. Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah Skupnosti za cene občine Metlika zaradi spremljanja
OBČINA NOVO MESTO
115. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitame preglede in za dovoljenja za prodajo mleka v letu 1981
OBČINA RIBNICA
116. Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Ribnica
117. Statut občinske skupnosti socialnega skrbstva Ribnica
118. Pravilnik o družbenih materialnih pomočeh v socialnem skrbstvu v občini Ribnica
OBČINA METLIKA	j	MEDOBČINSKE OBJAVE
113.	Navodilo o pošiljanju cenikov Skupnosti za cene občine j 119. Sklep o ukinitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški Metlika v potrditev	i	v občinah Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje
Občina Črnomelj
107.
Na podlagi 8. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ 1/80) in 33. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS 20/80) ter v skladu z družbenim dogovorom o občinski skupnosti za cene (Skupščinski Dolenjski list 7/81) sklenejo temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter Obrtno združenje Črnomelj, kina območju občine Črnomelj proizvajajo oziroma prodajajo proizvode ter opravljajo storitve, katerih cene so v občinski pristojnosti,
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI SKUPNOSTI ZA CENE OBČINE ČRNOMELJ
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Zaradi urejanja medsebojnih odnosov, usklajevanja svojih interesov in uresničevanja pravic in obveznosti na področju cen za proizvode in storitve v pristojnosti občine usta-
navljajo temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter obrtno združenje, ki se združujejo po zakonu o združevanju organizacij združenega dela v splošna združenja in gospodarske zbornice, občinske skupnost za cene (v nadaljnjem besedilu: skupnost) občine Črnomelj.
2.	člen
Skupnost je družbeno pravna oseba, ki opravlja naloge posebnega družbenega pomena in ima tudi javna pooblastila, določena z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon) in z zakonom o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (v nadaljnjem besedilu: republiški zakon).
Sedež skupnosti je v Črnomlju.
3.	člen
S tem samoupravnim sporazumom se natančneje določijo:
- naloge skupnosti,
- organi skupnosti,
- pravice, dolžnosti in odgovornosti ustanoviteljev skupnosti,
- oblikovanje in sprejemanje delovnega programa skupnosti ter financiranje skupnosti,
- način opravljanja strokovno-administrativnih del za skupnost,
- samoupravni splošni akti skupnosti.
II.	NALOGE SKUPNOSTI
4. člen
Skupnost pripravlja skladno z razvojnimi in planskimi usmeritvami osnove za določanje politike cen za proizvode in storitve v pristojnosti občine. Pri tem mora izhajati iz ciljev in nalog na tistih področjih ekonomske politike, ki vplivajo na raven cen in njihova medsebojna razmerja.
5. Člen
Skupnost predlaga ukrepe za izvajanje politike cen na podlagi ocen in ugotovitev o izvajanju ekonomske politike na tistih področjih, ki vplivajo na cene.
6. člen
Pri pripravi osnov za določanje politike cen in pri oblikovanju predlogov ukrepov za izvajanje politike cen skupnosti izhaja iz analiz o gibanju cen, v katerih mora biti dan poseben poudarek pogojem za izvajanje politike cen in vzrokom, ki so povzročili odstopanja od prejete politike.
7. člen
Na zahtevo samoupravnih organizacij in skupnosti ter obrtnega združenja daje skupnost strokovno pomoč pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, s katerim se urejajo cene za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti obči-
ne. Skupnost daje strokovno pomoč predvsem glede načina uporabe meril in oblikovanja cen, pri oblikovanju samoupravnih sporazumov, pa tudi glede načina kontrole njihove uporabe. Skupnost pripravlja analize o vplivu predlaganih sprememb cen na poslovne stroške organizacij združenega dela panog in dejavnosti ter na življenjske stroške.
8.	člen
Skupnost opravlja družbeno kontrolo cen tudi s tem da:
- se udeležuje sklepanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se urejajo cene za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine;
- predlaga izvršnemu svetu skupščine občine Črnomelj ustrezne ekonomske ukrepe, predvidene z republiškim zakonom;
- izdaja V skladu z žvčznim zakonom odločbo o začasnem zadržanju uprabe neustrezno oblikovanih cen, na osnovi česar morajo samoupravne organizacije oziroma skupnosti ponovno oblikovati cene v skladu z zakonqm;
- spremlja in analizira gibanje cen in razmerij v cenah ter analizira pogoje in vzroke, ki so vplivali na gibanje cen, o tem pa poroča izvršnemu svetu, skupščini občine ter Medobčinski gospodarski zbornici ter
- predlaga izvršnemu svetu skupščine občine izdajo ukrepov neposredne kontrole cen in opravlja
neposredno kontrolo cen, določeno z zveznim zakonom.
9. člen
Skupnost sodeluje s skupnostmi za cene drugih občin predvsem z namenom, da izmenjuje izkušnje in čim bolj poenoti pristop pri načinu in kontroli uporabe meril za oblikovanje cen proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti občine in pri oblikovanju predlogov za izvajanje politike cen.
Skupnost se dogovori z drugimi občinskimi skupnostmi za cene o medsebojnem obveščanju kot podlagi za sodelovanje.
10. člen
Skupnost sodeluje z republiško skupnostjo za cene pri pripravljanju osnov za določanje politike cen v SR Sloveniji. Skupnost predvsem posreduje predloge glede načina uporabe in kontrole uporabe meril za oblikovanje cen proizvodov in storitev iz pristojnosti občin.
11. člen
Skupnost opravlja analitične, strokovne in druge naloge, ki so potrebne za izvajanje navedenih nalog in del skupnosti. Skupnost analizira vpliv cen na odnose pri pridobivanju in delitvi dohodka v dejavnosti in panogah iz svoje pristojnosti ter analizira vpliv cen na razmere na tržišču.
12. člen
Skupnost obvešča samoupravne ■ organizacije in skupnosti ter obrtno združenje o pojavih in ugotovitvah o razvoju družbenoekonomskih odnosov, s katerimi se srečuje pri opravljanju nalog iz svojega delovnega področja in so pomembni za uresničevanje vloge samoupravnih organizacij in skupnosti na področju cen ter predlaga ukrdpe v okviru zakonskih pooblastil. Informacije, zanimive za celotno združeno delo zbira in prireja za objavo v Vestniku Gospodarske zbornice medobčinska gospodarska zbornica.
13. člen
Skupnost opravlja naloge in dela v skladu s programom dela, ki ga sprejema svet skupnosti.
III.	ORGANI SKUPNOSTI
14. člen	%
Organa skupnosti sta svet skupnosti in predsednik skupnosti.
Da se zagotovi uresničevanje posebnega družbenega interesa, sodelovanje s skupnostmi za cene drugih družbenopolitičnih skupnosti, udeležba pri delu in uresničevanju vpliva udeležencev Družbenega dogovora o občinski skupnosti za cene na delo skupnosti, se v skladu z načeli delegatskega sistema ustanovi svet skupnosti (v nadaljnjem besedilu: svet).
Medobčinskagospodarska zbornica pripravi razrez strukture delegatov sveta iz vrst ustanoviteljev tako, da je omogočeno najustreznejše delovanje sveta za izvajanje nalog iz 1. člena tega samoupravnega sporazuma.
15. člen
Svet skupnosti ima 9 članov. Enega člana sveta imenuje in razrešuje
izvršni svet skupščine občine izmed svojih članov in funkcionarjev, ki vodijo delo občinskih upravnih organov.
Medobčinska gospodarska zbornica iz vrst temeljnih in drugih organizacij združenega dela in skupnosti iz svoje pristojnosti ter obrtno združenje z območja občine Črnomelj delegira v svet skupnosti 5 članov, za vsako dejavnost oziroma panogo v pristojnosti družbene kontrole cen v občini po enega člana.
Občinska konferenca SZDL Črnomelj, Občinski sindikalni svet in organizacija potrošnikov na ravni občine delegirajo v svet po enega člana.
16. člen
Svet skupnosti zlasti:
1. pripravlja in sprejema osnove za določanje politike cen in predlaga skupaj s pristojnimi občinskimi organi ukrepe za izvajanje določene politike cen v skladu z zakonom.
2. Opravlja posamezne naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim 'dogovarjanjem o cenah v skladu z zveznim zakonom.
3. Obravnava predloge in mnenja Gospodarske zbornice Slovenije in Medobčinske gospodarske zbornice ter splošnih združenj v zvezi z razčlenitvijo meril in zavzema do njih stališča.
4. Predlaga ukrepe za izvajanje določene politike cen in spremlja njihovo izvajanje.
5. Opravlja naloge in dela družbene kontrole cen, določene z zveznim zakonom in republiškim zakonom.
6. Predlaga ukrepe neposredne kontrole cen ter druge ukrepe na področju cen.
7. Oblikuje stališča o vprašanjih, glede katerih skupnost sodeluje z Republiško skupnostjo za cene.
8. Sprejema statut skupnosti.
9.	Sprejema letni delovni program skupnosti.
10. Sprejema finančni načrt in zaključni račun ter sprejema letno poročilo o delu skupnosti.
11. Določa višino plačila za storitve, kijih opravlja skupnost.
12. Določa, kateri podatki in listine pomenijo poslovno ali drugo tajnost.
13. Obravnava in spremlja opravljanje nalog in del skupnosti in nastopa z ukrepi za njihovo izvršitev.
14. Voli in razrešuje predsednika skupnosti, ki je hkrati predsednik sveta.	„
15. Sprejama poslovnik o svojem delu.
17. člen
Predsednik skupnosti predstavlja, zastopa in podpisuje skupnost, je odgovoren za zakonitost njenega dela, skrbi za izvajanje aktov sveta ter za uresničevanje sodelovanja z Republiško skupnostjo za cene, z drugimi občinskimi skupnostmi, z občinskimi organi in organizacijami, z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami, z zbornico ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
Predsednik skupnosti zlasti:
1.	predlaga akte, kijih sprejema svet.
2. Določa predlog poročila o delu skupnosti.
3. Predlaga delovni program skupnosti in spremlja njegovo uresničevanje.
4. Koordinira delo pri pripravljanju gradiv za seje sveta skupnosti.
5. Organizira opravljanje analitičnih, strokovnih in drugih nalog in del na področju cen in skrbi, da se opravijo.
6. Opravlja naloge in dela, ki so po statutu skupnosti, aktih sveta in odlokih izvršnega sveta skupščine SR Slovenije skladno z zakonom v njegovi pristojnosti.
18. člen
Organa skupnosti (svet in predsednik) sta odgovorna za opravljanje svojih nalog samoupravnim organizacijam in skupnostim ter obrtnemu združenju, izvršnemu svetu skupščine občine pa sta odgovorna za opravljanje nalog in del v zvezi z izvajanjem javnih pooblastil, ki jih skupnos izvršuje na podlagi republiškega zakona.
IV.	PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI USTANOVITELJEV SKUPNOSTI
19. člen
Udeleženci tega samoupravnega sporazuma soglašajo, da imajo samoupravne organizacije in skupnosti ko ustanovitelji skupnosti naslednje pravice,, dolžnosti in odgovornosti:
- sodelujejo v delu skupnosti neposredno in preko svojih delegatov, v svetu skupnosti dajejo pobudo ter oblikujejo mnenja, predloge in stališča o vseh vprašanjih iz delovnega področja skupnosti;
od skupnosti zahtevajo podatke, dokumentacijo in poročila, ki so pomembna za odločanje v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter obrtnih združenjih in niso poslovna tajnost ter koristijo ostale storitve skupnosti v skladu s sprejetim programom dela;
- obveščajo skupnost o pojavih in ugotovitvah, ki so pomembne za delo skupnosti, skupnosti pa so dolžne dati podatke, ki so pomembni za opravljanje družbene kontrole cen in za uvaljevljanje pravic delavcev, delovnih ljudi in občanov, da so obveščeni o zadevah skupnega oziroma splošnega pomena.
20. člen
Samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje razčlenjujejo merila za oblikovanje cen iz 33. člena zveznega zakona v skladu z navodili za uporabo meril. Ta merila pa lahko med seboj povezane samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje na zahtevo ene izmed njih razčlenijo po svojih delegatih v medobčinski gospodarski zbornici ob sodelovanju ustreznih splošnih združenj, na zahtevo članic skupnosti ali njenega sveta pa uskladjjo po delegatih zainteresiranih članic v medobčinski gospodarski zbornici ob sodelovanju zainteresiranih spološnih združenj.
21. člen
Samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje opravljajo družbeno kontrolo cen na
ta način, da spremljajo uporabo meril za oblikovanje cen za njihove 'proizvode in storitve, spremljajo in kontrolirajo vpliv cen na dohodek in odnose pri pridobivanju in razporejanju dohodka samoupravnih organizacij in skupnosti ter obrtnega združenja v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti ter preverjajo usklajenost in izvrševanje samoupravnih sporazumov in družberiih dogovorov o cenah, kijih sklepa samoupravna organizacija oz. skupnost oz. združenje in drugih samoupravnih splošnih aktih o cenah z zakonom in določeno politiko cen.
22. člen
Za izvajanje sprejete politike cen samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtna združenja v Gospodarski zbornici SR Slovenije in v Medobčinski gospodarski zbornici ter v splošnih združenjih prispevajo k učinkovitejši samoupravni družbeni kontroli cen v samoupravnih organizacijah in skupnostih s tem, da predlagajo rešitve glede razčlenjevanja meril za oblikovanje cen.
23. člen
V primerih obveznega samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja morajo samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje upoštevati posebej določene roke za začetek postopka oziroma za sklenitev samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora. Pri ostalih samoupravnih in družbenih dogovorih, ki se sklepajo ob strokovni pomoči gospodarske zbornice in splošnih združenj, se uporablja poslovnik o postopku samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, ki se sprejme v okviru zbornice.
24. člen
Samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje kot ustanovitelji skupnosti posredujejo skupnosti v evidenco sklenjene samoupravne sporazume, ki urejajo odnose na podlagi skupnega prihodka, če je skupni proizvod oziroma storitev glede družbene kontrole cen v pristojnosti občine in je s strani skupnosti določeno obveščanje o cenah zaradi spremljanja.
V.	OBLIKOVANJE IN SPREJEMANJE DELOVNEGA PROGRAMA SKUPNOSTI TER FINANCIRANJE SKUPNOSTI
25. člen
Sredstva za delo skupnosti se zagotavljajo v občinskem proračunu-in s plačevanjem na-lomestil za storitve, ki jih skupnost opravlja pri izvajanju svojih nalog.
Sredstva v občinskem proračunu sc zagotavljajo v skladu s sprejetim delovnim programom skupnosti.
26. člen
Udeleženci tega sporazuma bodo aktivno sodelovali pri oblikovanju predloga delovnega programa dela skupnosti in pri njegovem sprejemanju, pri čemer bodo izhajali iz nalog skupnosti.
DOLENJSKI LIST - št. 19 (1656) - 7. maja 1981 STRAN 9
Postopek priprave delovnega programa skupnosti bo podrobneje določen v statutu skupnosti.
VI.	NAČIN OPRAVLJANJA STROKOVNO -ADMINISTRATIVNIH DEL ZA SKUPNOST
27. člen
Strokovne, analitične, upravne in druge naloge v zvezi z urejanjem posameznih vprašanj na področju cen za skupnost opravlja občinski komite za družbeni razvoj občine Črnomelj.
28. člen
Organi skupnosti ne morejo prenašati ' pravice odločanja iz .svoje pristojnosti na delovno skupnost, oziroma na izvajalca strokovnih nalog.
VIL SAMOUPRAVNI SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI
29. člen
Skupnost ima statut in druge, s statutom določene samoupravne splošne akte.
Statut skupnosti ureja notranjo organizacijo, razmerja med svetom in predsednikom, določa akte, kijih izdaja svet in ureja tudi druga vprašanja, ki so pomembna za delo skupnosti.
Statut skupnosti potrdi skupščina občine.
VIII. KONČNE DOLOČBE
30. člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina samoupravnih organizacij in skupnosti ter obrtno združenje z območja občine.
31. člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma soglašajo, da Medobčinska gospodarska zbornica po izvedenem postopku delegiranja članov v svet skupnosti skliče prvo sejo sveta skupnosti zaradi konstituiranja.
32. člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se izvedejo na enak način in po postopku, kije določen za njegov sprejem.
33. člen
Samoupravni sporazum se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in stopi v veljavo dan po objavi.
Številka: 025-4/80 Datum: 10. 3. 1981
UDELEŽENCI SPORAZUMA:
1. Združenje samostojnih . brtni-kov
2. Avtomoto društvo „Bela krajina" Črnomelj
3. SOZD SAP - VIATOR Črnomelj - TOZD GOSTINSTVO -TOZD Promet in delavnice
4. IGM Kanižarica
5. EMONA MERCUR TOZD Maloprodaja Črnomelj
6. EMONA DOLENJSKA Novo mesto TOZD DETAJL Črnomelj
7. Kmetijska zadruga Črnomelj
8. „ŽITO“ TOZD DOLENJSKA -DE Pekarna Črnomelj
9.	Planinsko društvo Črnomelj
10. RUDNIK Kanižarica
11. ŽG TTG Ljubljana - Kolodvorska restavracija Novo mesto -Bife Črnomelj
12. DO GOK Črnomelj - TOZD Komunala - TOZD Begrad -TOZD Obrt
13. KZ Metlika TOZD Vinska klet Metlika
14. Brivnsko-frizersko	podjetje Črnomelj
15. GG - TOZD Gozdarstvo Črnomelj
16. Dijaški dom Črnomelj
17. VVZ Črnomelj
18. IMV TOZD Črnomelj
19. Planina, čevljarsko podjetje Črnomelj
20. Zavod za kulturno prosvetno dejavnost Črnomelj
21. ISKRA Semič - gostinska enota
108.
Na podlagi 16. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti za cene občine Črnomelj in v zvezi z 20. in 27. členom odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 7/81) je svet skupnosti za cene občine Črnomelj na svoji seji dne 26. 3. 1981 sprejel
STATUT SKUPNOSTI ZA CENE OBČINE Črnomelj
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Skupnost za cene (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustnovitvi skupnosti za cene občine Črnomelj z dne 10. 3. 1981
2. člen
Ustanovitelji skupnosti za samoupravne organizacije in skupnosti. V upravljanju skupnosti sodelujejo poleg ustanoviteljev skupnosti tudi udeleženci družbenega dogovora o skupnosti za cene občine Črnomelj.
3. člen
Ta statut ureja notranjo organizacijo, razmerja med svetom in predsednikom skupnosti ter določa akte, ki jih sprejema svet, kakor tudi druga vprašanja, ki so pomembna za delo skupnosti.
4. člen
Skupnost je družbena pravna oseba, ki opravlja naloge posebnega družbenega pomena in ima javna pooblastila, določena z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80- v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon), z zakonom o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) v nadaljnjem besedilu: republiški zakon) ter z odlokom o pravicah in dolžnostih izvršnega sveta skupščine občine Črnomelj na področju družbene kontrole cen (Skupščinski Dolenjski list št. 7/81).
5. člen
Skupnost opravlja naloge pod nazivom Skupnost za cene občine Črnomelj. Sedež 1 skupnosti je v Črnomlju.
Skupnost ima žig, ki vsebuje ime in sedež skupnosti. Žig skupnosti je okrogel, premera 5 cm. V zgornjem delu žiga je ime skupnosti, v spodnjem delu žiga pa je naveden njen sedež.
II.	NALOGE SKUPNOSTI
6. člen
Skupnost opravlja zlasti naslednja dela in naloge:
- sodeluje pri pripravljanju osnov za določanje politike cen;
- predlaga ukrepe za izvajanje politike cen;
- opravlja z zakonom določene naloge in dela z zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah ter izkazuje po potrebi strokovno pomoč pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju;
- se udeležuje sklepanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se urejajo vprašanja na področju cen proizvodov in storitev;
- opravlja naloge in dela družbene kontrole cen, ki jih določa zakon;
- predlaga izvršnemu svetu izdajo ukrepov neposredne kontrole cen in drugih ukrepov;
- opravlja naloge in dela neposredne kontrole cen, ki jih določa zakon;
- spremlja in analizira gibanje cen in izvajanje politike cen;
' - sodeluje z Republiško skupnostjo za cene.
7. člen
V skupnosti samoupravne organizacije in skupnosti iz 2. člena statuta uresničujejo svojo vlogo pri urejanju medsebojnih odnosov, usklajevanju svojih interesov in uresničevanju pravic in obveznosti na področju cen iz pristojnosti občine.
III.	ORGANIZACIJA SKUPNOSTI
, 8. člen
Skupnost je organizirana tako, da zagotavlja strokovno, pravočasno, ekonomično in učinkovito opravljanje nalog in opravil z njenega delovnega področja.
9. člen
Skupnost pri upravljanju nalog in opravil sodeluje z občinskimi organi in organizacijami, družbenopolitičnimi organizacijami ter znanstvenimi in drugimi specializiranimi organizacijami združenega dela.
10. člen
Za opravljanje nalog in opravil skupnosti je pooblaščen Komite za družbenoekonomski razvoj občine Črnomelj.
IV.	ORGANA SKUPNOSTI
11. člen
Organa skupnosti sta svet skupnosti in predsednik skupnosti.
SVET SKUPNOSTI
12. člen
Svet skupnosti ima 9 članov. -Enega člana sveta skupnosti imenuje in razrešuje izvršni svet skupščine občine Črnomelj izmed svojih članov in funkcionarjev, ki vodijo delo občinskih upravnih organov oziroma organizacij.
Medobčinska gospodarska zbornica iz vrst temeljnih in drugih organi-
zacij združenega dela in skupnosti ter obrtnega združenja delegira v svet skupnosti 4 člane.
Občinska konferenca SZDL, občinski svet sindikatov Slovenije in občinska konferenca svetov potrošnikov delegirajo v svet po enega člana. Samoupravne skupnosti družbenih dejavnosti imenujejo 1 člana.
13. člen
Mandatno dobo članov sveta skupnosti, način delegiranja članov . v svet skupnosti, kakor tudi način njihovega odpoklica določijo organi, organizacije oziroma skupnosti, ki so jih imenovali oziroma delegirali.
Članu v svetu skupnosti preneha mandat pred pretekom časa, za katerega je izvoljen:
- s prenehanjem obstoja udeleženca v delu sveta,
- z odpovedjo družbenega dogovp- • ra ali samoupravnega sporazuma po udeležencu, ki gaje delegiral,
- z odpoklicom.
14. člen Svet skupnosti zlasti:
- pripravlja osnove za določanje politike cen in predlaga skupaj s pristojnimi upravnimi organi ukrepe za izvajanje določene politike cen v skladu z zakonom;
- opravlja posamezne naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah v skladu z zveznim zakonom;
- obravnava predloge in mnenja Gospodarske zbornice Slovenije in medobčinske zbornice ter splošnih združenj v zvezi z razčlenitvijo meril in zavzema do njih stališča;
- predlaga ukrepe za izvajanje določene politike cen in spremlja njihovo izvajanje;
- opravlja naloge in dela družbene kontrole cen, določene z zveznim zakonom in republiškim zakonom;
- predlaga ukrepe neposredne kontrole cen ter druge ukrepe na področju cen;
- oblikuje stališča o vprašanjih, glede katerih skupnost sodeluje z Republiško skupnostjo za cene;
- sprejema statut skupnosti;
- sprejema letni delovni program skupnosti;
- sprejema finančni načrt in zaključni račun ter sprejema letno poročilo o delu skupnosti;
- določa višino plačila za storitve, kijih opravlja skupnost;
- določa, kateri podatki in listine pomenijo poslovno ali drugo tajnost;
- obravnava in spremlja opravljanje nalog in del skupnosti in nastopa z ukrepi za njihovo izvršitev;
- voli in razrešuje predsednika skupnosti;
- sprejme poslovnik o svojem delu.
15.	člen
Svet skupnosti sprejema sklepe s svojega delovnega področja na seji.
Švet skupnosti sprejema sklepe praviloma z javnim glasovanjem članov sveta.
16.	člen
Svet skupnosti sprejema poleg statuta naslednje akte:
- splošne akte (pravilnik, poslovnik, navodila);
- posamične akte:
- sklepe; riporočila.
sklepom kot splošnim aktom ureja svet skupnosti posamezna vprašanja tedaj, ko to ni urejeno z drugim splošnim aktom.
KONSTITUIRANJE SVETA SKUPNOSTI
17. člen
Predsednika sveta skupnosti in njegovega namestnika voli svet skupnosti izmed članov sveta.
Seje sveta skupnosti sklicuje in vodi predsednik sveta.
Ce je predsednik odsoten, vodi sejo namestnik.
Predsednik sveta skliče sejo sveta na svojo pobudo, na zahtevo enega ali več članov, na zahtevo Izvršnega sveta skupščine občine Črnomelj ali na zahtevo predsednika skupnosti, predlaga dnevni red seje in predseduje sejam sveta skupnosti.
Seja sveta skupnosti Je lahko le, če je navzočih več kot polovica članov sveta.
18. člen
O vprašanjih, ki sc nanašajo na neposredno kontrolo cen, odloča svet soglasno. Za soglasno odločitev sc Šteje soglasje vseh članov sveta.
O drugih vprašanjih s svojega delovnega področja odloča svet z večino glasov vseh elanov.
Ce se v svetu pri odločanju o vprašanjih iz prvega odstavka tega člena ne doseže soglasnost, obvesti svet o spornem vprašanju izvršni svet skupščine občine in mu pošlje poročilo z mnenji svojih članov.
V primeru iz prejšnjega odstavka odloči dokončno o spornem vprašanju izvršni svet skupščine občine.
19. člen
Svet skupnosti sprejme za svoje delo poslovnik.
S poslovnikom iz prvega odstavka tega člena se natančneje predpiše način dela sveta skupnosti in njegovih delovnih teles, posebno pa pripravljanje sej, potek in način vodenja sej, sklicevanje sej, način sprejemala sklepov, vodenje in sestavljanje zapisnika kot tudi druga vprašanja, ki so pomembna za delo sveta.
20. člen
Predsednik skupnosti predstavlja, zastopd in podpisuje skupnost in je odgovoren za zakonitost dela skupnosti in za izvajanje aktov, ki se nanašajo na delovanje skupnosti.
Predsednik skupnosti sme biti na svojo dolžnost izvoljen največ dvakrat zaporedoma.
Mandatna doba predsednika skupnosti je 4 leta.
21. člen
Predsednika skupnosti voli in razrešuje svet skupnosti v soglasju z izvršnim svetom skupščine občine.
22. člen
Predsednik skupnosti je odgovoren za izvajanje aktov sveta skupnosti, za uresničevanje sodelovanja z občinskimi organi, Republiško skupnostjo za cene, s skupnostmi za cene drugih občin, kot tudi z družbenopolitičnimi organizacijami ter samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
Predsednik skupnosti odgovarja za to, daje delo skupnosti v skladu z interesi združenega dela in s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi.
23. člen
Predsednik skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge in dela:
- predlaga akte, ki jih sprejema svet skupnosti,
- določa predlog poročila o delu skupnosti,
- predlaga delovni program skupnosti in spremlja njegovo izvrševanje,
- usklajuje delo pri pripravljanju gradiva za seje sveta skupnosti,
- organizira* in skrbi za opravljanje analitičnih strokovnih, upravnih in drugih nalog in del na področju cen za potrebe izvršnega sveta skupščine občine Črnomelj.
- daje iniciativno in predloge za izboljšale poslovanja skupnosti,
- skrbi za izvrševanje delovnega programa, opravil in nalog skupnosti,
- odgovoren je za izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih je sklenila skupnost, kakor tudi za izvijanje družbenega dogovora o skupnosti za cene skupščine občine,
- sodeluje v pripravah za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
- opravlja naloge in dela, ki so po tem statutu skupnosti in aktih sveta skladno z zakonom v njegovi pristojnosti.
24. člen
če predsednik skupnosti meni, da akt sveta skupnosti ni v skladu z ustavo, zakonom ali samoupravnim splošnim aktom skupnosti, opozori na to svet skupnosti.
Če svet skupnosti kljub opozorilu vztraja pri svojem aktu, predsednik skupnosti v treh dneh od opozorila o tem obvesti izvršni svet skupščine občine.
V.	ORGANIZIRANOST IN DELO STROKOVNE
SLUŽBE
25. člen
Strokovne, analitične, upravne in druge naloge v zvezi z urejanjem posameznih vprašanj na področju cen opravlja za skupnost Komite za družbenoekonomski razvoj občine. Organi skupnosti ne morejo prenašati pravice odločanja iz svoje pristojnosti na izvajalca strokovnih nalog.
26. člen
Skupnost ima tajnika, ki zastopa skupnost v premoženjskih in drugih pravnih razmerjih in je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta skupnosti.
Tajnik v sodelovanju s predsednikom skupnosti organizira in usklajuje delo strokovne službe in skrbi, da se izvršijo naloge in dela, ki jih opravljajo delavci strokovnih služb.
Tajnika imenuje in razrešuje svet skupnosti.
27. člen
Sredstva za opravljanje nalog in del skupnosti se zagotavljajo v proračunu ter s plačili za storitve, ki jih zahtevajo samoupravne organizacije in skupnosti.
Iz prihodkov, ki jih skupnost doseže po prejšnjem odstavku, se poravnajo stroški za opravljanje njenih nalog in del ter sredstva za delo strokovne službe.
28. člen
Skupnost je dolžna takoj po sprejetju poslati udeležencem družbenega dogovora srednjeročni in letni načrt dohodkov in izdatkov ter finančni načrt in droge akte, ki so pomembni za udeležence družbenega dogovora.
Skupnost je dolžna poslati udeležencem družbenega dogovora o skupnosti za cene skupščine občine tudi vse spremembe in dopolnitve aktov iz prvega odstavka tega člena.
Skupnost je dolžna poslati udeležencem družbenega dogovora letno analizo realizacije načrtov iz prvega odstavka tega člena z ustreznim analitično dokumentacijskim gradivom.
29. člen
Skupnost je dolžna obveščati udeležence družbenega dogovora o
_ skupnosti tudi o vseh sklepih in drugih aktih svojih organov, ki se nanašajo na zadeve, ki so pomembne za udeležence družbenega dogovora.
~ VI. SPLOŠNA LJUDSKA
OBRAMBA IN DRU2BENA
samozaščita
30. člen
Skupnost sodeluje v pripravah za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, opravlja naloge in dela, ki jih poverijo pristojni organi, v skladu z ustavo SFRJ, zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in drugimi zveznimi zakoni in predpisi s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
31. člen
Pri opravljanju zastavljenih nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite sodeluje skupnost z občinskimi in mestnimi otgani, družbenopolitičnimi skupnostmi, družbenimi organizacijami ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
32. člen
Svet skupnosti organizira obrambne priprave in družbeno samozaščito, predpisuje in izvaja potrebne ukrepe na tem področju ter opravlja nadzorstvo nad uporabo teh ukrepov skupnosti.
Predsednik skupnosti je vodja priprav za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v skupnosti.
Vodja priprav za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je odgovoren za izvrševanje nalog in del s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti.
VII. POSLOVNA TAJNOST
33. člen
Svet skupnosti določi podatke in listine, ki se štejejo za poslovno in drugo tajnost, stopnjo njihove tajnosti, kakor tudi ukrepe in način za njihovo varovanje in shranjevanje.
34. člen
Poslovno tajnost so dolžni varovati člani sveta, predsednik skupnosti, člani delovnih teles sveta skupnosti in vsi delavci strokovne službe.
Dolžnost varovanja poslovne in druge tajnosti traja tudi po prenehanju funkcije v organu iz prejšnjega odstavka oziroma tudi po prenehanju .delovnega razmerja v strokovnih službah.
VIII. KONČNE DOLOČBE
35. člen
Spremembe in dopolnitve statuta skupnosti se sprejemajo po postopku, ki je predpisan za sprejem statuta.
36. člen
Ta statut je potrdila skupščina občine Črnomelj in začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 025-3/81
Datum: 26. 3. 1981
Predsednica sveta občinske skupnosti za cene:
IRENA VRSČAJ.l. r.
109.
Na podlagi 2. člena Odloka o pravicah in dolžnostih občinskih
organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbeneginteresa pri oprav|jai\ju nalog občinski skupnosti za cene občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 7/81) izdaja izvršni svet skupščine občine Cmome|j
ODREDBO o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve Občinski skupnosti za cene v potrditev
1. člen
Organizacije združenega dela, ki proizvajajo proizvode in opravljajo storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, so dolžne pošiljati Občinski skupnosti za cene v potrditev cenike naslednjih proizvodov in storitev:
lz panoge:
01302 Osnovne vrste kruha
- pšenični, rženi, koruzni in druge osnovne vrste kruha
0501 Stanovanjska graditev
- visoka gradnja, gradnja, rekonstrukcija, adaptacije in popravila gospodarskih, stanovanjskih in drugih zgradb
060601 Mestni promet (prevoz potnikov)
1002 Stanarine - najemnine
1003 Komunalna dejavnost (individualna komunalna poraba)
- zbiranje, prečiščevanje in distribucija voda gospodinjstvom,
- prečiščevanje odplak in kanalizacijsko omrežje, po Laterem se odvajajo odplake voda,
- odnašanje, odlaganje in predelava odpadkov.
2. člen
Organizacije združenega dela iz prejšnjega člena pošljejo cenike Občinski skupnosti za cene v Črnomlju preden začnejo prodajati proizvode in opravljati storitve oziroma preden povečajo cene proizvodov in storitev.
Za organizacije združenega dela, združene v samoupravnih skupnostih, lahko pošljejo skupne cenike te skupnosti.
3. člen
Občinska skupnost za cene izda navodilo o pošiljanju cenikov v potrditev.
4. člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka’: 025-3/81
Datum: 27. 3. 1981
Izvršni svet skupščine občine Črnomelj, JANKO GLADEK, 1. r.
110.
Na podlagi prvega odstavka 62. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontrli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) izdaja Občinska skupnost za cene
DOLENJSKI LIST - St. 19 (1656) - 7. maja 1981 STRAN 11
NAVODILO o pošiljanju cenikov Občinski skupnosti za cene v potrditev
1. Za proizvode in storitve iz pristojnosti občine, za katere je kot ukrep neposredne kontrole cen predpisano pošiljanje cenikov v potrditev, morajo temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, samostojni obrtniki oz. njihova združenja (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) pred začetkom uporabe cen oziroma povečanjem cen proizvodov in storitev poslati v potrditev cenike občinski skupnosti za cene.
2. Cenik mora vsebovati naslednje podatke:
Dime proizvoda oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih tehnič-no-tehnoloških in komercialnih značilnosti,
2) mersko enoto,
3) prodajno ceno proizvoda oziroma storitve, zaradi katere se pošilja cenik v potrditev, skupaj z opombo o vrsti cene (proizvajalska, cena v prometu na debelo, drob-noprodajna cena, ipd.),
4) prodajne pogoje (kraj in način dobave, obračun embalaže in drugo),
5) za proizvod oziroma storitev, katerih cena se povečuje, prejšnjo ceno, oblikovano v skladu s predpisi ter prodajne pogoje in odstotek povišanja cene.
Občinska skupnost za cene lahko zahteva od samoupravnih organizacij in skupnosti še dodatne podatke in pojasnila, iz katerih je razvidno, da so cene proizvodov in storitev oblikovane ob uporabi in v skladu z razčlenjenimi merili iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJi št. 1/80 in 38/80) in daje po potrebi pojasnila glede pošiljanja cenikov za posamezne proizvode iz skupin proizvodov, za katere je predpisano pošiljanje cenikov v potrditev.
Ce cenik ne vsebuje podatkov iz prvega odstavka te točke, bo Občinska skupnost za cene opozorila samoupravno organizacijo ali skupnost, da dopolni cenik in to najmanj 15 dni pred iztekom roka iz petega odstavka 62. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen. Stelo se bo, da cenik ni bil poslan, če samoupravna organizacija ali skupnost cenika ne bo ustrezno dopolnila v določenem roku.
3. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 025 -3/81 Datum: 26. 3. 1981
Predsednica sveta Občinske skupnosti za cene: IRENA VRŠČAJ, 1. r.
111.
Na podlagi 56. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 58/80) predpisuje Občinska skupnost za cene
NAVODILO o pošiljanju obvestil o cenah Občinski skupnosti za cene zaradi spremljanja
1. Temeljne in druge organizacija združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, samostojni obrtniki oz. njihova združenja (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) morajo Občinski skupnosti za cene pošiljati obvestila o cenah oziroma o vsaki spremembi cen vseh proizvodov in storitev iz pristojnosti občine zaradi spremljanja: avtomehanika, avtokle-parstvo, mehanika koles, kleparstvo, popravilo gospodinjskih strojev, elektroinštalaterstvo, elektromeha-nika, mehanika TV in radio, avto-elektrikarstvo, specialne vrste kruha in peciva, slaščičasrtvo, cementni izdelki (zasebniki), moško in žensko frizerstvo, kemična čistilnica in pralnica, dimnikarstvo, avtoličar-stvo, avtopralnica in podmazanje vozil, žaganje drv, gostinstvo, razmnoževanje in fotokopiranje, izobraževanje (razni tečaji), avto šola, otroško varstvo (vrtci), domovi za mladino.
2. Ne glede na prejšnjo točko organizacijam združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga na drobno oziroma na debelo in ki oblikujejo cene na podlagi drugega odstavka 22. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, ni treba pošiljati obvestil o cenah. To velja tudi za samoupravne organizacije in skupnosti, ki so dolžne pošiljati cenike Občinski skupnosti za cene v potrditev.
3. Obvestilo o cenah mora vsebovati:
1) ime proizvoda oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih tehnič-no-tehnoloških in komercialnih značilnosti,
2) mersko enoto,
3) prodajno ceno proizvoda oziroma storitve skupaj s podatkom o vrsti cene (proizvajalska cena, cena v prometu na debelo, drobnopro-dajna cena),
4) prodajne pogoje (kraj in način dobave, obračun embalaže in drugo),
5) za proizvode oziroma storitve, katerih cena se spremlja, prejšnjo ceno v skladu s predpisi ter s to ceno povezane prodajne pogoje in odstotek povišanja cene.
Občinska skupnost za cene lahko
zahteva od samoupravnih organizacij oziroma skupnosti dodatne podatke in pojasnila, iz katerih je razvidno, da so cene proizvodov in storitev oblikovane ob uporabi in v skladu z razčlenjenimi merrili iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80).
Obvestilo o cenah se pošlje v dveh izvodih, ki ju podpiše pooblaščena oseba, določena s samoupravnim splošnim aktom samoupravne organizacije oziroma skupnosti najpozneje na dan začetka prodaje proizvoda oziroma opravljanja storitve po ceni iz obvestila.
4. Tistim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki v skladu s
13.	in 14. členom zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen oblikujejo cene s samoupravnimi
sporazumi, ni treba pošiljati Občinski skupnosti za cene obvestil o cenah zaradi spremljanja, razen če gre za cene proizvodov oziroma storitev za končni, porabo.
5. Obvestil o cenah zaradi spremljanja ni potrebno pošiljati tudi tistim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki oblikujejo cene v skladu s samoupravnimi sporazumi, pri sklenitvi katerih je sodelovala Občinska skupnost za cene oziroma družbeni dogovori o cenah, katerih udeleženec je tudi izvršni svet občine Črnomelj ali Občinska skupnost za cene.
6. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Občina Metlika
113.	.
Na podlagi prvega odstavka 62. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) izdaja Občinska skupnost za cene občine Metlika
NAVODILO o pošiljanju cenikov Skupnosti za cene občine Metlika v potrditev
Številka: 025-3/81 Datum: 26. 3. 1981
Predsednica sveta Občinske skupnosti za cene: IRENA VRŠCAJ, 1. r.
112.
POPRAVEK
UGOTOVITVENEGA
SKLEPA
V ugotovitvenem sklepu o stopnjah, virih in osnovah združevanja sredstev za realizacijo programa srednjeročnega plana Občinske komunalne skupnosti Črnomelj za obdobje 1981 — 1985 (SDL št. 11/81) z dne 31. 3. 1981 so bile pomotoma objavljene prispevne stopnje za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč pod I.
V isteih sklepu pod točko II je bila objavljena tudi napačna številka žiro računa, zato se popravek glasi tako:
I.
Udeleženci, ki so sklenili Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske komunalne skupnosti Črnomelj za obdobje 1981 - 1985, bodo združevdi v Občinski komunalni skupnosti za izgradnjo komunalne infrastrukture (obvoznico v Črnomlju, čistilne naprave, rezervar-ji, avtobusna postaja)
— po stopnji 1 % od BOD iz čistega dohodka.
II.
Sredstva iz I. točke tega sklepa se izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodi« ov.
Številka: 60/81 Datum: 17.4. 1981
Predsednik izvršilnega odbora Občinske komunalne skupnosti Črnomelj: JOŽE GREGOR Č,l.r.
1. Za proizvode in storitve iz pristojnosti cbčine, za katere je kot ukrep neposredne kontrole cen predpisano pošiljanje cenikov v potrditev, morajo temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadalnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) pred začetkom uporabe cen oziroma povečanjem cen proizvodov in storitev poslati v potrditev cenike Občinski skupnosti za cene.
2. Cenik mora vsebovati naslednje podatke:
1) ime proizvoda oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih tehnič-no-tehnoloških in komercialnih značilnosti,
2) mersko enoto,
3) prodajno ceno proizvoda oziroma storitve, zaradi katere se pošilja cenik v potrditev, skupaj z opombo o vrsti cene (proizvajalska, cena v prometu na debelo, drobno-prodajna cena ipd.),
4) prodajne pogoje (kraj in način dobave, obračun embalaže in drugo),
5) za proizvod oziroma storitev, katerih cena se povečuje, prejšnjo ceno oblikovano v skladu s predpisi ter prodajne pogoje in odstotek povišanja cene.
Občinska skupnost za cene lahko zahteva od samoupravnih organizacij in skupnosti še dodatne podatke in pojasnila, iz katerih je razvidno, da so cene proizvodov in storitev oblikovane ob uporabi in v skladu z razčlenjenimi merili iz_ zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80, 38/80) in daje po potrebi pojasnila glede pošiljanja cenikov za posamezne proizvode iz skupin proizvodov, za katere je predpisano pošiljanje cenikov v potrditev.
Ce cenik ne vsebuje podatkov iz prvega odstavka te točke, bo občinska skupnost za cene opozorila samoupravno organizacijo ali skupnost, da dopolni cenik in to najmanj 15 dni pred iztekom roka iz petega odstavka 62. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen. Štelo se bo, da cenik ni bil poslan, če samoupravna organizacija ali skupnost cenika ne bo ustrezno dopolnila v določenem roku.
3. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
SEZNAM PROIZVODOV IN STORITEV, ZA KATERE JE TREBA POŠILJATI CENIKE OBČINSKI
SKUPNOSTI ZA CENE V POTRDITEV
Iz panoge 01302 - pšenični, rženi, koruzni in druge osnovne vrste kruha 050100 - stanovanjska graditev visoka gradnja, gradnja, rekonstrukcija, adaptacija in popravila gospodarskih, stanovanjskih in drugih zgradb 1002 - stanarine - najemnine 3003 - komunalne dejavnosti (in-dvidualna komunalna poraba)
- zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode gospodinjstvom
- prečiščevanje odplak in kanalizacijsko omrežje, po katerem se odvajajo odplake vode - odnašanje, odlaganje in predelava odpadkov.
Številka: 025—6/80
Datum: 15. 4. 1981
Predsednik sveta skupnosti za cene občine Metlika: DALIBOR HRSTE, 1. r.
114.
Na podlagi 36. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SERJ, št. 1/80 in 38/80) predpisuje občinska skupnost za cene občine Metlika
NAVODILO o pošiljanju obvestil o cenah Skupnosti za cene občine Metlika
1.	Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti in samostojni obrtniki oz. njihova združenja (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije, skupnosti in obrtniki) morajo občinski skupnosti za cene pošiljati obvestila o cenah oziroma o vsaki spremembi ccn vseh proizvo.iov in storitev iz pristojnosti občine zaradi spremljanja:
Seznam spremljanja:
011113 - surovi in prani kremenčev pesek
- kremen in kvarcit (kremen v kosih in kremenčevi kristali) za razne namene
0120 - kamen, gramoz, pesek - vsi proizvodi
060502 - prevoz blaga v cestn:m prometu, če ga opravljajo zasebni avtoprevozniki 060602 - taksi avtomobili .09 - obrtni izdelki
- avtomehanika,
- avtokleparstvo,
- kleparstvo,
- popravilo gospodinjskih : trojev in raznih električnih strojev,
- elektroinštalacije,
- RTV mehanik >
- avtoelektrika,
- avtoličarstvo,
- specialne vrste kruha, pecivo in slaščičarstvo,
- sodiča^stvo,
- kisaiji,
- predelava čajev,
- izdelovanje strešne opeke, cementnih izdelkov, apno, pesek, prot,
- moško in žensko frizerstvo
- kemična čistilnica in pralnica.
- dimnikarstvo,
- vsi ličarski izdelki
- avtopralnica, podmazovanje, zaščita,
- žaganje drv,
- gostinstvo,
- razmnoževanje in fotokopiranje,
- drugo izobraževanje (razni tečaji, posebna znanja jezikov, vožnje z vozili ipd.),
- vzgojnovarstvene ustanove,
- dijaški domovi,
- Dom upokojencev.
2. Ne glede na prejšnjo točko organizacijam združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga na drobno oziroma na debelo in ki oblikujejo cene na podlagi drugega odstavka 22. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, ni treba pošiljati obvestil o cenah. To velja tudi za samoupravne organizacije, skupnosti, ki so dolžne pošiljati cenike občinski skupnosti za cene v potrditev.
3. Obvestilo o cenah mora vsebovati:
1) ime proizvoda oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih tehnič-no-tehnoloških in komercialnih značilnosti,
2) mersko enoto,
3) prodajno ceno proizvoda oziroma storitve skupaj s podatkom o vrsti cene (proizvajalska cena, cena v prometu na debelo, drobnoprodajna cena),
4) prodajne pogoje (kraj in način dobave, obračun embalaže in drugo),
5) za proizvod oziroma storitev, katerih cena se spremlja, prejšnjo ceno v skladu s predpisi ter s to ceno povezane prodajne pogoje in odstotek povišanja cene. ,
Občinska skupnost za cene lahko zahteva od samoupravnih organizacij oziroma skupnosti in obrtnikov dodatne podatke in pojasnila iz katerih je razvidno, da so cene proizvodov in storitev Oblikovane ob uporabi in v skladu z razčlenjenimi merili iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SER, št. 1/80 in 38/80).
Obvestilo o cenah se pošlje v dveh izvodih, ki ju podpiše pooblaščena oseba, določena s samoupravnim splošnim aktom samoupravne organizacije oziroma skupnosti najpozneje na dan začetka prodaje proizvoda oziroma opravljanja storitve po ceni iz obvestila.
4. Tistim samoupravnim organizacijam, skupnostim in obrtnikom, ki v skladu s 13. in 14. členom zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen oblikujejo cene s samoupravnimi sporazumi, ni treba pošiljati občinski skupnosti za cene obvestil o cenah zaradi spremljanja, razen če gre za cene proizvodov oziroma storitev za končno porabo.
5. Obvestil o cenah zaradi spremljanja ni potrebno pošiljati tudi tistim samoupravnim organizacijam, skupnostim in obrtnikom, ki oblikujejo cene v skladu s samoupravnimi sporazumi, pri sklenitvi katerih je sodelovala Republiška skupnost za cene oziroma družbeni dogovori o cenah, katerih udeleženec je tudi izvršni svet skupščine SR Slovenije ali Republiška skupnost za cene.
6. To navodilo začne veljati na-
slednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Št. 025-6/80 Metlika, dne 15.4. 1981
Predsednik sveta občinske skupnosti za cene: HRSTE DALIBOR, 1. r.
Občina Novo mesto <
115.
Na podlagi 258. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79), 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na seji dne 1. aprila 1981 sprejel
ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za dovoljenja za prodajo mleka v letu 1981
1. člen
S to 'odredbo se določa višina pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede ter višina pristojbin za izdajo dovoljenj za promet z mlekom v skladu s 17., 21. in 30. členom zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) ter 25., 27., 29. in 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi' boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78).
2. člen
Za veter>narsko-sanitarne preglede se določijo naslednje pristojbine:
1. za obvezen veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju pošiljk živine, živalskih surovin in odpadkov, ki se s prevoznimi sredstvi odpremljajo ali gonijo iz območja občine ali več kot 20 km daleč:
a) vagonske in kamionske pošiljke dolOt.	^	300,00	din
za vsako nadaljnjo tono 40,00 din
b) kosovne pošiljke:
- vsaka velika žival	50,00	din
- tele, prašič, drobnica	25,00 din
-odojek, pes	13,00	din	1
- čebelje družine do 10 družin
50,00	din
-za vsako nadaljnjo družino 5,00 din
- za vsakih začetih 50 kom. perutnine	10,00	din
- za vsak kg živih rib	0,50 din Skupna pristojbina za kosovne
pošiljke ne sme biti višja od pristojbine, kije predpisana za kamionske ali vagonske pošiljke iste vrste.
2. Za veterinarsko sanitarni pregled pošiljk mesa in mesnih izdelkov pri nakladanju in razkladanju, ki se prevažajo v območju ali iz območja občine:
- za vsak kg mesa drobovine ali mesnega izdelka	0,15	din
- od jajc po kosu	0,10	din
- od svežih in zrmznjenih rib za kg
0,15 din
3. Za veterinarsko-sanitarne preglede živali pred klanjem, preglede mesa, odpreme in preglede pošiljk mesa, namenjenih za predelavo, se plača pristojbina mesečno po pogodbi med pooblaščeno veterinar-
sko organizacijo in organizacijo, za katero se pregledi opravijo.
4. Za veterinarsko-sanitarni pregled pošiljk živine živalskih proizvodov, odpadkov in surovin, ki se izvažajo ali uvažajo:
- vagonske in kamionske pošiljke do 10 ton	400,00	din
- za vsako nadaljnjo tono 40,00 din
- kosovne pošiljke - vsak tovorek:
- velika žival	100,00	din
- tele, drobnica, prašič
70.00 din
- psi, mačke,	60,00	din
- visoka divjad	100,00	din
- nizka divjad	70,00	din
- pirnata divjad, zajci 15,00 din
5. Za pregled mleka na skupno število bakterij in higiensko kakovost pri individualnih proizvajalcih, ki prodajajo mleko strankam
150.00 din
- za pregled jajc individualnih in družbenih gospodarstev, ki se prodajajo strankam v gospodinjstvih ali na tržnici - po kosu:	0,15	din.
6. Za izdajo ali podaljšanje dovoljenj za promet z mlekom za ljudsko prehrano po plemenici
100.00 din
- za organizacijo združenega dela
50.00 din
- za nekooperante	150,00 din
7. Za veterinarsko-sanitarne preglede mesa živali, zaklanih na domovih za javno potrošnjo:
- za tele	180,00 din
-za prašiča	180,00 din
- za divjega	prašiča in medveda s trihinoskopskim pregledom
230.00 din
- za odojke in jagnjeta v gostiščih po kom
- do 50 kom	70,00 din
-nad 50 kom	5 0,00 din
- meso v sili zaklane velike živali
300.00 din
- perutnina po kom po režijski uri
- srednja ali velika divjad
150.00 din
8. Za stalen nadzor na dogonih živine na sejmih se plača pristojbina
300,00	din za uro, ki jo prebije pri nadzoru pristojni veterinar. Če se
ri nadzoru zaračunajo pristojbine a preglede kosovnih ali kamionskih pošiljk, se zaračuna urna postavka za znesek, ki je zmanjšan za pobrano pristojbino.
Preglede iz 1., 2. in 4. točke te odredbe je potrebno prijaviti pristojni veterinarski inšpekciji oz. poobla-. ščeni veterinarski organizaciji najmanj 12 ur pred nakladanjem, prekladanjem, razkladanjem in klanjem.
Ce pošiljatelj ne pripravi pravočasno pošiljke ali blaga, ki je namenjeno za promet ali pregled, delavec veterinarske inšpekcije ali pooblaščene veterinarske organizacije pa pride ob dogovorjenem času na kraj, določen za pregled, mora lastnik, pošiljatelj ali prejemnik za vsako začeto zamujeno uro plačati 300,00 din. .
Lastnik pošiljatelj ali prejemnik lahko zahteva povrnitev škode, ki bi nastala, če delavec veterinarske inšpekcije ali pooblaščene veterinarske organizacije po tem, ko je dobil pravočasno obvestilo, btez opravičila ni opravil pregleda v dogovorjenem času.
Za preglede izven rednega delovnega časa se pristojbine povečajo za 50%. Materialni stroški, to so stro-
DOLENJSKI LIST - št. 19 (1656) — 7. maja 1981 STRAN 13
ški prevoza in dnevnic, niso všteti v pristojbine in se posebej obračunavajo na poseben račun.
3. člen
S sprejetjem te odredbe preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede sprejeta v letu 1980.
4.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 322-010/80 Datum: 1.4. 1981
Predsednik izvršnega sveta: JANKO GOLES, 1. r.
Občina Ribnica
116.
Na podlagi 36. člena zakona o socialnem skrbstvu (Ur. 1. SR Slovenije št. 35/79) sklenejo samoupravno organizirani delavci, drugi delovni ljudje in občani na območju občine Ribnica
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA RIBNICA
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih na območju občine Ribnica kot uporabniki sieialnoskrbstvenih storitve (v nadaljnjem besedilu: uporabniki), skupaj z delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v družbenih organizacijah in društvih, ki z izvrševanjem svoje delavnosti ali posmeznih socialnoskrbstvenih storitev zadovoljuje potrebe in interese po teh storitvah kot izvajalci socialnoskrbstvenih storitev (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) ustanovijo občinsko skupnost socialnega skrbstva Ribnica.
2. člen
V občinski skupnosti socialnega skrbstva delavci, drugi delovni ljudje in občani po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih po načelih vzajemnosti in solidarnosti zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese po socialnemu skrbstvu ter s temi potrebami in interesi usklajujejo delo na področju socialnega skrbstva.
V občinski skupnosti uporabniki in izvajalci uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju dejavnosti socialnega skrbstva v skladu s skupnimi interesi in možnostmi, določajo obseg pravic ter pogoje in način njihovega uresničevanja, določajo politiko razvoja in pospeševanja socialnega skrbstva in uresničujejo druge skupne interese.	,
3. člen
Občinska skupnost socialnega skrbstva Ribnica se ustanovi kot samoupravna interesna skupnost za območje občine Ribnica.
4. člen
Ime občinske skupnosti socialnega skrbstva je: OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA Ribnica (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
Sedež skupnosti je v Ribnici, Trg Veljka Vlahoviča A/l.
5. člen
Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena.
6. člen
Delo skupnosti je javno.
Skupnost obvešča delavce, druge delovne ljudi in občane o svojem delu, stanju in problemih po njihovih delegatih v skupščini skupnosti, prek sredstevjavnega obveščanja ali na drug primeren način.
Uresničevanje načela javnosti dela skupnosti je podrobneje urejeno s statutom.
7. člen
• Občinska skupnost je družbena pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu, tem sporazumu in drugih samoupravnih splošnih aktih.
Skupnost je registrirana pri Temeljnem sodišču v Ljubljani.
8. člen
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti. V času odsotnosti predsednika skupščine predstavlja in zastopa skupnost namestnik predsednika skupščine.
9. člen
Skupnost ifna svoj statut.
Statut vsebuje podrobnejše določbe o nalogah skupnosti, o organih skupnosti in njihovih pooblastilih o odgovornostih, o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih članov skupnosti in o drugih za skupnost pomembnih vprašanjih.
Statut in drugi samoupravni akti skupnosti morajo biti v skladu s tem
sporazumom.
K statutu skupnosti daje soglasje skupščina občine Ribnica.
10. člen
Uporabniki in izvajalci, organizirani v skupnosti, se po tej skupnosti združujejo z drugimi občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva v Skupnost socialnega skrbstva Slovenije zaradi usklajevanja politiko na področju socialnega skrbstva v SR Sloveniji, ter opravljanja nalog, s katerimi uresničujejo določene širše interese, ali ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi.
11. člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, se skupaj z delavci, drugimi delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v drugih samoupravnih interesnih skupnostih s področja socialnega varstva v občini Ribnica združujejo v občinsko skupnost socialnega varstva Ribnica zaradi oblikovanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, usklajevanja programov s tega področja in opravljanja drugih skupnih nalog.
12. člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja in dela skupnosti opravlja komite za občo uprave in družbene dejavnosti SO Ribnica.
II.	NALOGE SKUPNOSTI IN UPRAVIČENCI DO STORITE V IN POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU
Naloge skupnosti
13. člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani organizirani v skupnosti, uresničevanju v skupnosti zlasti naslednje naloge:
- oblikujejo politiko socialnega skrbstva v občini;
- skrbijo za izvajanje in razvoj socialnega skrbstva, ga usklajujejo s splošnimi družbenimi potrebami v občini in v ta namen sprejemajo program razvoja socialnega skrbstva in program razvoja organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini;
- zagotavljajo materialne in druge pogoje za uresničevanje nalog in ciljev socialnega skrbstva;
- usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana in sprejemajo plan skupnosti;
- določajo oblike materialnih pomoči v socialnem skrbstvu ter pogoje in merila za uveljavljanje teh pomoči, v skladu z zakonom o socialnem
■ skrbstvu;
- se dogovarjajo o solidarnostnem združevanju sredstev za izvajanje za4 gotovljenega programa socialnega skrbstva;
- se sporazumevajo o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo v skupnosti socialnega skrbstva občine Ribnica in v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije;
- spremljajo in proučujejo socialne probleme ter pojave v občini in sodelujejo z organizacijami združenega dela, s krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri oblikovanju in izvajanju ukrepov socilane politike;
- zagotavljajo pogoje za raziskovalno in analitično delo ter strokovno izpopolnjevattje delavcev v socialnem skrbstvu;
- se dogovarjajo za organiziranje in spodbujanje prostovoljnih aktivnosti na področju socialnega skrbstva;
- organizirajo v povezavi z drugimi samoupravnimi interesnimi-skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter prek sredstev javnega obveščanja vzgojnoizobražcvalnc aktivnosti za uresničevanje ciljev socialnega skrbstva;
- opravljajo druge naloge, ki jih določa zakon, samoupravni sporazumi in družbeni dogovori, ta sporazum, statut in drugi splošni akti skupnosti.
14. člen
Naloge skupnosti v zvezi z dejavnostjo socialnega skrbstva, namenjene neposrednim upravičencem do storitev in pomoči v socialnem skrbstvu, so zlastf:
- naloge, ukrepi in storitve v zvezi z izvajanjem nekaterih določb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter v zvezi z izvrševanjem nalog, ki jih socialnemu skrbstvu nalagajo drugi zakoni in na podlagi zakonov izdani predpisi:
- svetovanje pri urejanju odnosov v družini in v širšem okolju;
- diagnostično, svetovalno in terapevtsko delo z osebnostno in vedenjsko motenimi otroki, mladoletniki in odraslimi osebami;
- razvrščanje in napotitev na usposabljanje ter spremljanje usposabljanja otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
- pomoč občanom in družinam pri načrtovanju družine, oskrbi in vzgoji otrok;
- oskrbo in varstvo-v socialnih zavodih, v tujih družinah in organizacijah za
usposabljanje;
- pomoč posameznikom in družinam pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma in drugih zasvojenosti;
- materialne pomoči;
- sodelovanje pri zagotavljanju pogojev za usposabljanje in delo ter pri organiziaeiji dela invalidnih oseb pod posebnimi pogoji;
- sodelovanje pri organiziranju pomoči in postrežbe občanom na domu.
Upravičenci do storitev in pomoči
15. člen
Upravičenci do storitev in pomoči s področja socialnega skrbstva so: otroci in mladoletniki, prikrajšani za normalno družinsko življenje, zlasti: otroci brez obeh staršev (oba umrla), otroci neznanih staršev, otroci ki so jih starši zapustili, otroci staršev, ki jim je bila odvzeta roditeljska pravica, otroci staršev, ki roditeljske pravice no morejo izvrševati (n. pr. otroci staršev na začasnem delu v tujini, otroci trajno bolnih staršev, ipd.), otroci
iz družin z motnjami v družinskih odnosih, otroci razvezanih staršev ipd.,
- otroci in mladostniki z motnjami vedenja in osebnosti;
- otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
- materialno ogroženi otroci in mladostniki ter družine.
- odrasle invalidne osebe, ki so potrebne družbene pomoči, varstva, usposabljanja in zaposlitve pod posebnimi pogoji;
- odrasle osebe pod skrbništvom;
- odrasle materialno ogrožene osebe;
- odrasle osebe, ki so potrebne družbenega varstva zaradi pojavov, ki spremljajo staranje;
- osebnostno in vedenjsko motene in neprilagojene odrasle osebe;
- odrasle osebe, ki jim je izrečen varstveni nadzor ob pogojni obsodbi in osebe, ki potrebujejo pomoč ob pogojnem dopustu po prestani kazni;
- osebe in družine, upravičene do posameznih storitev po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in p po drugih zakonih, po katerih je izvrševanje posameznih nalog poverjeno občinskim skupnostim socialnega skrbstva;
- osebe, ki iz drugih upravičenih razlogov potrebujejo pomoč.
III.	ODNOSI MED UPORABNIKI IN IZVAJALCI
16. člen
Udeleženci v svobodni menjavi dela na področju socialnega skrbstva so uporabniki in izvajalci socialnoskrbstvenih storitev.
Uporabniki si s svodobno menjavo dela z delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter v družbenih organizacijah in društvih, ki z izvrševanjem svojih dejavnosti ali posameznih socialnoskrbstvenih storitev, zagotovaljajo zadovoljevanje svojih osebnih skupnih in celotnih družbenih potreb po socialnoskrbstvenih storitvah.
17. člen
Predmet svobodne menjave dela na področju socialnega skrbstva so socialnoskrbstvene storitve, programi teh storitev oziroma določena social-noskrbstvena dejavnost, s katerimi se uresničuje dejavnost (naloge) socialnega skrbstva, kot jo določa zakon o socialnem skrbstvu in samoupravni splošni akti skupnosti v skladu z zakonom.
18. člen
Uporabniki in izvajalci kot udeleženci v svobodni menjavi dela vrednotijo rezultate dela izvajalcev kot samoupravno dogovorjeno:
- ceno posamične socialnoskrbstvene storitve,
- povračilo za izvajanje programa storitev,
- povračilo za izvajanje določene socialnoskrbstvene dejavnosti.
19. člen
V skupnosti se uporabniki in izvajalci samoupravno sporazumevajo o medsebojnih obveznostih, pravicah in odgovornostih v zvezi z uresničevanjem interesoov in zadovoljevanjem potreb po socialnem skrbstvu, ki se uresničujejo s skupnim planiranjem, ustvarjanjem in razporejanjem dohodka, z vzajemnim združevanjem in solidarnostnim zagotavljanjem sredstev na območju občine, mesta in republike.
20. člen
Pravice in dolžnosti planiranja v svobodni menjavi dela uresničujejo uporabniki in izvajalci zlasti tako, da sklepajo samoupravne sporazume o > temeljih plana skupnosti in sprejemajo plan skupnosti.
Postopek pripravljanja in sprejemanja planskih aktov ter način udeležbe uporabnikov in izvajalcev v posameznih fazah pripravljanja in sprejemanja planskih aktov, določa zakon.
21. člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti uporabniki in izvajalci usklajujejo m opredeljujejo svoje osebne in skupne ter celotne družbene interese in potrebe po socialnoslabstvenih storitvah in pomočeh in določajo cilje razvoja socialnega skrbstva v občini ter zagotavljajo materialne in druge pogoje za uresničevanje dogovorjenih nalog in ciljev. S sporazumom udeleženci opredelijo zlasti predmet svobodne menjave in način uresničevanja svobodne menjave dela. V zvezi s tem določijo normative in standarde socialnoskrbstvenih storitev, programov storitev ali določene socialnoskrbstvene dejavnosti, osnove in merila za določanje cene, druge oblike in načine povračila za vloženo delo ter se dogovorijo o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Posebej določijo namen, način in obseg solidarnostnega združevanja sredstev v skupnosti in po njej za izvajanje zagotovljenega programa.
22. člen
Razen s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti urejajo uporabniki in izvajalci svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela tudi z drugimi samoupravnimi sporazumi in pogodbami.
V drugih samoupravnih sporazumih oziroma v pogodbah udeleženci v svobodni menjavi podrobneje uredijo zadeve iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti oziroma uredijo druge zadeve.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
Skupščina
23. člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delegacije delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju občine.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delegacije delovnih ljudi in občanov, organiziranih v društvih in družbenih organizacijah, ki opravljajo dejavnost na področju socialnega skrbstva v občini.
Člane delegacije volijo in odpoklicujejo v prejšnjem odstavku navedene organizacije in skupnosti ter društva in družbene organizacije po postopku in na način, ki ga določajo njihovi samoupravni splošni akti v skladu z zakonom.
24. člen
Skupščina skupnosti ima 38 delegatskih mest.
Zbor uporabnikov ima 28 delegatskih mest.
Zbor izvajalcev ima 10 delegatskih mest.
25. člen
V zboru uporabnikov, ki ima 28 delegatskih mest, pripada:
- delegacijam in konferencam delegacij delavcev v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih na območju občine Ribnica 21 delegatskih mest;
- delegacijam in konferencam delegacij krajevnih skupnosti 7 delegatskih mest.
V zboru izvajalcev, ki ima 10 delegatskih mest, pripada:
- delegacijam in konferencam delegacij delavcev v OZD na področju socialnega skrbstva 3 delegatska mesta
- delegacijam delovnih ljudi in občanov, organiziranih v dfiištvih in družbenih organizacijah, ki opravljajo določeno dejavnost s področja soc. skrbstva 7 delegatskih mest.
Porazdelitev delegatskih mest med delegacije in konference delegacij za zbor uporabnikov in za zbor izvajalcev je razvidna iz priloge, ki je sestavni del tega sporazuma.
26. člen
V skupščini skupnosti se delegati sporazumevajo o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci.
V skupščini skupnosti delegati sprejemajo plan skupnosti, enakopravno in skupno oblikujejo politiko na področju socialnega skrbstva, sestavljajo in predlagajo članom skupnosti programe dela in programe razvoja socialnega skrbstva ter sklepe o drugih skupnih zadevah, ki so določene v tem sporazumu in statutu skupnosti v skladu z zakonom. Pri tem se zlasti sporazumevajo in pripravljajo predloge samoupravnih sporazumov o temeljih plana, predloge o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih uporabnikov in izvajalcev o storitvah, programih storitev oziroma opravljanju določene socialnoskrbstvene dejavnosti, o ceni oziroma povračilih in elementih cene, o pogojih uresničevanja svobodne mejave dela. O teh predlogih odločajo člani skupnosti.
27. člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata'zbor uporabnikov in zbor
izvajalcev:
- na skupni seji obeh zborov,
- enakopravno v obeh zborih,
- v posameznem zboru samostojno.
28. člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni seji:
- oblikujeta politiko in obravnavata problematiko na področju socialnega skrbstva v občini;
- obravnavata osnutke in predloge zakonov s področja socialnega skrbstva in socialnega varstva ter dajeta pobude in predloge za spremembo in dopolnitev teh zakonov;	,
- dajeta pobude in predloge za sprejem predpisov s področja socialnega skrbstva;
- obravnavata analize, poročila, informacije in drugo gradivo o delu skupnosti, njenih organov, skupne strokovne službe ter organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva ter organizacij in društev, ki so člani skupnosti;
- obravnavata pripombe, mnenja in priporočila skupščine in drugih organov skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij v občini, občinske skupnosti socialnega varstva ter drugih samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini v zvezi z delom skupnosti, ter jih obveščata o svojih stališčih oziroma sprejtih sklepov v tej zvezi;
- obravnavata pripombe, predloge in mnenja ter poročila o delu odbora samoupravne delavske kontrole;
- volita delegate za seje skupščine občinske skupnosti socialnega varstva po načelu enake zastojjanosti obeh zborov;
- imenujeta in razrešujeta predstavnike skupnosti oziroma delegirata delegate skupnosti v organe upravljanja organizacij združenega dela, katerih ustanoviteljica je skupnost, v skladu z določbami njihovih samoupravnih splosnih aktov;
- podeljujeta priznanja organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim ter društvom in posameznikom za izjemne dosežke in prizadevanja na področju socialnega skrbstva;
- opravljata druge zadeve, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti in statut.
29. člen
Zbor izvajalcev in zbor uporabnikov enakopravno:
- določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti;
- sprejemata plane skupnosti in izvedbenene akte;
- sprejemata programe razvoja socialnega skrbstva v občini;
- sklepata družbene dogovore in samoupravne sporazume, če je skupnost udeleženka v teh postopkih dogovarjanja ali sporazumevanja oziroma o pristopu skupnosti k družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom;
- sprejemata statut skupnosti in druge samoupravne splošne akte ter druge akte skupnosti;
- dajeta obvezno razlago določb statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti;
- določata naloge skupnosti ter sprejemata akte in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, za katere je pristojna skupščina; *
- sprejemata program in načrt dela skupnosti ter poročilo o delu;
- sprejemata finančni načrt in zaključni račun o izvršitvi finančnega načrta skupnosti;
- odločata o njamennju kreditov;
- volita in razrešujeta predsednika skupščine in njegovega namestnika;
, - volita oziroma imenujeta skupne organe uporabnikov in izvajalcev, druge organe skupnosti ter komisije in delovna telesa;
- imenujeta tajnika skupščine skupnosti;
- odločata o ustanovitvi skupne strokovne službe skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi, skleneta samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostmi med skupnostjo in delovno skupnostjo skupne strokovne službe, 'n
- dajeta soglasje k statutu in drugim samoupravnim splošnim aktom ter drugim aktom delovne skupnosti skupne strokovne službe, v skladu z zakonom in stututom;
- odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini;
- dajeta soglasje k statutu organizacij združenega dela, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je skupnost;
- sprejmeta poslovnik skupščine in drugih organov ter drugih delovnih teles skupnosti;
- opravljata druge zadeve, ki spadajo v enakopravno odločanje obeh zborov po zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti in stututu ter druge zadeve, ki spadajo v pristojnost skupščine, pa za njih ni izrecno določeno, da jih obravnava ali o njih odloča posamezni zbor samostojno, oziroma da jih obravnavata in o njih odločata zbora na skupni seji z večino glasov delegatov obeh zborov.
30.	člen
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira.
V ta namen vsak zbor samostojno:
- odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora;
- voli predsednika zbora in njegovega namestnika izmed članov delegacij za zbor;
- ustanavlja svoja delovna telesa, jim določa naloge in odloča o sestavi teh teles;
- sprejme program svojega dela;
- opravlja druge zadeve, kijih določa zakon in statut.
Vsak zbor samostojno delegira svoje delegate v skupščino Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije in sicer delegira zbor uporabnikov delegate v zboru uporabnikov, zbor izvajalcev pa v zbor izvajalcev skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
31. čl.
Skupščina sprejme svoje odločitve na sejah svojih zborov.
Odločitve in sklepi skupščine o zadevah, o katerih odločajo delegati na skupni seji obeh zborov so sprejete, če je zanje glasovala večina delegatov obeh zborov.
Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih določata oba zbora skupščine enakopravno, so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina delegatov obeh zborov.
Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih odloča vsak zbor samostojno, so sprejeti, če je zarije glasovala večina vseh delegatov tega zbora.
32. čl.
Glasovanje v skupščini je javno.
Skupščina lahko odloča v skladu s poslovnikqm, da se o posameznem vprašanju glasuje tajno.
33. čl.
Če v primerih iz tretjega odstavka 31. člena ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek.
Usklajevalni postopek je določen s statutom skupnosti.
Ce v zadevah, ki so bistvenega pomena za uresničevanje skupnih interesov, tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje, lahko skupščina občine na predlog svojega izvršnega sveta začasno uredi to vprašanje.
Komisije in druga delovna telesa skupščine
34. čl.
Za proučevanje problematike na posameznih področjih ali posameznih vprašanj z delovnega področja skupnosti, določenih skupnih vprašanj, za pripravo predlogov posameznih ukrepov ter za opravljanje drugih zadev se lahko ustanovijo komisije in druga delovna telesa, ki so stalna ali občasna (za izvršitev določene naloge - ad hoc delovna telesa).
Sestavo, naloge in način dela komisij in drugih delovnih teles se določi s sklepom o njihovi ustanovitvi.
Člani stalnih komisij in delovnih teles so voljeni za 4 leta.
Sodelovanje predstavnikov organov drugih organizacij in skupnosti na sejah skupščine.
35. čl.
Na seje skupščine se vabijo predstavniki:
- občinske konference SZDL,
- občinske skupnosti socialnega varstva,
- izvršnega sveta skupščine občine Ribnica,
- pristojnega upravnega organa skupščine občine Ribnica,
- skupne strokovne službe, ki opravlja za skupnost administrativno-strokov-na, pomožna in tem podobna dela.
Na seje skupščine se vabi tudi predstavnike drugih interesnih skupnosti v občini, kadar so na dnevnem redu seje vprašanja, ki so v skupnem interesu občinske skupnosti in drugih samoupravnih interesnih skupnosti v občini.
Predsednik skupščine in predssdnika zborov
36. čl.
Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine, v času njegove odsotnosti pa njegov namestnik.
Ločene seje, posameznega zbora vodi predsednik zbora, v času njegove odsotnosti pa njegov namestnik.
Predsednika skupščine in njegovega namestnika voli skupščina skupnosti izmed članov delegacij.
Predsednika posameznega zbora in njegovega namestnika izvoli vsak zbor samostojno izmed članov delegacij za zbor.
Predsednik skupščine, predsednika zborov in namestniki predsednika skupščine ter predsednikov zborov so voljeni za štiri leta.
Pooblastila in odgovornosti predsednika skupščine in predsednikov zborov podrobno določa statut skupnosti in poslovnik skupščine.	.
Koordinacijski odbor
37. člen
Koordinacijski odbor uporabnikov in izvajalcev socialnega skrbstva opravlja zlasti tele naloge:
- pripravlja predloge samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, o katerih se delegati uporabnikov in izvajalcev sporazumevanjo v skupščini;
- pripravlja predloge sklepov in ukrepov, za katere je pristojna skupščina;
- skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, sprejetih v skupščini skupnosti;
- seznanja skupščino s problematiko uresničevanja politike socialnega skrbstva in predlaga potrebne ukrepe;
- poroča skupščini o svojem delu;
- zagotavlja sodelovanje s pristojnimi izvršilnimi organi, organi skupščine občine Ribnica, ter drugih samoupravnih interesnih skupnosti in 'družbenopolitičnih organizacij v občini;
- spremlja delo skupne strokovne službe, ki opravlja za skupnost admini-strativno-strokovna, pompžna in temu podobna dela;
- opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupščina.
38. člen
Koordinacijski odbor ima 7 članov.
Predsednika, njegovega namestnika ter člane koordinacijskega odbora voli in razrešuje skupščina skupnosti. Mandat traja 4 leta.
S statutom skupnosti se lahko določi, da so določeni funkcionarji skupnosti člani koordinacijskega odbora po svoji funkciji.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
39. člen
Skupnost ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki šteje 5 članov.
40. člen
Odbor skrbi za izvrševanje nalog skupnosti s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite in za delo skupnosti v izjemnih razmerah.
41. člen
Sestavo in delo odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v skladu z zakonom podrobneje opredeljuje statut skupnosti.
Sveti
42. člen
Za odločanje o pravici posameznika ali družine do materialne pomoči socialnega skrbstva in za odločanje o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov v izvrševanju javnih pooblastil, ki so organom socialnega skrbstva občinske skupnosti zaupana po zakonu, oblikuje skupščina skupnosti
- svet za varstvo otrok in družine ter
- svet za varstvo odraslih.
Za opravljanje spravnega poskusa v postopku za razvezo zakonske zveze oblikuje skupščina skupnosti
- svet za opravljanje spravnih poskusov.
43. člen
Svet za varstvo otrok in družine ter svet za varstvo odraslih imata po 5 članov.
Predsednika, namestnika predsednika in ostale člane svetov iz prejšnjega odstavka voli in razrešuje skupščina skupnosti izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
Predsednika, namestnika predsednika ter ostale člane sveta za opravljanje spravnih poskusov imenuje skupščina skupnosti praviloma izmed svetovalcev zakonske svetovalnice oziroma izmed oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz 15. člena pravilnika o delu zakonskih svetovalnic in o predzakonskem svetovanju.
Predsedniki in člani organov iz tega člena so voljeni oziroma imenovani za 4 leta.
Svet za varstvo otrok in družine
44. člen
Svet za varstvo otrok in družine zlasti:
- odloča o materialnih pomočeh socialnega skrbstva družini in mladoletnim posameznikom;
- odloča v zadevah rejništva;
- odloča v zadevah posvojitve;
- odloča o postavitvi mladoletnih oseb pod skrbništvo, o postavitvi skrbnika in o drugih zadevah s področja skrbništva nad mladoletnimi osebami;
- odloča o postavitvi skrbnika za poseben primer mladoletnim osebam;
- odloča o odobritvi pravnih poslov, s katerimi se odvojijo ali obremenijo stvari iz premoženja mladoletnih oseb;
- odloča o izvrševanju roditeljskih pravic, če si starši niso med seboj edini;
- odloča, pri katerem izmed roditeljev bo živel otrok, če starši ne živijo skupaj;
- odloča o stikih med otrokom in roditeljem, pri katerem otrok ne živi;
- odloča o odvzemu otroka staršem, o oddaji otroka v zavod in o drugih ukrepih socialnega skrbstva, ki jih zahtevata vzoja in varstvo otroka ali varstvo otrokovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi;
- opravlja uskladitev (valorizacijo) preživinin za mladoletne preživninske upravičence;
- odloča o razvrstitvi in napotitvi na usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in druševnem razvoju;
- opravlji druge naloge, ki jih določa zakon in na podlagi zakona izdani predpisi ter samoupravni splošni akti skupnosti.
Statut skupnosti podrobneje določa naloge sveta.
Svet za varstvo odraslih
%
45. člen
Svet za varstvo odrasiih zlasti:
- odloča o materialnih pomočeh socialnega skrbstva odraslim osebam;
- odloča o postavitvi odraslih oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, pod skrbništvo, o postavitvi skrbnika, o ukrepih, ki jih zahteva varstvo osebnosti ter varstvo premoženjskih in drugih pravic in koristi varovancev, ter o drugih zadevah v zvezi s skrbništvom nad ddraslimi osebami;
- odloča o postavitvi začasnega skrbnika osebam, ki so v postopku za odvzem poslovne sposobnosti;
- odloča o postavitvi skrbnika za poseben primer odraslim osebam;
- opravlja uskladitev (valorizacijo) preživnin za odrasle preživninske upravičence;
- določi svetovalca (po določbah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij) polnoletnim obsojenim osebam, ki bo izvrševal varstveno nadzorstvo, in svetovalca obsojencem po odpustu s prestajanja kazni;
- opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in na podlagi zakona izdani predpisi ter samoupravni splošni akti skupnosti.
Statut skupnosti podrobneje določa naloge sveta.
Svet za opravljanje spravnih poskuskov
46. člen
Svet za opravljanje spravnih poskusov je organ skupnosti za opravljanje spravnih poskusov v postopku za razvezo zakonske zveze.,
Spravni poskus opravi predsednik sveta ali član sveta, ki ga določi predsednik.
Spravni poskus se opravlja v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
Odbor samoupravne delavske kontrole
47. člen
Organ samoupravne delavske kontrole v skupnosti je odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor samoupravne delavske kontrole opravlja nadzorstvo nad uveljavljanjem pravic članov skupnosti, nad izvajanjem sprejete politike, nad oblikovanjem in uporabo sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti ir. skupne strokovne službe.
48. člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima 3 člane.
Člane odbora voli skupščina skupnosti na podlagi enotne kandidatne liste. Mandat članov odbora traja 4 leta.
49. člen
Odbor samoupravne delavske kontrole izmed sebe izvoli predsednika in namestnika predsednika odbora izmed tistih članov odbora, ki so člani delegacij za zbor uporabnikov.
50. člen
Sestavo in izvolitev odbora samoupravne delavske kontrole, njegova pooblastila, področje ter način uresničevanja samoupravne delavske kontrole v skupnosti po odboru s samoupravne delavske kontrole, v skladu z zakonom in tem sporazumom podrobno določajo statut in drugi samoupravni splošni akti skupnosti
V.	SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA
51. člen
Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine skupnosti in drugih organov skupnosti, ustanovi skupnost skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini skupno strokovno službo.
Med dela po prejšnjem odstavku, ki sodijo v delovno področje skupne strokovne službe, ni mogoče šteti strokovnih in administrativnih opravil v zvezi z delovapjem organov socialnega skrbstva-svetov, ki po določbah zakona 60. člena o socialnem skrbstvu sodijo v delovno področje (dejavnost), centrov za socialno delo kot izvajalskih organizacij na področju socialnega skrbstva.
52. člen
Skupna strokovna služba se ustanovi s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo med seboj samoupravne interesne skupnosti v občini, za katere bo delovna skupnost skupne strokovne službe opravljala določena dela.
53. člen
K določbam statuta delovne skupnosti skupne strokovne službe, ki sc nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila strokovna služba ustanovljena, k programu dela ter k razvidu del in nalog je potrebno soglasje skupščine skupnosti socialnega skrbstva in drugih, ustanoviteljic.
54. člen
Podrobnejše določbe o skupni strokovni službi vsebuje statut skupnosti.
VI.	DELO SKUPNOSTI V IZJEMNIH RAZMERAH
55. člen
V primeru, če nastopijo izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost ali vojna) mora skupnost prilagoditi svojo organizacijo in delo načrtom za delo v treh razmerah in ukreniti vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja.
56. člen
Skupnost se za usklajeno in učinkotivo načrtovanje dela organizacije in dela v izjemnih razmerah pove-oje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi v občini.
57. člen
Skupnost mora v samoupravnem sporazumu o temeljih plana in drugih planskih aktih zagotoviti sredstva, potrebna za delo skupnosti v izjemnih razmerah.
VII.	KONČNE DOLOČBE
58. člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina samoupravnih organizacij in skupnosti uporabnikov in večina izvajalcev, ki so kot člani po zakonu dolžni ustanoviti skupnost socialnega skrbstva in velja, ko da k sporazumu soglasje skupščine občine Ribnica.
Sklenitev samoupravnega sporazuma ugotovi skupščina skupnosti.
59. člen
Ta samoupravni sporazum se lahko dopolni ali spremeni po postopku, ki velja za njegovo sklenitev.
60. člen
Z dnem uveljavitve tega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Ribnica, sklenjen v letu 1978.
61. člen
Ta sporazum se objavi v uradnem glasilu - Skupščinskem Dolenjskem listu.
USTANOVITELJI SKUPNOSTI;
naCin delegiranja delegatov v skupSCino skupnosti
SOCIALNEGA SkRBSTVA RIBNICA
1.
V zbor uporabnikov, ki šteje 28 delegatskih mest, delegirajo delovni ljudje, zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela ter samoupravnih organizacijah in skupnostih, delovni ljudje, ki s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in kmetje 21 delegatov, občani v krajevnih skupnostih pa 7 delegatov:
1. INLES, tovarna stavbnega pohištva TOZD Ribnica:	1 delegata
2. INLES, tovarna stavbnega pohištva TOZD Trgovina Ribnica in TOZD DS skupnih	služb Ribnica:	1	delegata
3. INLES,	tovarna stavbnega	pohištva TOZD Sodražica:	1	delegata
4. INLES,	tovarna stavbnega	pohištva TOZD Loški potok:	1	delegata
5. INLES,	tovarna stavbnega	pohištva - obrat Dolenja vas:	1	delegata
6. Okoliš štev. 6 - obsega: ,„,Mercator“ - TOZD Ribnica trgovina in debelo in drobno ter gostinstvo, Borovo-Jugosl. kombinat gume in obutve, prodajalna Ribnica, ,,Tobak" Ljubljana TOZD trgovina na drobno -prodajalna Ribnica, OZD DOM - export Ljubljana - poslovna enota Sodražica, TOZD „Loka“ Škofja Loka, Jugotekstil - Impeks Ljubljana, TOZD notranja trgovina ONA-ON - prodajalna 13, ONA-ON - prodajalna Ribnica, PETROL Ljubljana - servis Žlebič, Ribnica, Turistično društvo Sodražica - Dom na Travni gori, Časopisno podjetje DELO - prodajalna Ribnica in Vojno ugostiteljsko preduzeže ,,PARTIZAN" Ribnica - konferenca delegacij:	1	delegata
7. Okoliš štev. 7 - obsega:
Kmetijska zadruga Ribnica s. p. o. Ribnica in delovni ljudje, ki delajo v kmetijski dejavnosti z delovnjmi sredstvi, na katerih imajo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva in Veterinarska postaja Ribnica:	1	delegata	-	konf. del.
8. TOZD Gozdarstvo „Jelenov žleb" Grčarice, Ribnica in Posestvo ,,Snežnik" Kočevska Reka, ZKGP Kočevje TOZD Gozdarska kooperacija Ribnica:	1	delegata	-	konf. del.
9. „DONIT“ - kemična industrija Medvode TOZD Tovarna žičnih in plastičnih mrež Sodražica:	1	delegata
10. ITPP industrija termičnih aparatov, žičnih pletiv in plastike Ribnica:
1 delegata
11. EUROTRANS - delovna organizacija za mednarodni transport in špedicijo s. p. o. Ribnica:	1	delegata
12. OZD „SKUNC“ Zapuže - TOZD Jurjeviča in TOZD Ind. prodajalne -Prodajalna Ribnica:	1	delegata
13. RIKO - ribniška kovinska industrija Ribnica:	1	delegata
14. SLOVENIJALES „ZlCNICA“ TOZD Ribnica:	1	delegata
15. OZD „Komunala“ Ribnica, Obrtno podjetje Ribnica, Združeno PTT podjetje Ljubljana - podjetje za PTT promet Ljubljana TOZD PTT Kočevje - pošte na območju občine Ribnica, ŽG ŽTP Ljubljana TOZD SVP -sekcija za vzdrževanje prog Novo mesto, nadzomištvo proge Ribnica, OZD podjetje storitvenih obrti „Kovinar“ Kočevje - organizacijska enota Ribnica, OZD Hydrovod Kočevje - Ribnica, SDK Ljubljana - podružnica Kočevje - ekspozitura Ribnica, LB Ljubljana - podružnica Kočevje -ekspozitura Ribnica, OZD Elektro Ljubljana TOZD Kočevje - skupina za priključke v občini Ribnica, Zavarovalna skupnost Triglav - predstavništvo Ribnica in TOZD „Varnost“ Kočevje - zaposleni na območju občine Ribnica:	1 delegata - konf. del.
16. Delovni ljudje, ki delajo v obrtni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih obstoji lastninska pravica, skupaj z delavci, zaposlenimi pri obrtni-
STRAN 16 DOLENJSKI LIST - št. 19 (1656) - 7. maja 1981
DOLENJSKI LIST - št. 19 (1656) - 7. maja 1981 STRAN 17
kih:	1	delegata
17. „Pletenina“ Ljubljana - obrat Sodražica, in Osnovna šola dr. Ivan Prijatelj Sodražica:	1	delegata	- konf. del.
18. Bombažna predilnica in tklanica Tržič, obrat Loški potok, ,,Saturnus" Ljubljana - obrat Loški potok in Osnovna šola dr. Anton Debeljak Loški potok:
1 delegata - konf. deleg.
19. Osnovna šola Dr. France Prešeren Ribnica, Vzgojno varstveni zavod „Majda Šilc" Ribnica, Glasbena šola Ribnica, Posebna osnovna šola Ribnica in Delavska uviverza Ribnica:	1	delegata	-	konf.	deleg.
20. Zdravstveni dom Kočevje - Ribnica, enota Ribnica, Zdravstvena postaja Sodražica, Zdravstvena postaja Loški potok, Lekarna Kočevje - enota Ribnica:	1	delegata	-	konf.	deleg.
21. Skupščina občine Ribnica, Postaja milice Ribnica, Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ribnica, družbenopolitične organizacije občine Ribnica, Samoupravna stanovanjska skupnost Ribnica, SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Ribnica, Skupnost zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana - izpostava Kočevje, enota Ribnica, Skupnost socialnega skrbstva Ribnica, Telesnokulturna skupnost občine Ribnica, Občinska izobraževalna skupnost Ribnica, Skupne strokovne službe SIS Ribnica, AMD Ribnica, KS Ribnica, KS Sodražica in Aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ na območju občine Ribnica:	1	delegata	-	konf.	deleg.
22. Krajevna skupnost	Ribnica:	2	delegata
23. Krajevna skupnost	Sodražica:	1	delegata
24. Krajevna skupnost	L. potok:	1	delegata
25. Krajevna skupnost Dolenja vas:	1	delegata
26. Krajevna skupnost	Slemena:	1	delegata
27. Krajevna skupnost	velike Poljanjc:	1	delegata
2.
V zbor izvajalcev delegirajo delovni ljudje, zaposleni v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, društva, ki opravljajo v občini dejavnost na področju socialnega skrbstva 10 delegatov:
- Občinski odbor Zveze borcev	1	delegata
- Občinski odbor Rdečega križa	2	delegata
- Društvo upokojencev Ribnica	1	delegata
- Zdravstveni dom - Klub abstinentov	1	delegata
- Društvo za pomoč duševno prizadetim Ribnica-Kočevjc	1	delegata
- Društvo invalidov Ribnica	1	delegata
- Skupne strokovne službe SIS	2	delegata
- Občinska zveza društva prijateljev mladine	1	delegata
3.
, Ta sklep je sestavni del samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva občine Ribnica.
117.
Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o socialnem skrbstvu (IJr. 1. SRS, št. 35/79) in v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva. Ribnica, je skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Ribnica na seji zbora uporabnikov in seji zbora izvajalcev dne 26. 1. 1981 sprejela
STATUT OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA RIBNICA
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občinska skupnost socialnega skrbstva RIBNICA (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ki so jo s samoupravnim sporazumom, sklenjenim v decembru 1980, ustanovili delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani delovali ljudje in občani v krajevnih skupnostih na območju občine Ribnica, kot uporabniki socialnoskrbstvenih storitev (v nadaljnjem besedilu: uporabniki), skupaj z delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v družbenih organizacijah in društvih, ki z izvrševanjem svoje dejavnosti ali posameznih socialnoskrbstvenih storitev zadovoljujejo potrebe in interese po teh storitvah - kot izvajalci socialnoskrbstvenih storitev - kot izvajalci socialnoskrbstvenih storitev v občini (v nadaljnjem besedilu: izvajalci).
Skupnost je pravni naslednik občinske skupnosti socialnega skrbstva, ustanovljene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Ribnica v decembru 1974.
2. člen
V skupnosti delavci, drugi delovni ljudje in občani po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih po načelih vzajemnosti in solidarnosti zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese po socialnem skrbstvu ter s temi potrebami in interesi usklajujejo delo na področju socialnega skrbstva.
V skupnosti uporabniki in izvajalci uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju dejavnosti socialnega skrbstva v skladu s skupnimi interesi in možnostmi, določajo obseg pravic ter pogoje in način njihovega uresničevanja, določajo politiko razvoja in pospeševanje socialnega skrbstva in uresničujejo druge skupne interese.
3. člen
Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena.
Skupnost uresničuje svoje naloge v skladu z ustavo, zakonom, družbenimi dogovori in s samoupravnimi sporazumi ter samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
4. člen
Skupnost je ustanovljena za območje občine Ribnica (območje občine v nadaljnjem besedilu: občina).
5. člen
Ime skupnosti je: OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA Ribnica (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
Sedež skupnostije v Ribnici, Trg Veljka Vlahoviča A/l.
6. člen
Skupnost je družbena pravna oseba.
7. člen .
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti. V času odsotnosti predsednika skupščine predstavlja in zastopa skupnost namestnik predsednika skupščine.
8. člen
Skupnost ima štampiljko okrogle oblike, premera 3 cm. Na obodu je v polkrogu besedilo: ,.Občinska skupnost socialnega skrbstva", v sredini vodoravno pa je besedilo: „Ribnica‘V
9. člen
Skupnost se vpiše v sodni register v skladu z zakonom pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, enota v Ljubljani.
10. člen
Uporabniki in izvajalci, organizirani v skupnosti, se po tej skupnosti združujejo z drugimi občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva v Skupnost socialnega skrbstva Slovenije.
11. člen
Uporabniki in izvajalci, organizirani v skupnosti, se skupaj z delavci, drugimi ljudmi in občani, organiziranimi v drugih samoupravnih interesnih skupnostih s področja socialnega varstva v občini Ribnica, združujejo v občinsko skupnost socialnega varstva Ribnica zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti, opravljanja drugih nalog, ki jih določa zakon in samoupravni splošni akti občinske skupnosti socialnega varstva ter zaradi enakopravnega odločanja s pristojnimi zbori skupščine občine Ribnica v zadevah s področja socialnega varstva, ki spadajo v pristojnost skupščine občine.
12. člen
Skupnost sodeluje z drugimi skupnostmi socialnega skrbstva v SR Sloveniji, usklajuje z njimi svoje delo, se dogovarja o skupnih programih, o izvajanju teh programov ter usklajuje z njimi pogoje svobodne menjave dela. V ta namen lahko ustanavlja skupaj z njimi tudi skupne organe.
Skupnost sodeluje tudi z drugimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini zaradi dogovarjanja o skupnih nalogah in usklajenega delovanja pri izvajanju teh nalog.
13. člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja in dela skupnosti opravlja za zadeve socialnega skrbstva pristojni upravni organi skupščine občine -komite za občo upravo in družbene dejavnosti SO Ribnica.
Družbeno nadzorstvo nad delom skupnosti opravlja skupščina občine Ribnica.
II.	NALOGE SKUPNOSTI IN UPRAVIČENCI DO STORITEV IN POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU
Naloge skupnosti
14. člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, uresničujejo v skupnosti zlasti naslednje:
- oblikujejo politiko socialnega skrbstva v občini;
- skrbijo za izvajanje in razvoj socialnega skrbstva, ga usklajujejo s splošnimi družbenimi potrebami v občini in v ta namen sprejemajo program razvoja socialnega skrbstva v občini;
•r- zagotavljajo materialne in druge pogoje za uresničevanje nalog in ciljev socialnega skrbstva;
- usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana;
- sprejemajo plane skupnosti;
- določajo oblike materialnih pomoč v socialnem skrbstvu ter pogoje in merila za uveljavljanje teh pomoči v skladu z zakonom o socialnem skrbstvu;
- se dogovarjajo o solidarnostnem združevanju sredstev za izvajanje zagotovljenega programa socialnega skrbstva;
- se sporazumevajo o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije;
- odločajo v izvrševanju javnih pooblastil in o upravičenosti posameznika ali družine do materialne pomoči socialnega skrbstva po organih, kijih oblikujejo posebej v ta namen (sveti);
- spremljajo in proučujejo socialne probleme ter pojave v občini in sodelujejo z organizacijami združenega dela, s krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri oblikovanju in izvajanju ukrepov socialne politike;
- ustanovijo skupno strokovno službo skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s podfočja družbenih dejavnosti v občini;
- ustanavljajo organizacije združenega dela na področju socialnega skrbstva (center za socialno delo, socialni zavodi, zakonske svetovalnice, disciplinski center, sprejemališče za mladoletnike, sprejemališče za odrasle osebe) ter spremljajo njihovo delo in razvoj;
- dajejo soglasje k statutu organizacij združenega dela, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je skupnost;
- delegirajo delegate v organ upravljanja (svet) organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini v skladu z zakonom, ter delegate v organe upravljanja drugih organizacij združenega dela s področja družbenih dejavnosti, v skladu z njihovimi samoupravnimi splošnimi akti;
- zagotavljajo pogoje za raziskovalno in analitično delo ter strokovno izpopolnjevanje delavcev v socialnem skrbstvu;
- se dogovarjajo za organiziranj in spodbujanje prostovoljnih aktivnosti na področju socialnega skrbstva;
- organizirajo v povezavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, družbenimi organizacijami in društvi ter prek sredstev javnega obveščanja vzgojno-izobraževalne aktivnosti za uresničevanje ciljev socialnega skrbstva;
- opravljajo druge naloge, ki jih določa zakon, samoupravni sporazumi in družbeni dogovori, ta statut in drugi splošni akti skupnosti.
15. člen
Naloge, s katerimi se uresničujejo določeni širši interesi na področju socialnega skrbstva, oziroma ki terjajo širšo socialnost delovnih ljudi, opravljajo delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, po delegatih skupščine te (občinske) skupnosti, v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, kjer tudi skupno usklajujejo politko na področju socialnega skrbstva v SR Sloveniji.
Naloge oziroma pravice in obveznosti v smislu prejšnjega odstavka se v skladu z zakonom natančneje opredelijo v samoupravnih splošnih aktih Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije ter z drugimi samoupravnimi akti (samoupravnimi sporazumi).
16. člen
Naloge in ukrepi skupnosti v zvezi z dejavnostjo socialnega skrbstva, namenjeno neposrednim upravičencem do storitev in pomoči v socialnem skrbstvu, so zlasti:
- naloge, ukrepi in storitve v zvezi z izvajanjem nekaterih določb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter v zvezi z izvrševanjem nalog, ki jih socialnemu skrbstvu nalagajo drugi zakoni in na podlagi zakonov izdani predpisi;
- svetovanje pri urejanju odnosov v družini in v širšem okolju;
- diagnostično, svetovalno in terapevtsko delo z osebnostno in vedenjsko motenimi otroki, mladoletniki in odraslimi osebami;
- razvrščanje in napotitev na usposabljanje ter spremljanje usposabljanja otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
- pomoč občanom in družinam pri načrtovanju družine, oskrbi in vzgoji otrok;
- oskrba in varstvo v socialnih zavodih, v tujih družinah in organizacijah za usposabljanje;
- pomoč posameznikom in družinam pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma in drugih zasvojenosti;
- materialne pomoči;	(
- sodelovanje pri zagotavljanju pogojev za usposabljanje in delo ter pri organizaciji dela invalidnih oseb pod posebnimi pogoji;
- sodelovanje pri organiziranju pomoči in postrežbe občanom na domu. Dejavnost, opravila in ukrepi socialnega skrbstva, s katerimi se uresničujejo posamezne sestavine socialne varnosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, se izvajajo na način in v obliki, ki najbolj primerno in učinkovito rešujejo probleme občana in ga hkrati spodbujajo, da sodeluje pri reševanju lastnih problemov in da razvija ali ohranja svoje sposobnosti za polnovredno vključevanje v delo in družbeno življenje.
Upravičenci do storitev in pomoči
17. člen
Upravičenci do storitev in pomoči s področja socialnega skrbstva so:
- otroci in mladostniki, prikrajšani za normalno družinsko življenje, zlasti: otroci brez obeh staršev (oba umrla), otroci neznanih staršev, otroci, ki so jih starši zapustili, otroci staršev, ki jim je bila odvzeta roditeljska pravica, otroci starsev, ki roditeljske pravice ne morejo izvrševati (n. pr. otroci staršev na začasnem delu v tujini, otroci trajno bolnih staršev, ipd.), otroci iz družin z motnjami v družinskih odnosih, otroci razvezanih staršev ipd.; ■
- otroci in mladostniki z motnjami vedenja iri osebnosti;
- otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
- materialno ogroženi otroci in mladostniki ter družine;
- odrasle invalidne osebe, ki so potrebne družbene pomoči, varstva, usposabljanja in zaposlitve pod posebnimi pogoji;
- odrasle osebe pod skrbništvom;
- odrasle materialno ogrožene osebe;
- odrasle osebe, ki so potrebne družbenega varstva zaradi pojavov, ki spremljajo staranje;
- osebnostno in vedenjsko motene in neprilagojene odrasle osebe;
- odrasle osebe, ki jim je izrečen varstveni nadzor ob pogojni obsodbi in osebe, ki potrebujejo pomoč ob pogojnem odpustu po prestani kazni;
- osebe in družine, upravičene do posameznih storitev po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in po drugih zakonih, po katerih je izvrševanje posameznih nalog poverjeno občinskim skupnostim socialnega skrbstva;
- osebe, ki iz drugih upravičenih razlogov potrebujejo pomoč.
 ___ III- ODNOSI MED UPORABNIKI IN IZVAJALCI
SOCIALNOSKRBSTVENIH STORITEV V SVOBODNI MENJAVI DELA IN PLANIRANJU
18. člen
Udeleženci v svobodni menjavi dela na področju socialnega skrbstva so uporabniki m izvajalci socialnoskrbstvenih storitev. Uporabftiki si s svobodno menjavo dela z delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva zagotavljajo zadovoljevanje svojih osebnih, skupnih in celotnih družbenih potreb po socialnoskrbstvenih storitvah.
19. člen
Predmet svobodne menjave dela na področju socialnega skrbstva so socialno skrbstvene storitve, programi teh storitev oziroma določene social-noskrbstvene dejavnosti, s katerimi se uresničujejo naloge socialnega
,°«.socialnem slovstvu in samounr 'nj splošni
mn
20. člen
Uporabniki in izvajalci kot udeleženci v svobodni menjavi dela vrednotijo rezultate dela izvajalcev kot samoupravno dogovoijeno
- ceno posamične socialnoskrbstvene storitve,
- povračilo za izvajanje programa storitev,
- povračilo za izvajanje določene socialnoskrbstvene dejavnosti.
21. člen
V skupnosti se uporabniki in izvajalci samoupravno sporazumevajo o medsebojnih obveznostih, pravicah in odgovornostih v zvezi z uresničevanjem interesov in zadovoljevanjem potreb po socialnem skrbstvu, ki se uresničujejo s skupnim planiranjem potreb in zmogljivosti, ustvaijanjem in razporejanjem dohodka v skladu z obveznostmi, ki sojih na podlagi samoupravnega sporazumevanja prevzeli uporabniki in izvajalci, ter z vzajemnim združevanjem in solidarnostnim zagotavljanjem sredstev na območju občine in republike.
22. člen
Uporabniki in izvajalci skupno planirajo socialnoskrbstvene storitve iri pomoči in sredstva za njihovo izvajanje. Pravico in dolžnost planiranja v svobodni menjavi dela uresničujejo uporabniki in izvajalci zlasti tako, da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana skupnosti in sprejmejo plane skupnosti ter sodelujejo v postopku pripravljanja teh aktov.
V postopku pripravljanja samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti uporabniki in izvajalci zlasti sprejemajo elemente za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti ter jih po svojih delegatih usklajujejo v skupščini skupnosti ter v skupščini Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. V skladu z zakonom o skupnosti socialnega varstva in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva je treba opraviti z zakonom predpisane in samoupavno dogovorjene uskladitve tudi v občinski skupnosti socialnega varstva.
23. člen
Pri planiranju socialnoskrbstvenih storitev uporabniki in izvajalci upoštevajo poleg tekočih in razvojnih potreb tudi potrebe, ki izhajajo iz planiranih dolgoročnih usmeritev družbenoekonomskega razvoja ter splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
24. člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti, ki temelji na usklajenih elementih za sklepanje sporazuma, uporabniki in izvajalci usklajujejo in opredeljujejo svoje osebne in skupne ter celotne družbene interese in potrebe po socialnoskrbstvenih storitvah in pomočeh, določajo cilje razvoja socialnega skrbstva v občini ter zagotavljajo materialne in druge pogoje za	uresničevanje dogovoijenih	nalog in	ciljev. S	sporazumom
udeleženci	opredelijo zlasti predmet	svobodne	menjave	dela, način
uresničevanja svobodne menjave dela ter sredstva za uresničevanje obveznosti	v svobodni menjavi dela. V zvezi s tem	določijo	normative in
standarde	socialnoskrbstvenih storitev,	programov	storitev	ali določene
socialnoskrbstvene dejavnosti, osnove in merila za določanje cene, druge oblike in načine povračila za vloženo delo ter se dogovorijo o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Posebej določijo namen, način in obseg solidarnostnega združevanja sredstev v skupnosti in po njej za izvajanje zagotovljenega programa.
Samoupravni sporazum o temeljih plana obsega tudi program skupnih nalog, ki jih uporabniki po občinski skupnosti uresničujejo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije ter obseg in način zagotavljanja sredstev za skupne naloge.
25. člen
Razen s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti urejajo uporabniki in izvajalci svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela tudi z drugimi samoupravnimi sporazumi in pogodbami.
V drugih samoupravnih sporazumih oziroma v pogodbah udeleženci v svobodni menjavi podrobneje uiedijo zadeve iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti oziroma uredijo druge zadeve. V teh samoupravnih sporazumih l ali pogodbah ni mogoče sprejeti določb, ki bi uporabnikom oziroma izvajalcem preprečevale, da izpolnijo obveznosti, sprejete s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti.
26. člen
S planom skupnosti, ki temelji na samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti, uporabniki in izvajalci opredeljujejo zlasti:
- politiko in srednjeročne cilje razvoja socialnoskrbstvene dejavnosti v občini;
- naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah iz samoupravnega sporazuma o temeljih planna skupnosti;
- naloge, ki jih prevzema skupnost po drugih sporazumih, družbenih dogovorih in predpisih, ter sredstva in ukrepe za uresničitev teh nalog;
- organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti.
Srednjeročni plan je temeljni plan razvoja socialnega skrbstva v srednjeročnem obdobju (5 let).
27. člen
Za_ izvajanje nalog in uresničevanje ciljev srednjeročnega plana sprejema skupščina skupnosti (49. člen) letne planske akte, s katerimi določi politiko, • naloge in ukrepe v posameznem letu.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
28. člen
Skupnost upravlja skupščina.
Drugi organi so še:
1. koordinacijski odbor,
2. odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
3. svet za varstvo otrok in družine,
4. svei za varstvo odraslih oseb,
• mr.- ■-.'ifrUrttBM*.
DOLENJSKI LIST — št. 19 (1656) — 7. maja 1981
06
H
«3
5.	svet za opravljanje spravnih poskusov v postopku za razvezo zakonske zveze.
Skupščina in oba njena zbora lahko ustanovijo komisije in druga delovna telesa.
A.	SKUPŠČINA
29. člen
Skupščina skupnost je mesto za sporazumevanje^ o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci.
V skupščini skupnosti delegati sprejemajo plan skupnosti, enakopravno in skupno oblikujejo politiko na področju socialnega skrbstva, sestavljajo in predlagajo članom skupnosti programe dela in razvoja ter sklepe o drugih skupnih zadevah, ki so določene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti in tem statutu v skladu z zakonom. Pri tem se zlasti sporazumevajo in pripravljajo predloge samoupravnih sporazumov o temeljih plana skupnosti, predloge o medsebojnih pravicah; obveznostih in odgovornostih uporabnikov in izvajalcev, o storitvah socialnega skrbstva, programih	storitev oziroma opravljanju	določene	socialnoskrbstvene
dejavnosti,	o	ceni oziroma opravljanju	določene	socialnoskrbstvene
dejavnosti,	o	ceni oziroma povračilih in	elementih	cene in o pogojih
uresničevanja	svobodne menjave dela. O	teh predlogih odločajo člani
skupnosti po svojih delegatih v skupščini.
1. Sestava skupščine
30. člen
Skupščino skupnosti sestavljajo delegati, kijih vanjo delegirajo delegacije delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v krajevnih skupnostih ter delegati družbenih organizacij in društev, ki so člani skupnosti.
31. člen
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delegacije delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju občine.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delegacije delovnih ljudi in občanov, organiziranih v društvih in družbenih organizacijah, ki opravljajo dejavnost na področju socialnega skrbstva.
Člane delegacije volijo in odpoklicujejo v prejšnjem odstavku navedene organizacije in skupnosti ter društva in družbene organizacije (člani .skupnosti) po postopku in na način, ki ga določajo njihovi samoupravni splošni akti v skladu z zakonom. S samoupravnim splošnim aktom določijo člani skupnosti tudi razmerja med delegacijo in temeljno samoupravno organiziacijo oziroma skupnostjo ter njenimi organi upravljanja, ter razmerja med delegacijo in delegati.
32. člen
Skupščina skupnosti ima 38 delegatskih mest.
Zbor uporabnikov ima 28 delegatskih mest.
Zbor izvajalcev ima 10 delegatskih mest.
33. člen
V zboru uporabnikov, ki ima 28 delegatskih mest, pripada;
- delegacijam in konferencam delegacij delavcev v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih na območju občine 21 delegatskih mest
- delegacijam in konferencam delegacij krajevnih skupnosti 7 delegatskih mest
V zboru izvajalcev, ki ima 10 delegatskih mest, pripada:
- delegacijam in konferencam delegacij delavcev v OZD na področju socialnega skrbstva 3 delegatska mesta
- delegacijam delovnih ljudi in občanov, organiziranih v društvih in družbenih organizacijah, ki opravljajo določeno dejavnost s področja soc. skrbstva 7 delegatskih mest
Porazdelitev delegatskih mest med delegacije in konference delegacij za zbor uporabnikov in za zbor izvajalcev je razvidna iz priloge, kije sestavni del samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti.
t
2. Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov
34. člen
Delegat v skupščini skupnosti ima pravice in dolžnosti, ki jih določa ustava SR Slovenije, zakon, ta statut in poslovnik skupščine skupnosti in drugih organov skupnosti (v nadaljnjem besedilu: poslovnik).
35. člen
Delegat ima pravico biti voljen v organe skupščine in njena delovna telesa ter v druge organe skupnosti in je dolžan v njih tvorno sodelovati.
Delegat ne sme odkloniti brez opravičenega razloga funkcij in nalog, ki mu jih v mejah svojega delovnega področja poveri skupščina, zbor oziroma delovno telo.
36. člen
Delegat ima zlasti pravico in dolžnost udeleževati se sej zbora skupščine, v katerega je delegiran, skupnih sej obeh zborov skupščine ter sej organov oziroma delovnih teles, v katere je izvoljen oziroma imenovan ter sodelovati pri njihovem delu in odločanju.
Delegat ima pravico in dolžnost, da glasuje o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji zbora, v katerega je delegiran, ali na skupni seji obeh zborov skupščine skupnosti.
Delegat ima pravico obrazložiti svoj glas pred glasovanjem.
37. člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini skupnosti, ravnajo delegati v skladu s s .... • sn.. s»’uj.h samoupravnih
organizacij ali skupnosti in v skladu s temeljnimi stališči delegacij, ki sojin delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
Med sprejemanjem skupnih odločitev ima delegat pravico in dolžnost usklajevati stališča z drugimi delegati.
t «
38. člen
Poleg pravic in dolžnosti iz 35. in 36. člena tega statuta imajo delegati zlasti še pravico:
- predlagati skupščini stališča in sklepe;
- predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine in njenih organov, izvrševanje zakonov in samoupravnih aktov, izvrševanje sprejetih planov in programov dela ter drugih sklepov skupščine skupnosti;
- predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravnave zadev na seji;	„
- predlagati uvrstitev določenih zadev v delovne programe in periodične delovne načrte skupščine;
- biti obveščen o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z opravljanjem njegove funkcije v skupščini;
- postavljati delegatska vprašanja;
- zahtevati pojasnila od predsednika skupščine, predsednikov zborov in predsednikov delovnih teles skupščine, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo teles, ki jim predsedujejo.
39. člen
Delegati so dolžni redno spremljati delo skupnosti.
O stališčih, mnenjih in sklepih, ki so se izoblikovali v skupščini in o svojem delu v skupščini so delegati dolžni obveščati delegacijo, ki jih je delegirala .v skupščino, delavce, delovne ljudi in občane v temeljnih organizacijah in skupnostih, ki sojih izvolili v delegacijo. Obveščanje poteka v skladu z določili samoupravnih splošnih aktov članov skupnosti.
40. člen
Delegati v skupščini in drugih organih skupnosti so za svoje delo odgovorni članom skupnosti, ki so jih izvolili.
Delegati, ki jih skupščina skupnosti delegira a na seje skupščine občinske skupnosti socialnega varstva ali na seje skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, so za svoje delo odgovorni skupščini skupnosti oziroma tistemu zboru skupščine skupnosti, ki jih je delegiral.
41. člen
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov, način uresničevanja pravic in dolžnosti ter druga vprašanja v zvezi z delom delegatov podrobno določa poslovnik skupščine skupnosti, v skladu z ustavo in zakonom.
3.	Sklicevanje sej
42. člen
Skupščina dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik skupščine (skupna seja, 51. člen), oziroma predsednik zbora (49. člen in 50. člen).
Predsednik skupščine oziroma predsednik zbora sklicuje seje na podlagi sprejetega delovnegaa načrta skupščine oziroma zbora ter glede na potrebe.
43. člen
Zbora zasedata in odločata na ločenih sejah.
Ce zasedata zbora skupaj, skliče sejo predsednik skupščine in jo vodi ob sodelovanju predsednikov obeh zborov.
44. člen
Predsednik skupščine skliče sejo na lastno pobudo, v skladu s sprejetim delovnim načrtom, oziroma v drugih nujnih primerih.
Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo, če to zahteva:
- najmanj ena tretina delegacij zbora uporabnikov ali zbora izvajalcev;
- koordinacijski odbor;
- odbor samoupravne delavske kontrole;
- odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Ce predsednik v 15 dneh po prejemu pismene zahteve ne skliče seje, jo lahko skliče predlagatelj.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za sklicevanje sej zbora uporabnikov oziroma zbora izvajalcev.
45. člen
Predsednik skupščine ali predsednik zbora skliče sejo s pismenim vabilom in z navedbo dnevnega reda seje. Vabilu za sejo mora biti priloženo tudi gradivo k posameznim točkam dnevnega reda.
Vabilo in gradivo za sejo mora biti poslano delegacijam oziroma konferencam delegacij praviloma vsaj petnajst dni pred sejo.
O vprašanjih, ki zahtevajo zelo hitre odločitve in ko seje zaradi opravičenega razloga ni mogoče sklicati v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, se lahko skliče seje in vroči dnevni red z gradivom v krajšem roku, vendar ne krajšim kot 10 dni pred sejo. V vabilu je treba posebej obrazložiti zakaj je seja sklicana v krajšem roku.
'	46.	člen
Na sejo skupščine se vabijo predstavniki:
- občinske konference SZDL;
- zveze socialistične mladine Slovenije v občini;
- občinske skupnosti socialnega varstva;
- skupščine občine Ribnica;
- za zadeve socialnega skrbstva pristojnega upravnega organa skupščine občine;
- skupne strokovne službe, ki opravlja za skupnost administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela.
Na seje skupščine se vabi tudi predstavnike drugih interesnih skupnosti v občini, kadar so na dnevnem redu seje vprašanja, ki so v skupnem interesu skupnosti in drugih samoupravnih interesnih skupnosti v ocini, pa tudi predstavnike drugih organizacij in skupnosti, če lahko s svojim sodelovanjem prispevajo k uspešnejšemu delu skupščine.
47. člen
Natančnejše določbe o sklicevanju in vodenju sej skupščine vsebuje
poslovnik skupščine.
4.	Delovno področje zborov	c
48. člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov in zbor
izvajalcev:
- enakopravno v obeh zborih,
- v posameznem zboru samostojno;
- na skupni seji obeh zborov.
49. člen
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira.
£ V ta namen zbor samostojno:
- odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora;
- voli predsednika zbora in njegovega namestnika izmed članov delegacij za zbor;
- ustanavlja svoja delovna telesa, jim določa naloge in odloča o sestavi teh teles;
- sprejme program svojega dela;
- opravlja druge zadeve, kijih določa zakon in ta statut.
Vsak zbor samostojno delegira svoje delegate v skupščino Skupnosti
socialnga skrbstva Slovenije.
50. člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno:
- določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti;
- sprejemata plane skupnosti in izvedbene akte;
- sprejemata programe razvoja socialnega skrbstva v občini;
- sklepata družbene dogovore in samoupravne sporazume, če je skupnost udeleženka v teh postopkih dogovarjanja, ali sporazumevanja, oziroma o pristopu skupnosti k družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom;
- sprejemata statut skupnosti in druge samoupravne splošne akte ter druge akte skupnosti;
- dajeta obvezno razlago določb statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti;
- določata naloge skupnosti ter sprejemata akte in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, za katere je pristojna skupščina:
- sprejemata program in načrt dela skupnosti ter poročilo o delu;
- sprejemata finančni načrt in zaključni račun o izvršitvi finančnega načrta skupnosti;
- odločata o najemanju kreditov;
- volitva in razrešujeta predsednika skupščine in njegovega namestnika^
- volita oziroma imenujeta skupne organe uporabnikov in izvajalcev, druge organe .skupnosti ter komisije in delovna telesa;
- imenujeta tajnika skupščine skupnosti;
- odločata o ustanovitvi skupne strokovne službe skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi, skleneta samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in delovno skupnostjo skupne strokovneislužbe;
- dajeta soglasje k statutu in drugim samoupravnim splošnim aktom ter drugim aktom delovne skupnosti skupne strokovne službe, v skladu z zakonom in tem statutom;
- odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini;
-dajeta soglasje k statutu organizacij združenega dela, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je skupnost;
- sprejmeta poslovnik skupščine in drugih organov ter delovnih teles skupnosti;
- opravljata druge zadeve, ki spadajo v enakopravno odločanje obeh zborov po zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti in tem statutu, ter druge zadeve, ki spadajo v pristojnost skupščine,'pa za njih ni izrecno določeno, da jih obravnava ali o njih odloča posamezni zbor samostojno oziroma da jih obravnavata ali o njih odločata zbora na skupni seji z večino glasov delegatov obeh zborov.
51. člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni seji:
- oblikujeta politiko in obravnavata problematiko na področju socialnega skrbstva v občini;
- obravnavata osnutke in predloge zakonov s področja socialnega skrbstva in socialnega varstva ter dajeta pobude in predloge za spremembo ali dopolnitev teh zakonov;
- dajeta pobude in predloge za sprejem predpisov s področja socialnega skrbstva;
- obravnavata analize, poročila, informacijje in drugo gradivo o delu skupnosti, njenih organov, skupne strokovne službe ter organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva ter organizacij in društev, ki so člani skupnosti;
- obravnavata pripombe, mnenja in priporočila skupščine in drugih organov skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij v občini, občinske skupnosti socialnega varstva ter drugih samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini v zvezi z delom skupnosti, ter jih obveščata o svojih stališčih oziroma sprejetih sklepih v tej zvezi;
- obravnavata pripombe, predloge in mnenja ter poročila o delu odbora samoupravne delavskeke kontrole;
- volita delegate za seje skupščine občinske skupnosti socialnega varstva po načelu enake zastopanosti obeh zborov;
- imenujeta in razrešujeta predstavnike skupnosti oziroma delegirata delegate skupnosti v organe upravljanja organizacij združenega dela, katerih ustanoviteljica je skupnost, v skladu z določbami njihovih samoupravnih splošnih aktov;
. - podeljujeta priznanja organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim ter društvom in posameznikom za izjemne
dosežke in prizadevanja na področju socialnega skrbstva;
- opravljata druge zadeve, ki jih določa samoupravni sporazum o
ustanovitvi skupnosti in ta statut.
5. Odločanje
52. člen
Skupščina sprejema svoje odločitve na sejah svojih zborov oziroma na skupni seji zborov.
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Skupna seja obeh zborov (51. člen) je sklepčna, če je navzoča večina vseh delegatov obeh zborov.
53. člen
Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih odloča vsak zbor samostojno (49. člen), so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov tega zbora.
Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih odločata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno (50. člen) so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejala večina delegatov v vsakem zboru (soglasje med zboroma).
Stališča, sklepi in odločitve v zadevah, o katerih odločajo delegati na skupni seji (51. člen) so sprejeli, če je zanje glasovala večina delegatov obeh zborov.
54. člen
Če samoupravni splošni akti in drugi akti .skupnosti ter sklepi v zadevah, ki jih sprejemata z oba zbora skupščine enakopravno (50. člen) niso sprejeti v enakem besedilu v obeh zborih skupščine, zbora nadaljujeta obravnavo spornega akta ali predloga sklepa in znova glasujeta o spornih vprašanjih, potem ko sta dobila obširšnejšo razlago od organov oziroma delovnih teles, ki so pripravili predlog akta ali sklepa.
Zbora lahko skleneta, da bosta razlago organov oziroma delovnih teles poslušala skupaj in da bosta sporna vprašanja skupaj obravnavala, predno bosta o njih ponovno glasovala v zborih.
Zbora lahko tudi skleneta, da bosta med obravnavo v zboru ugotavljala stopnjo soglasja delegatov v zboru s predhodnim izjavljanjem.
55. člen
. Če se zbora tudi po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne sporazumeta o besedilu samoupravnega spl&nega akta ali drugega akta ali sklepa v zadevah, o katerih odločata oba zbora enakopravno, se začne usklajevalni postopek. V ta namen zbora določita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor po 3 člane.
Delu skupne komisije prisostvuje tudi namestnik predsednika skupščine kot koordinator dela med zboroma in komisijo.
56. člen
Skupna komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zboroma.
57. člen
Zbora si-prizadevata uskladiti svoja stališča in sprejeti odločitve na podlagi sporazumnega predloga skupne komisije, če je le mogoče na isti seji (po ustrezni prekinitvi seje).
Ko zbora obravnavata sporazumni predlog skupne komisije lahko ravnata v skladu z določbo 3. odstavka 54. člena tega statuta.
58. člen
Če so razhajanja med zboroma v stališčih in o spornih vprašanjih v zvezi s temi stališči tako globoko in bistvena, da ni pričakovati, da bi lahko prišlo od uskladitve na isti seji, ali ker je očitno, da bi komisija za usklajevanje zaradi velike obsežnosti ali zahtevnosti dela ne bo mogla opraviti svoje naloge v tem času oziroma ker je treba pripraviti novo besedilo spornega akta ali sklepa na novih izhodiščih, česar pa ni mogoče opraviti v okviru iste seje, se nadaljuje obravnava in odločanje o zadevi preloži do naslednje seje.
Odločanje o sporni zadevi se preloži do naslednje seje tudi v primeru, če večina delegatov v zboru po obravnavi sporazumnega predloga skupne komisije meni, da je sporazmni predlog treba še delno dopolniti ali spremeniti, česar pa ni mogoče opraviti v okviru iste seje, ali da se o predlogu skupne komisije ne morejo izjaviti, dokler se o tem ne posvetujejo v delegacijah, ki sojih delegirale na sejo skupščine.
V primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena se skupni komisiji določi rok, do katerega naj pripravi svoj predlog. Celotna zadeva se v tem primeru vrne v obravnavo delegacijam, skupaj z besedilom sporazumnega predloga skupne komisije ter z ustreznimi obrazložitvami in utemeljitvami predloga.
59. člen
Cc sc v skupni komisiji za usklajevanje ne doseže soglasje večine predstavnikov vsakega zbora ali če zbora ne sprejmeta njenega predloga, se predlog akta ali sklepa odloži z dnevnega reda.
Predlog akta ali sklepa v sporni zadevi se lahko da ponovno na dnevni red na predlog enega zbora ali koordinacijskega odbora.
.	60-	člen
Če skupščina skupnosti tudi-po izvedenem usklajevalnem postopku ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno njeno delo in je s tem bistveno ogroženo opravljanje socialnoskrbstvene dejavnosti v občini, obvesti skupščino občine, ki lahko s svojo odločitvijo začasno uredi tako vprašanje.
6. Predsednik skupščine in predsednika zborov
61.	člen '
Skupščina skupnosti ima predsednika skupščine in namestnika predsednika skupščine, ki ju volita enakopravno oba zbora skupščine izmed elanov delegacij.
Predsednika in namestnika predsednika imata tudi oba zbora. Predsednika in namestnika predsednika zborov voli vsak zbor samostojno izmed članov delegacij za ta zbor.
DOLENJSKI LIST - št. 19 (1656) - 7. maja 1981 STRAN 17
STRAN 16 DOLENJSKI LIST - št. 19 (1656) - 7. maja 1981
Volitve za predsednika skupščine in njegovega namestnika ter volitve za predsednika zborov in njuna namestnika se izvedejo z javnim ali tajnim glasovanjem, o čemer odloča vsak zbor samostojno.
Predsednik skupščine ter njegove namestnika ter predsednika zborov in njuna namestnika so voljeni za štiri leta.
62. člen
Predsednik skupščine zlasti:
- predstavlja in zastopa skupnost;
- sklicuje seje skupščine;
- vodi skupne seje obeh zborov skupščine;
- skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine;
-skrbi za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihovih funkcij v skupščini;
- spremlja in nadzira izvajanje sklepov skupščine;
- podpišite sklepe in druge akte, kijih sprejema skupščina;
- usklajuje delo skupščine z delom njenih organov;
- skrbi za javnost dela skupščine;
- skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnosti, organizacijami in društvi, s katerimi se povezujejo naloge skupnosti, ter za sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami;
- opravlja druge naloge, ki jih določa- zakon in samoupravni splošni akti skupnosti, ter naloge, ki mu jih poveri skupščina.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
63. člen
Namestnik predsednika skupščine:
- nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko le-ta ne more opravljati svojih dolžnosti;
- pomaga predsedniku pri izvrševanju njegovih nalog;
- opravlja druge naloge, ki mu jih poveri predsednik ali skupščina.
64. členv
Predsednik zbora:
- vodi sejo zbora, če zaseda zbor na ločeni seji;
- skrbi, da dela zbor po poslovniku skupščine;
- spremlja in nadzira izvrševanje sklepov zbora, sprejetih v zadevah, ki spadajo v zključno pristojnost zbora (49. člen);
Ce zbora zasedata skupaj, sodelujeta predsednika zborov pri pripravi dnevnega reda seje skupščine.
Če zbora zasedata skupaj, odločata pa o zadevah o katerih sta pristojna odločati enakopravno (50. člen), daje predsednik zbora zadevo oziroma vprašanje na glasovanje in ugotovi izid glasovanja v zboru, kateremu predseduje.
Geje predsednik zbora odsoten, ga nadomešča njegov namestnik. Predsednik zbora in njegov namestnik sta za svoje delo odgovorna zboru, kiju je izvolil.
7.	Tajnik skupščine
65. člen
Tajnik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge:
- skrbi za sklice sej skupščine, koordinacijskega odbora, komisij in drugih delovnih teles, odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter odbora samoupravne delavske kontrole; sodeluje pri pripravljanju gradiv za seje in skrbi za vodenje zapisnikov sej;
- skrbi za izvrševanje sklepov organov iz prejšnje alineje;
- sodeluje pri pripravi samoupravnih splošnih aktov, planskih aktov in drugih pomembnih aktov in sklepov skupnosti;
- ima pravico in dolžnost sodelovati na sejah skupščine in koordinacijskega odbora, po potrebi pa tudi na sejah drugih organov, komisij in delovnih teles, vendar brez pravice odločanja;
- opravlja druge naloge, določene s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti, in naloge, ki mu jih poveri skupščina in drugi organi skupnosti.
66. člen
Tajnika skupnosti imenuje skupščina skupnosti (50. člen). Tajnik skupščine je imenovan za štiri leta. o preteku te dobe je lahko ponovno imenovan za enako mandatno dobo.
67. člen
Tajnik je za opravljanje nalog po tem statutu ter za opravljanje drugih nalog za skupščino in druge organe skupnosti odgovoren skupščini skupnosti.
B.	KOORDINACIJSKI ODBOR
68. člen
Koordinacijski odbor izvajalcev in uporabnikov socialnoskrbstvenih storitev opravlja zlasti naslednje naloge:	<
- pripravlja osnutke in predloge samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih aktov, ter predloge drugih sklepov in ukrepov, o katerih se uporabniki in izvajalci sporazumevajo v skupščini;
- pripravljajo predloge programov razvoja socialnega skrbstva v občini;
- pripravlja predloge sklepov in ukrepov, za katere je pristojna skupščina;
- skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov ter sklepov in ukrepov, sprejetih v skupščini skupnosti;	.....
- seznanja skupščino s problematiko uresničevanja politike in programov dela socialnega skrbstva in predlaga potrebne ukrepe;
- zagotavlja sodelovanje z izvršilnimi organi skupščine občine, skupnosti socialnega varstva in drugih samoupravnih interesnih skupnosti ter. z družbenopolitičnih organizacij v občini;
- spremlja delo skupne strokovne službe glede izvrševanja nalog za skupnost;	.
- opravlja druge skupne naloge, za katere ga pooblasti zbor uporabnikov m zbor izvajalcev;
- opravlja druge izvršilne naloge, za katere ni izrecno določeno, da spadajo
v pristojnost kakega drugega izvršilnega organa skupnosti.
Koordinacijski odbor poroča skupščini o svojem delu med dvema zasedanjima. Koordinacijski odbor izdela tudi letno, in če je potrebno tudi polletno poročilo o svojem delu.
69. člen
Koordinacijski odbor ima 7 članov, vključno s predsednikom in njegovim namestnikom.
Predsednika, njegovega namestnika in ostale člane volita zbora skupščine enakopravno izmed članov delegacij za zbor uporabnikov oziroma izvajalcev.
Mandat traja 4 leta. Pri delu koordinacijskega odbora redno sodelujejo predsednik skupščine ter predsednika obeh zborov, kadar je potrebno pa tudi predsedniki drugih organov, komisij in drugih delovnih teles.
70. člen
Koordinacijski odbor dela na sejah, kijih sklicuje in vodi predsednik. Koordinacijski odbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov odbora.	,
Koordinacijski odbor sprejema sklepe z večino glasov vseh svojih članov.
71. člen
Natančnejše določbe o delu koordinacijskega odbora vsebuje poslovnik. C. ODBOR ZA LJDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
72. člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skrbi za izvrševanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
73. člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 7 članov, skupaj s predsednikom in namestnikom odbora.
Predsednika, njegovega namestnika in člane odbora imenuje skupščina skupnosti (50. člen).
74. člen
Pravice in dolžnosti odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter sestava odbora se natančneje določijo s posebnim samoupravnim splošnim aktom skupnosti (101. člen).
C. SVET ZA VARSTVO OTROK IN DRUŽINE
D. SVET ZA VARSTVO ODRASLIH OSEB
75. člen
Za odločanje o pravici posameznika ali družine do materialne pomoči socialnega skrbstva in za odločanje o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov o izvrševanju javnih pooblastil, ki so organom socialnega skrbstva občinskih skupnosti poverjene z zakonom, ter za opravljanje drugih nalog, kijih ddločajo samoupravni splošni akti skupnosti, izvoli skupščina
- svet za varstvo otrok in družine ter
- svet za varstvo odraslih.
76. člen
Pri obravnavanju in odločanju v individualnih zadevah je pri delu svetov, navedenih v prejšnjem odstavku, javnost izključena.
Vsi člani svetov in njihovi namestniki (v nadaljnjem besedilu: člani) ter druge osebe, ki so navzoče na sejah svetov, so dolžni kot tajnost varovati vse, kar zvedo na sejah oziroma v zvezi z oprpravljanjem svoje funkcije v svetu, in kar bi lahko škodovalo ugledu obravnavanih oseb ali drugih občanov, ali bi imelo za njih kake druge neugodne posledice, če bi za to zvedele nepoklicane tretje osebe.
Dolžnost varovanja tajnosti v smislu prejšnjega odstavka tega člena traja tudi po prenehanju mandata v svetu.
77. člen
Sveta poročata skupščini skupnosti o svojem delu najmanj enkrat na leto.
78. člen
Za delo sveta za varstvo otrok in družine ter sveta za varstvo odraslih oseb veljajo določbe 70. in 71. člena tega statuta.
SVET ZA VARSTVO OTROK IN DRUŽINE
79. člen
Svet za varstvo otrok in družine zlasti:
- odloča o materialnih pomočeh socialnega skrbstva družinam in mladoletnim posameznikom;
- odloča v zadevah rejništva;
- odloča v zadevah posvojitve;
- odloča o postavitvi mladoletnih oseb pod skrbništvo, o postavitvi skrbnika in o drugih zadevah in ukrepih s področja skrbništva nad mladoletnimi;
- odloča o postavitvi skrbnika za poseben primer mladoletnim osebam;
- odloča o spregledu zakonskih zadržkov za sklenitev zakonske zveze ;
- odloča o izvrševanju roditeljskih pravic, če si starši niso med seboj edini;
- odloča, pri katerem izmed roditeljev bo orok živel, če starši ne živijo skupaj;
- odloča o ureditvi stikov med otrokom in roditeljem, pri katerem otrok ne živi;
- odloča o prepovedi stikov med otrokom in roditeljem;
- odloča o odvzemu otroka staršem o oddaji otroka v zavod in o drugih ukrepih socialnega skrbstva, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo otrokovih premoženjskih in drugih pravic in koristi;
- odloča o odobritvi pravnih poslov, s katerimi se odsvojijo ali obremenijo stvari iz premoženja mladoletnih oseb;	-
-r odloča o razvrst.ivi in napotitvi na usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
odloča o predlogu sodišču za odvzem ali vrnitev roditeljskih pravic staršem in o predlogu za podaljšanje roditeljske pravice čez otrokovo ■ polnoletnost;
odloča o predlogu sodišču za priznanje popolne poslovne sposobnosti mladoletniku, kije postal roditelj;
- daje mnerjje sodišču, kateremu od roditeljev naj se zaupajo v varstvo in vzgojo skupni otroci v primeru razveze zakonske zveze;
- opravi uskladitev (valorizacijo) preživnin za mladoletne preživninske upravičence;
- opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in na podlagi zakona izdani predpisi ter samoupravni splošni akti skupnosti;
- spremlja na podlagi strokovnih analiz socialne razmere družin v stanju socialne potrebe in predlaga skupščini skupnosti ustrezne ukrepe;
- opravlja naloge, ki mu jih poveri skupščina skupnosti.
80. člen
Svet za varstvo otrok in družine ima skupaj s predsednikom in njegovim
Hkom 5 članov.
voli skupščinska skupnost (50. člen) izmed članov delegacij za ye delegatov v skupščino skupnosti.
SVET ZA VARSTVO ODRASLIH
81. člen
Svet za varstvo odraslih zlasti:
- odloča o materialnih pomočeh socialnega skrbstva odraslim osebam; ^-odloča o postavitvi pod skrbništvo odraslih oseb,* ki jim je odvzeta
poslovna sposobnost, o postavitvi skrbnika, o ukrepih, ki jih zahteva varstvo osebnosti in varstvo premoženjskih in drugih pravic in koristi varovancev, ter o drugih zadevah v zvezi s skrbništvom nad odraslimi;
- odloča o postavitvi začasnega skrbnika osebam, ki so v postopku za odvzem poslovne sposobnosti;
- odloča o postavitvi skrbnika za poseben primer odraslim osebam;
- opravlja uskladitev (valorizacijo) preživnin za odrasle preživninske upravičence;
- določi svetovalca (po določbah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij) polnoletnim osebam, ki jim je izrečena pogojna obsodba, za izvrševanje varstvenega nadzorstva, in svetovalca po odpustu s prestajanja kazni;
,t opravlja druge naloge, ki jih določajo samoupravni splošni akti skupnosti; r- opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri skupščina skupnosti,
- spremlja na podlagi strokovnih analiz problematiko na področju družbenega varstva socialno ogroženih odraslih in ostarelih oseb v občini in predlaga skupščini skupnosti ukrepe za izboljšanje položaja te skupine občanov.
82. člen
• Svet za varstvo odraslih ima skupaj s predssednikom in namestnikom predsednika 5 članov.
Člane izvoli skupščina skupnosti (50. člen) izmed članov delegacij za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti.
E.	SVET ZA OPRAVLJANJE SPRAVNIH POSKUSOV
.	83.	člen
Svet za opravljanje spravnih poskusov je organ skupnosti za opravljanje spravnih poskusov v postopku za razvezo zakonske zveze.
Spravni poskus opravi predsednik sveta ali član sveta, ki ga določi predsednik.
Spravni poskus se opravlja v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
Javnost je pri opravljanju spravnega poskusa izključena.
.. Glede varovanja tajnosti se smiselno uporabljajo določbe 76. člena tega ^tatuta.
84. člen
Splošno problematiko v zvezi z opravljanjem spravnih poskusov svet občasno obravnava na sejah, kijih sklicuje in vodi predsednik sveta.
Seje sveta morajo biti vsaj dvakrat na leto, zaradi poenotenja dela in medsebojne izmenjave med člani sveta.
Na seji sprejme svet tudi letno poročilo o svojem delu, ki ga predloži skupščini skupnosti.
85. člen
Svet za opravljanje spravnih poskusov ima skupaj s predsednikom in njegovim namestnikom 3 člane.
Predsednika in njegovega namestnika ter ostale člane sveta imenuje skupščina skupnosti (50. člen) praviloma izmed svetovalcev zakonske svetovalnice oziroma izmed oseb, ki izpolnjujjo pogoje iz 15. člena Pravilnika o delu zakonskih svetovalnic in o predzakonskem svetovanju.
Člani sveta so imenovani za štiri leta. Po preteku te dobe so lahko ponovno imenovani za enako obdobje.
F.	KOMISIJE IN DRUGA DELOVNA TELESA
86.	člen
Za proučevanje problematike na posameznih področjih ali posameznih vprašanj z delovnega področja skupnosti, določenih skupnih vprašanj, za pripravo predlogov za posamezne ukrepe ter za opravljanje drugih zadev se lahko ustanovijo komisije in druga delovna telesa, ki so stalna ali začasna (za izvršitev določene naloge - ad hoc delovna telesa).
Zbora lahko ustanovita skupne komisije in druga delovna telesa ali pa 1 na delovna telesa za proučitev posameznih zadev oziroma pripravo t..uu^ov posamezne sklepe.
Naloge, pooblasti^ in sestavo komisij in drugih delovnih teles se določi s sklepom o njihovi ustanovitvi, če jih ne določa že ta statut ali zakon.
87. člen
Komisija ali drugo delovno telo ima predsednika, namestnika predsednika in določeno število članov.
Za predsednika komisije ali drugega delovnega telesa je lahko imenovan le član delegacije za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti, za člane pa so lahko imenovani tudi drugi delovni ljudje in občani, pa tudi druge osebe, ki zaradi svojega položaja po zakonu ne morejo biti delegirani kot delegati na sejo skupščine.
Določba prejšnjega odstavka tega člena se ne uporablja za komisijo za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki jo imenuje skupščina skupnosti v skladu z določili zakona.
88. člen
Komisjje in druga delovna telesa delajo na sejah, ki jih skicuje in vodi predsednik, če je predsednik zadržan pa njegov namestnik.
Delo komisij in drugih delovnih teles natančneje ureja poslovnik.
V.	ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
89. člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo v skupnosti kot sredstvo in način uresničevanja nadzorstva nad uresničevanjem samoupravnih splošnih aktov skupnosti, sprejetih samoupravnih odločitev ter varstva svojih pravic in družbene lastnine. Nadzorstvo opravljajo po svojih delegatih v skupščini in njenih organih ter po posebnem organu samoupravne delavske kontrole -odboru samoupravne delavske kontrole.
90. člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima tele pravice in dolžnosti:
- nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov;
- nadzira skladnost delovanja organov skupnosti s pooblastili iz statuta in samoupravnih aktov skupnosti; iz statuta in samoupravnih aktov skupnosti;
- nadzira izvajanje sklepov skupščine in drugih organov skupnosti;
- nadzira porabo sredstev skupnosti;
- nadzira delo in poslovanje skupne strokovne službe;
- nadzira obveščanje članov skupnosti;
- opravlja druge naloge.
91. člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima 3 člane.
Člane odbora voli skupščina skupnosti na podlagi enotne kandidatne liste, z enakopravnim odločanjem delegatov v obeh zborih.
Glasovanje je tajno.
Mandat članov traja štiri leta.
92. člen
Clarii odbora samoupravne delavske kontrole izvolijo izmed sebe predsednika odbora in namestnika predsednika.
Predsednika volijo izmed članov, ki so člani delegacij za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov. '
93. člen
Odbor dela na sejah, kijih sklicuje in vodi predsednik odborov.
Predsednik je dolžan sklicati sejo odbora, če to zahtevajo:
- najmanj trije člani odbora,
- predsednik skupščine,
- koordinacijski odbor,
- najmanj ena petina vseh delegacij, ki delegirajo delegate v skupščino skupnosti.
Odbor se mora sestati najmanj enkrat na leto.
94. člen
Najmanj enkrat na leto mora odbor samoupravne delavske kontrole v zvezi z izvajanjem ?seh svojih nalog iz 90. "člena tega statuta pripraviti poročilo o svojem delu, s svojimi ugotovitvami o oceni stanja v skupnosti in ga predložiti skupščini.
95. člen
Natančnejše določbe o delu odbora samoupravne delavske kontrole vsebuje poseben pravilnik.
VI.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
96. člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, na podlagi samoupravnega sporazumevanja skrbijo, organizirajo, pripravljajo, usklajujejo in uresničujejo naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite tako, da jih opravljajo v okviru temeljnih dejavnosti, za katere je skupnost ustanovljena. V skupnosti se v skladu z obrambnimi in varnostnimi načrti zagotavlja učinkovito delovanje ustreznih dejavnosti za primer vojne, ob naravnih ali drugih hudih nesrečah in v izrednih razmerah.
97. člen
V primerih oboroženega napada na državo izvaja skupnost mobilizacijo svojih sil in sredstev za izvršitev nalog obrambe in samozaščite. Po ukazu organa, ki ga določa zakon, se izvaja mobilizacija tudi ob neposredni vojni nevarnosti, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter ob izrednih razmerah.
Ob mobilizaciji preide skupnost iz mirnodobne v vojno organizacijo in se pripravi za vodenje splošnega ljudskega odpora.
98. člen
Za izredne razmere se šteje oboroženo, subverzivno ali drugačno nasilno delovanje sovražnih in drugih, družbi nevarnih sil, ki neposredno ogroža
DOLENJSKI LIST - št. 19 (1656) - 7. maja 1981 SRRAN 15
STRAN 14 DOLENJSKI LIST - št. 19 (1656) - 7. maja 1981
ustavno' ureditev Socialistične federativne republike Jugoslavije ali Socialistične republike Slovenije ali druge temeljne vrednote socialistične ureditve, varnost države ali njenih posameznih delov ali življenje ljudi in materialne dobrine v večjem obsegu.
99. člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, zagotavljajo s planiranjem splošne ljudske obrambe kot sestavnim delom planiranja v skupnosti, materialne in druge pogoje za aktivno in neposredno udeležbo v obrambnih pripravah in za krepitev obrambne in samozaščitne pripravljenosti.
V planih skupnosti se določijo naloge v zvezi z organiziranjem in pripravljanjem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, sredstva za uresničevanje teh nalog ter drugi ukrepi za pripravo na obrambo države in za delo v vojnih razmerah.
100. člen
Za izvrševanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite skrbi Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito (72. do 74. člen).
101. člen
Uresničevanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, pravice in dolžnosti organov skupnosti pri tem uresničevanju in druga pomembna vprašanja s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se podrobneje uredijo z enim ali več samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
VII.	OPRAVLJANJE ADMINISTATIVNO-STROKOVNIH, POMOŽNIH IN TEM PODOBNIH DEL ZA SKUPNOST
102. člen
Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine skupnosti in drugih organov skupnosti (razen svetov, 79., 81. in 83. člen) ustanovi skupščina skupnosti, skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini, skupno strokovno službo, ki se organizira kot delovna skupnost.
Kot administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela v smislu prejšnjega odstavka se štejejo zlasti plansko-analitična dela; pripravljanje strokovnih podlag in gradiv za delo organov in delovnih teles skupnosti in za sprejemanje samoupravnih odločitev, knjigovodska dela in druga finančna opravila, administrativna dela, razmnoževanje in razpošiljanje gradiv za seje organov in delovnih teles skupnosti ipd.
Naloge, ki jih delovna skupnost skupne strokovne službe opravlja za skupnost, se natančneje določijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih (104. člen).
103. člen
Skupna strokovna služba se ustanovi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, ki ga sklenejo med seboj samoupravne interesne skupnosti, za katere bo delovna skupnost skupne strokovne službe opravljala določena dela.
104. člen
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med delovno skupnostjo in skupnostmi-ustanoviteljicami strokovne službe določa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklenejo skupščine skupnosti ustanoviteljic in delovna skupnost.
Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka tega člena ureja zlasti: vrsto del, ki jih delovna skupnost opravlja; osnove in merila za pridobivanje dohodka delovne skupnosti; pravice, ki jih ima delovna skupnost glede odločanja o zadevah in uporabe sredstev v zvezi z opravljanjem njenih del; temeljne pogoje glede strukture del oziroma nalog; kvalifikacijsko strukturo kadrov v delovni skupnosti; odgovornost delovne skupnosti za opravljanje del; način reševanja medsebojnih sporov; način koordiniranja dela v delovni skupnosti; druga pomembna vprašanja skupnega pomena.
105. člen
K določbam statuta delovne skupnosti skupne strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila strokovna služba ustanovljena, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog je potrebno soglasje skupščine skupnosti.
VIII.	DRUŽBENE MATERIALNE POMOCl V SOCIALNEM SKRBSTVU
V 106. člen
V skrbi za socialno varnost občanov zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani, združeni v občinski skupnosti, družbeno denarno in drugo materialno pomoč (v nadaljnjem besedilu: materialna pomoč) občanom, ki so nesposobni ali bistveno zmanjšano sposobni za pridobitno delo in ki so gmotno ogroženi, če tem osebam ni mogoče zagotoviti preživljanja'oziroma jim pomagati na drug ustrezen način.
Skupščina skupnosti sprejme poseben samoupravni splošni akt, s katerim se v skladu z zakonom natančneje določijo pogoji za uveljavitev in trajanje pravic do materialne pomoči, oblike materialnih pomoči v socialnem skrbstvu v občini Ribnica, obveznosti in odgovornosti prejemnikov materialne pomoči do občinske skupnosti ter druga pomembna Vprašanja v zvezi z materialnimi pomočmi.
Ne glede na vse določbe samoupravnega splošnega akta skupnosti o pogojih za uveljavitev in trajanje pravice do materialne pomoči v socialnem skrbstvu v občini Ribnica, nima pravice do materialne pomoči občan, ki formalno sicer izkaže, da izpolnjuje pogoje za dodelitev materialne pomoči, se pa na podlagi drugih dokazov ugotovi, da ne živi v slabih gmootnih razmerah in torej materialne pomoči ni nujno potreben.
107.	člen
Skupščina skupnosti sprejme kriterije za dogovarjanje in sklepanje sporazumov o višini prispevka, ki naj bi ga za preživljanje občana, kateri
uveljavlja ali v katerikoli obliki že prejema materialno pomoč socialnega skrbstva, prispevale osebe, ki so tega občana po zakonu dolžne preživaljati, a svojega preživninskega prispevka ne dajejo niti na podlagi dogovora o preživnini, niti na podlagi sodne odločbe ali kakšnega drugega akta.
Sporazume v smislu prejšnjega odstavka sklepa skupnost, če socialno Ogroženemu občanu dodeli materialno pomoč, z osebami, ki so dolžne prispevati za preživljanje prejemnika materialne pomoči.
S samoupravnim splošnim aktom iz 106. člena tega statuta sc določi način ukrepanja skupnosti v primeru, če osebe, ki so dolžne prispevati za preživljanje občanov iz prrvega odstavka, ne dajejo svojega prispevka v skladu z navedenimi kriteriji
108. člen
Skupščina skupnosti v skladu s planskimi akti skupnosti in drugimi samoupravnmi akti s sklepom določi višino denarne pomoči, ki predstavlja prejemnikom v občini edini vir sredstev za preživljanje, najvišjo možno višino enkratne denarne pomoči ter višino drugih oblik materialne pomoči, pri katerih je določitev višine možna. Podrobne določbe o tem vsebuje samoupravni splošni akt skupnosti iz 106. člena tega statuta.
Sklepe iz prejšnjega odstavka sprejme skupščina najmanj enkrat na leto, če ni z clruž jcnim dogovorom ali samoupravnim sporazumom določeno, da se opravi uskladitev (valorizacija) materialnih pomoči tudi med letom, oziroma da se tudi med letom na novo določa višina posameznih oblik materialnih pomoči socialnega skrbstva.
O pravici posameznika ali družine do materialne pomoči odločajo posebni organi skupnosti, in sicer svet za varstvo otrok in družine (79. člen) ter svet za varstvo odraslih in ostarelih oseb (81. člen), vsak v okviru svoje pristojnosti, določene s tem statutom v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti.
109. člen
V nujnih, neodložljivih primerih, ko je socialna stiska občana ali druge upravičene osebe tako huda, da ni mogoče počakati na odločitev pristojnega sveta, odloči o pravici posameznika ali družine do enkratne denarne pomoči individualni poslovodni organ ali predsednik kolegijskega poslovodnega organa Centra za socialno delo Ribnica, ki pa- mora svojo odločitev predložiti v odobritev pristojnemu svetu na prvi seji.
110. člen
Najmanj enkrat na leto, če je potrebno pa tudi večkrat, se ponovno preizkusi, ali in v kolikšni meri prejemniki materialne pomoči socialnega skrbstva izpolnjujejo pogoje za nadaljnje prejemanje materialne pomoči v skladu z določili samoupravnega splošnega akta iz 106. člena tega statuta (revizija materialnih pomoči).
111. člen
Postopek za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči, za revizijo ter za valorizacijo materialnih pomoči določa Pravilnik o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu, ki ga sprejme skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
IX.	RAZMERJE SKUPNOSTI DO SKUPŠČINE OBČINE RIBNICA
112. člen
Skupnost je dolžna najmanj enkrat na leto poročati skupščini občine o delu skupnosti, zlasti o izvajanju politike na področju socialnega skrbstva, izvajar\ju sprejetih programov razvoja in dela, uresničevanju drugih samoupravnih odločitev in sprejetih obveznosti, uresničevanju drugih nalog skupnosti ter o drugih pomembnih vprašanjih v zvezi z delovanjem skupnosti.
Skupščina obravnava priporočila in mnenja skupščine občine in njenih organov ter obvešča skupščino občine in njene organe o sprejetih ukrepih v tej zvezi.
X.	JAVNOST DELA
113. člen
Delo skupnosti je javno.
Seje skupščine in drugih organov so javne, če* s tem statutom za posamezne primere ni drugače določeno (76. člen, treji odstavek 83. člena), t
114. člen
Predstavniki organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev, predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, sredstev javnega obveščanja in občani imajo pravico biti navzoči na sejah skupščine in njenih organov ter sodelovati v razpravi, nimajo pa pravice odločanja.
Na seje redno vabijo tudi predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini, zlasti predstavnike občinskega glasila „Rešeto” zaradi obveščanja javnosti.
115. člen
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno in popolno obveščanje javnosti zlasti o stanju in problematiki na področju socialnega skrbstva v občini, o razvoju socialnega skrbstva, o uresničevanju sprejete politike in vseh samoupravnih odločitev v skupnosti, o delovanju delegatskega sistema in delegatskih odnosih, o delu skupne strokovne službe, o uporabi sredstev, združenih za socialno skrbstvo, in o drugih pomembnih vprašanjih.
116. člen
Obveščanje o delu skupnosti se izvaja:
- preko delegatov v skupščini;
- s pisnimi gradivi za seje skupščine in njenih organov;
- s pomočjo sredstevjavnega obveščanja;
- z drugimi oblikami obveščanja, kijih določi skupščina skupnosti.
117. člen
Za redno in pravočasno obveščanje javnosti o delu skupnosti je odgovoren predsednik skupščine.
118. Člen
Skupščina in njeni organi v posebno utemeljenih primerih sklenejo, da bodo določena vprašanja obravnavali brez navzočnosti javnosti. Tako sklenejo zlasti v primerih, kadar zakon ali drug predpis določa, da je določene podatke treba šteti kot tajnost.
119. člen
Skupščina skupnosti s poslovnikom natančneje uredi uresničevanje načela javnosti dela in varovanja tajnosti.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
120. člen
Dokler nj ustanovljen Center za socialno delo (občinski ali medobčinski) v skladu s 95. členom zakon o socialnem skrbstvu opravlja naloge, kijih ima po tem pravilniku center za socialno delo oziroma njegovi strokovni delavci, skupna strokovna služba socialnega skrbstva.
V primerih iz prejšnjega odstavka opravlja naloge, za katere je po tem statutu pristojeh individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa centra za socialno delo, - vodja strokovne službe občinske skupnosti socialnega skrbstva.
121. člen
Za obvezno razlago določb tega statuta je pristdjna skupščina skupnosti (51. člen).
122. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Občinske skupnosti, kije bil sprejet februatja 1978.
123. člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti in da k njemu soglasje skupščina občine Ribnica.
124. člen ,
Statut se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Predsednica skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva: VESNA LAVRIČ, 1. r.
118.
Na podlagi 13. člena zakona o socialnem skrbstvu (Ur. 1. SRS, št. 35/79)
in . . . člena statuta občinske skupnosti socialnega skrbstva Ribnica......
je skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Ribnica..........na	seji
zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 26. 1. 1981 sprejela "
PRAVILNIK O DRUŽBENIH MATERIALNIH POMOČEH V SOCIALNEM SKRBSTVU V OBČINI RIBNICA
1.	UVODNE DOLOČBE s
1. člen
V skrbi za socialno varnost občanov zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani, združeni v občinski skupnosti socialnega skrbstva Ribnica (v nadaljnjem besedilu: občinska skupnost) družbeno denarno in drugo materialno pomoč (v nadaljnjem besedilu: materialna pomoč) občanom v primerih in ob pogojih, kijih v skladu z zakonom o socialnem skrbstvu in samoupravnimi splošnimi akti določa statut občinske skupnosti in ta pravilnik.
S tem pravilnikom se v skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti določajo oblike materialnih pomoči v občini > Ribnica (člen tega pravilnika), pogoji za uveljavitev pravice do družbene mat rialne pomoči, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo prejemniki družbene materialne pomoči, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo prejemniki družbene materialne pomoči, in druga vprašanja v tej zvezi.
Organe, ki so pristojni za odločanje o materialnih pomočeh po tem pravilniku, določa statut občinske skupnosti.
Postopek za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči po tem pravilniku določa Pravilnik o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu, ki gre na podlagi prvega odstavka 85. člena zakona o socialnemm skrbstvu sprejme skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
II.	POGOJI ZA DODELITEV MATERIALNE POMOCl
2. člen
Pravico do družbene materialne pomoči po tem pravilniku imajo osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Ribnica (v nadaljnjem besedilu: občani), če izpolnjujejo pogoje po tem pravilniku in če jim ni mogoče zagotoviti preživljanja oziroma jim pomagati na drug ustrezen način. Občani iz prejšnjega odstavka imajo pravico do družbene materialne pomoči, če so nesposobni ali bistveno zmanjšano sposobni za pridobitno delo in so gmotno ogroženi.
V izjemnih primerih se lahko dodeli družbena denarna pomoč tudi osebam, ki nimajo stalnega p ebivališča na območju občine,
.........če	pridejo	na	območju	te občine v tak položaj, da jim je
družbena pomoč nuino potrebna. Družbena denarna pomoč po tem odstavKuje praviloma samo enkratna.
3.	člen
Za nesposobne za pridobitno delo se štejejo občani, ki so dopolnili 65 let starosti.
Občani, ki so mlajši kot 65 let in so za delo nesposobni zaradi bolezni ali zaradi telesne ali duševne prizadetosti, dokazujejo svojo nesposobnost oz. zmanjšano sposobnost za pridobitno delo na način, kot je določen s pravilnikom o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu, ki ga je sprejela skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije (Ur. 1. SRS, 19/1980).
V primerih očitne in hude invalidnosti se nesposobnost za delo lahko dokazuje#tudi le z izvidom zdravnika - posameznika.
Za nesposobne za pridobitno delo se štejejo tudi mladoletni občani do dopolnjenega 15. leta starosti, pozneje do dopolnjenega 18. leta starosti pa le, če se šolajo ali poklicno usposabljajo oziroma če so zaradi bolezni ali motenosti v telesnem ali duševnem razvoju nesposobni za delo.
Za nesposobno za pridobitno delo se šteje tudi nosečnica 45 dni pred predvidenim porodom, ter 60 dni po porodu, če za otroka sama skrbi in ga ima pri sebi. Ce otroka nima pri sebi, se šteje za nesposobno za pridobitno delo le še 42 dni po porodu.
•	4. člen
Za gmotno ogroženega v smislu 2. člena tega pravilnika se šteje občan, ki nima nobenih ali pa ne dovolj sredstev za preživljenje, ki nima premoženja in ki tudi nima oseb, ki bi ga bile po zakonu, pogodbi ali na kakšni drugi pravni podlagi dolžne preživljati v celoti ali doma, oziroma, ki ima osebe, ki bi ga bile sicer dolžne preživljati, vendar so te osebe same v tako težkem gmotnem položaju, da svoje obveznosti do njega sploh ne morejo izpolnjevati ali je ne morejo izpolnjevati v zadovoljivi meri.
Pri ocenjevanju stopnje gmotne ogroženosti se razen materialnih in zdravstvenih razmer ter starosti in morebitne preostale delovne zmožnosti občana, ki uveljavlja pravico do družbene materialne pomoči, upoštevajo tudi materialne in zdravstvene razmere ter starost in delovna sposobnost članov družine, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, ter materialne in zdravstvene razmere ter druge pomembne okoliščine in strani oseb, ki so ga dolžne preživljati.
5. člen
Ce ima za pridobitno delo nesposoben občan, ki nima premoženja in sredstev za preživljenja, pravico do dohodkov iz drugih virov ali pa pravico do preživljanja od drugih oseb, pa sam ne more uveljaviti teh pravic, se mu da materialna pomoč začasno iz sredstev občinske skupnosti, občinska skupnost pa mu je dolžna pomagati pri uveljavitvi njegovih pravic.
Z občanom iz prejšnjega odstavka se sklene pismen sporazum, da bo v primeru, če bo uspešno uveljavil svoje pravice do dohodkov iz drugih virov, občinski skupnosti povrnil izplačane zneske pomoči.
Ce pravic iz prvega odstavka tega člena ni mogoče uveljaviti, se šteje, da občan nima dohodkov in se mu prizna materialna pomoč po kriterijih, ■določenih s tem pravilnikom.
6. člen
Polnoletni občan, ki je nesposoben ali zmanjšano sposoben za pridobitno delo, in ki nima oseb, ki bi ga bile dolžne in sposobne preživjjati, je pa lastnik nepremičnin, od katerih nima nobenih dohodkov ali ne dovolj za preživljenje, ki nima drugih sredstev za preživljanje in ki mu teh sredstev oz. preživljanja ni mogoče zagotoviti na drug ustrezen način, je upravičen do družbene denarne ali druge materialne pomoči po tem pravilniku, če dovoli zemljiškoknjižno z8varovanje izplačanih zneskov pomoči pri svojih nepremičninah v korist občinske skupnosti.
Prejemnik družbene materialne pomoči po tem členu se s pogodbo tudi zaveže, da svojih nepremičnin ne bo odtujil in ne obremenil, če pajih bo, bo o tem predhodno obvestil občinsko skupnost ter ji vrnil vse izplačane zneske materialne pomoči.
■ 7. člen
Ce občan iz 6. člena ne dovoli zemljiškoknjižnega zavarovanja prejetih . zneskov materialne pomoči pri svojih nepremičninah, odloči pristojni organ občinske skupnosti o pravici do materialne pomoči glede .na okoliščine posameznega primera.
Ce sc v primerih iz prejšnjega odstavka občanu dodeli materialna pomoč, izterja' občinska skupnost izplačane zneske pomoči od prejemnika ob morebitni odtujitvi nepremičnin, oziroma ukrepa v skladu z 55. ali 56. členom tega pravilnika.
8. člen
Občani, ki so sposobni za pridobitno delo, so samo izjemoma upravičeni do družbene denarne pomoči, in sicer v izrednih okoliščinah, zlasti:
- če so zašli v hudo gmotno stisko zaradi smrti v družini, bolezni nesreče, elementarnih nezgod in drugih primerov višje sile, in ki nimajo sredstev za kritje nastalih nujnih stroškov;
- če so v težkem gmotnem položaju zaradi začasne nezaposlenosti in so ostali brez nujnih sredstev za preživljenja sebe in oseb, ki sojih po zakonu dolžni preiživljati. Nadaljnji pogoj za dodelitev družbene materialne pomoči v tem primeru, je da je občan prijavljen pri skupnosti za zaposlovanje in se tam redno javlja, ter da nima možnosti priložnostnega zaslužka;
- če sc znajdejo v hudi gmotni stiski ob odpustu s prestajanja zaporne kazni;
- v drugih nujnih primerih.
Pomoč po tem členu je praviloma enkratna, oziroma v težjih primerih -začasna.
9. člen
Ne glede na vse določbe tega pravilnika nima pravice do družbene materialne pomoči oseba, ki formalno sicer izkaže, da izpolnjuje pogoje za dodelitev pomoči po tem pravilniku, se pa na podlagi drugih dokazov ugotovi, da ne živi v slabih gmotnih razmerah in torej materialne pomoči ni nujno potrebna.
DOLENJSKI LIST - št. 19 (1656) — 7. maja 1981 STRAN 13
STRAN 12 DOLENJSKI LIST - št. 19 (1656) - 7. maja 1981
10. člen
Pravica do materialne pomoči traja, dokler občan izpolnjuje pogoje, kijih določa ta pravilnik.
Sprememba dejstev in okoliščin, ki so bile podlaga za dodelitev in za določitev višine materialne pomoči, se upošteva od prvega dne naslednjega meseca, ko je sprememba nastala, razen v primerih, ko je s tem pravilnikom ali drugim samoupravnim splošnim aktom drugače določeno.
Spremembo dejstev in okoliščin iz prejšnjega odstavka je dolžan sporočiti prejemnik materialne pomoči, v skladu z določbo 53. člena tega pravilnika.
Pristojni organ občinske skupnosti (svet) po uradni dolžnosti najmanj enkrat letno, če je potrebno pa tudi večkrat, ponovno preizkusi, ali in v kolikšni meri prejemmniki materialnih pomoči izpolnjujejo pogoje za nadaljnje prejemanje materialne pomoči po tem pravilniku (revizija materialnih pomoči).
III.	OBLIKE MATERIALNIH POMOCl V SOCIALNEM SKRBSTVU IN VIŠINA POMOCl
11. člen
Oblike družbenih materialnih pomoči v socialnem skrbstvu so:
1. denarne pomoči:
- stalna denarna pomoč kot edini vir ali kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje;
- dodatek za pomoč in postrežbo;
- denarna pomoč družini;
- začasna denarna pomoč;
- enkratna denarna pomoč;
2. doplačilo ali plačilo stroškov oskrbe za odrasle občane v socialnih zavodih;
3. dodatek za drobne osebne izdatke (žepnina) občanom, ki so v oskrbi v socialnem zavodu ali v drugi družini, oziroma ki se jim plača celotna oskrba na njihovem domu;	t
4. doplačilo ali plačilo stroškov oskrbe za odrasle občane v oskrbi v drugi družini;
5.plačilo ali doplačilo k stroškom oskrbe občanov na njihovem domu oziroma plačilo ali doplačilo k stroškom za pomoč in postrežbo občanom na njihovem domu;
6. plačilo rejnine in plačilo oz. doplačilo k stroškom zavodske oskrbe za mladoletne občane.
12. člen
Skupščina skupnosti s sklepom določi:
1. višino denarne pomoči, ki pomeni upravičencem v občini edini vir sredstev za preživljanje (19. člen), vendar najmanj v višini kot je določena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Skup. soc. skrb. Slov.;
2. višino dodatka za pomoč in postrežbo (27. člen);
3. najvišjo možno višino enkratne denarne pomoči (34. člen);
4. najvišjo in najnižjo možno višino zimske pomoči (36. člen);
5. najvišjo možno višino denarne pomoči za nabavo šolskih potrebščin (37. člen);
6. višino dodatka za drobne osebne izdatke (žepnino), ki pripada občanom -prejemnikom materialne pomoči v obliki plačila ali doplačila k
"stroškom oskrbe v socialnem zavodu (41. člen) in drugim upravičencem (42. člen);
7. najvišjo možno višino pomoči v obliki plačila stroškov celotne oskrbe odraslih v drugi družini (43. člen),
celotne oskrbe občana na njegovem domu (43. člen) in postrežbe in pomoči občanu na domu (47. člen).
A.	DENARNA POMOČ
Splošne določbe
13. člen
Pravico do družbene pomoči v denarni obliki (v nadaljnjem besedilu: denarno pomoč) imajo osebe, ki izpolnjujejo p«goje, določene s tem pravilnikom, in katerih problem je mogoče in smotrno reševati z družbeno pomočjo v tej obliki.
14. člen
Stalna ali začasna denarna pomoč pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka, razen v primerih, ko glede na način uporabe denarne pomoči (n. pr. plačilo računov za prehrano ali prenočišče, za nabavo živil, ipd.) ne izhaja kaj drugega.
15. člen
Denarna pomoč se nakazuje upravičencu oz. njegovemu zakonitemu zastopniku (v nadaljnjem besedilu: upravičenec), razen v primerih, za katere je to drugače določeno s tem pravilnikom, oziroma v posameznih konkretnih primerih, ko tako odloči pristojni organ (svet) po lastni presoji.
Denarno pomoč se lahko nakazuje oz. nakaže tudi na naslov tretje osebe (fizične ali pravne), če je to bolj smotrno, in v primerih, ko se ugotovi ali utemeljeno domneva, da bi z nakazilom pomoči neposfedno upravičencu ne bila zagotovljena namenska uporaba denarne pomoči.
Na čigav naslov se nakazuje denarna pomoč oz. na kakšen način se zagotovi namenska poraba denarne pomoči, odloči pristojni organ (svet) z odločbo.	,
16. člen
Pravica do družbene denarne pomoči je osebna pravica.
V primeru smrti upravičenca morebitni že zapadli, a še neizplačani zneski pomoči ne preidejo v njegovo zapuščino.
Stalna denarna pomoč
17. člen
Stalna denarna pomoč se dodeli polnoletnim občanom iz prvega in drugega odstavka 2. člena oziroma iz 6. in 7. člena tega pravilnika, pri
katerih ni pričakovati, da bi se razmere toliko izboljšale, da bi jim družbena pomoč ne bila več potrebna.
Stalna denarna pomoč se dodeli za nedoločen čas.
18. člen
Pravico do stalne denarne pomoči, ki predstavlja prejemniku edini vir ali dopolnilni vir sredstev za preživljanje, imajo polnoletni občani, ki izpolnjujejo poleg drugih s tem pravilnikom določenih pogojev tudi še nadaljnji pogoj( da živijo v domači oskrbi.
Šteje se, da živi občan v domači oskrbi, če živi v skupnem gospodinjstvu s člani svoje družine ali drugimi osebami, ali če živi sam.
Če občan, ki sicer izpolnjuje pogoje za dodelitev denarne pomoči po tem členu, živi v skupnem gospodinjstvu s svojimi mladoletnimi otroki, ki tudi izpolnjujejo pogoje za denano pomoč po tem pravilniku, se mu ne dodeli denarna pomoč kot edini ali kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje po tem členu, temveč se dodeli denarna pomoč družini v skladu z določbami
28.	do 30. člena tega pravilnika.
19. člen
Polnoletni občan, ki je nesposoben za pridobitno delo, ki nima nobenih dohodkov in ki'nima premoženja, pa tudi ne oseb, ki bi ga bile na kakršnikoli podlagi dolžne in sposobne preživljati, in ki živi sam, je upravičen do denarne pomoči v višini, ki je določena za denarno pomoč, ki predstavlja prejemniku edini vir sredstev za preživljanje (1. točka 12. člena).
Če občan iz prejšnjega odstavka tega člena ne živi sam, temveč v skupnem gospodinjstvu s svojci ali če živi z drugimi osebami, ki so prav tako prejemniki družbene denarne pomoči, niso pa izpolnjeni pogoji za dodelitev denarne pomoči družini, mu pripada praviloma za do 15 % nižja denarna pomoč kot če bi živel sam.
20. člen
V težjih primerih so do denarne pomoči po prvem oziroma drugem , odstavku 19. člena upravičeni tudi občani iz 6. člena tega pravilnika, pristojni organ (svet) občinske skupnosti pa lahko izjemoma dodeli pomoč
po tem členu tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika.
21. člen
Polnoletni občan, ki je nesposoben za pridobitno delo in ki ima nekaj lastnih sredstev, vendar ne dovolj za preživljanje, in kateri nima oseb, ki so ga dolžne preživljati, ali pa ima te osebe, vendar pa so same v taki gmotni stiski, da sploh ne morejo ali pa ne morejo v zadostni meri prispevati za njegovo preživljanje, ima, če izpolnjuje še druge pogoje iz tega pravilnika, pravico do denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje.
Pravico do denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje ima občan iz prejšnjega odstavka v primeru, če njegov skupni dohodek (Če živi sam), oziroma poprečni znesek dohodka na člana družine, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu, ne dosega višine denarne pomoči, ki po tem pravilniku predstavlja edini vir sredstev za preživljanje, oziroma če za predšolske otroke ne dosega 60 % tega zneska.
Če je kateri izmed članov družine iz prejšnjega odstavka kronični bolnik, ki potrebuje dietično prehrano ali posebno oskrbo in nego, kar bistveno zvišuje stroške za njegovo preživljanje, oziroma če so iz drugih razlogov stroški za njegovo preživljenja bistveno zvišani, se dohodkovni cenzus iz prejšnjega odstavka za tako osebo poveča za 20 do 50 odstotkov zneska, ki predstavlja prejemniku edini vir sredstev za preživljanje. Povečanje po tem odstavku se prizna tudi za predšolske otroke.
22. člen
Kot člane družine po 21. členu tega pravilnika je šteti zakonca in mladoletne otroke, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, in jih je občan, o katerega pravici do materialne pomoči syodloča, dolžan preživljati.
23*. člen
V dohodek po 21. členu je poleg vseh denarnih prejemkov, dohodka iz kmetijske dejavnosti, dohodka iz obrti itd. treba šteti tudi prispevke za preživljanje, ki jih dajejo osebe, ki so po zakonu ali na kakšni drugi pravni podlagi dolžne preživljati polnoletnega občana, ki uveljavlja pravico do družbene denarne pomoči.
V dohodek po predprejšnjem odstavku se ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo.
24. člen
Če je v dohodku poleg drugih dohodkov vštet še katastrski dohodek iz kmetijske dejavnosti od negozdnih površin ali če je v dohodku zajet samo takšen katastrski dohodek, se le-ta zaradi preračuna na raven osebnjh dohodkov pomnoži s faktorjem, ki ga uporablja Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji v postopku ugotavljanja.pravice do varstvenega dohodka starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem (in ga določi vsako leto s'sklepom o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka).
Med dohodke se všteva tudi ugotovljeni dohodek iz gozda od dejansko posekanih količin lesa.
25. člen
V primerih, ko ni mogoče ustvariti predvidenega katastrskega dohodka, ker niti zakonec niti otroci občana in tudi druge osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu na kmetiji, niso sposobni polnovredno opravljati dela na kmetiji, je treba upoštevati, kolikšen dejanski dohodek je v danih okoliščinah na kmetiji oz. na zemljišču mogoče ustvariti.
Pri ugotavljanju, ali je dejanski dohodek po prejšnjem odstavku bistveno manjši od predvidenega katastrskega dohodka oz. pri ocenjevanju, kolikšen dejanski dohodek je v danih okoliščinah sploh možno ustvariti, je treba zlasti upoštevati:
— bistveno zmanjšano delovno sposobnost članov kmečkega gospodinjstva;
- večje število otrok na šolanju ter ostarelih vzdrževanih članov kmečkega
gospodinjstva;
osebno neugoden položaj kmetije zaradi oddaljenosti od tržišča, ri ocenjevanju okoliščin po tem členu se upošteva tu tudi mnenje komisije pri krajevni skupnosti, ki je pristojna za obravnavanje socialne
problematike in ki tudi sicer daje mnenje o upravičenosti posameznih krajanov z območja njihove krajevne skupnosti do družbene denarne pomoči.
26. člen
Višina denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje predstavlja razliko ihed zneskom denarne pomoči, ki pomeni občanom edini vir sredstev za preživljenja, in skupnimi dohodki občana (če živi sam) oziroma poprečnim zneskom ugotovljenega dohodka na člana družine, če živi v skupnem gospodinjstvu. Dohodki se ugotavljajo v skladu z določbami
21.	do 25. člena tega pravilnika.
Pri določanju višine pomoči se v primeru, ko občan ne živi sam, smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 19. člena tega pravilnika.
Dodatek za pomoč in postrežbo
27. člen
Invalidnim osebam, ki so upravičene do denarne pomoči po tem pravilniku in so potrebne postrežbe in pomoči druge osebe, pripada poleg denarne pomoči po drugih členih tega pravilnika še dodatek za pomoč in postrežbo, če do takega dodatka niso upravičeni že iz drugega naslova, in če živijo v domači oskrbi.
Ža ugotavljanje upravičenosti do dodatka za pomoč in postrežbo se smiselno uporabljajo predpisi s področja invalidskega zavarovanja, pri določanju višine dodatka pa se upošteva tudi, ali živi upravičenec sam oziroma v tuji družini, ali pa živi skupaj s člani svoje družine (starši oziroma zakonci in otroci), pri čemer se v okviru razpona upošteva tudi, v kolikšni meri mu člani družine pomoč in postrežbo lahko nudijo.
Denarna pomoč družini
28. člen
Če žiyijo v skupnem gospodinjstvu s starši tudi mladoletni otroci, ki so nesposobni za pridobitno delo (četrti odstavek 3. člena tega pravilnika) in če je družina gmotno ogrožena, se dodeli denarna pomoč družini.
Šteje se, daje družina gmotno ogrožena, če poprečni znesek dohodka na člana družine, ki živi v skupnem gospodinjstvu, ne dosega višine (dohodkovnega cenzusa) iz 21. člena, upoštevajoč tudi določbe 23. člena do 25. člena tega pravilnika.
Kot člani družine po tem členu se poleg staršev in nepreskrbljenih mladoletnih otrok štejejo tudi mladoletni nepreskrbljeni pastorki.
29. člen
Denarna pomoč družini se praviloma dodeli v skupnem znesku.
Če pristojni organ (svet občinske skupnosti odloči, da se del zneska, ki pripada kot denarna pomoč družini - zaradi zagotovitve namenske porabe pomoči ali zato, ker je tako bolj smotrno, - nakazuje drugi fizični ali pravni osebi, se to v izreku odločbe posebej navede, lahko pa se za tisti del zneska, ki se nakazuje drugi fizični ali pravni osebi, izda posebna odločba.
30. člen
Višina denarne pomoči družini, skupaj z vsemi dohodki iz 23. člena tega pravilnika, ki jih imajo starši, razen dodatka za pomoč in postrežbo, in skupaj z dohodki mladoletnih otrok (otroški dodatek, vajeniška nagrada, morebitna preživnina, ki jo za otroka plačuje roditelj, ki ne živi v skupnem gospodinjstvu ipd.) ne sme preseči višine seštevka dohodkovnih cenzusov za vse člane družine, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, pri čemer se cenzus ugotavlja v skladu z drugim in tretjim odstavkom 21. člena, dohodek pa se ugotavlja v skladu s 23. do 25. členom tega pravilnika.
Ce~je kateri izmed družinskih članov upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo po tem pravilniku, ali do dodatka za dietno prehrano, se takemu članu dodeli tudi dodatek. Višina dodatka se določi posebej (v skladu s 27. členom tega pravilnika) in se to navede v posebnem delu izreka odločba o dodelitvi denarne pomoči družini, oziroma se izda posebna odločba, če se dodatek dodeli naknadno.
Začasna denarna pomoč	—
31. člen
Začasna denarna pomoč se dodeli' gmotno ogroženim občanom, ki so začasno nesposobni za delo, oziroma ki ostanejo brez nujnih sredstev za preživljanje iz drugih utemeljenih vzrokov (zlasti v nekaterih primerih iz 8. člena tega pravilnika) in pri katerih je pričakovati, da bo v krajšem časovnem obdobju prišlo do spremembe okoliščin, zaradi česar jim družbena denarna pomoč praviloma ne bo več potrebna.
Začasna denarna pomoč se dodeli za določen čas, praviloma za obdobje do 6 mesecev, izjemoma pa se lahko podaljša za nadaljnjih največ 6 mesecev.
Cas (obdobje od - do), za katerega se dodeli začasna denarna pomoč, določi pristojni organ z odločbo.
32. člen
Višina začasne denarne pomoči lahko znaša največ toliko, kot znaša denarna pomoč, ki pomeni prejemnikom v občini edini vir sredstev za preživljanje.
Višina začasne denarne pomoči v posameznem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na ostale okoliščine iz 4. člena tega pravilnika.
33.	člen
Začasna denarna pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko občan uveljavlja pravico do stalne denarne pomoči, plačila oz. doplačila k stroškom oskrbe v socialnem zavodu, ipd., ko gre torej za dolgotrajnejši postopek, razmere, v katerih občan živi, pa so takšne, da mu je potrebna takoj šnja denarna pomoč.
Začasna pomoč v primerih iz prejšnjega odstavka se dodeli za čas, dokler ni odločeno o staln-denami pomoči oz. o drugi obliki pomoči, o kateri se vodi postopek.
Enkratna denarna pomoč
34. člen
Enkratna denarna pomoč se dodeli osebam, pri katerih gre za premostitev trenutnih gmotnih.težav, zlasti v primerih iz 8. člena, in v drugih primerih, določenih s tem pravilnikom.
Višina enkratne denarne pomoči v vsakem konkrethem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na druge pomembne okoliščine.
35. člen
Enkratna denarna pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko so podane okoliščine iz prvega odstavita 33. člena tega pravilnika, in ni nujno, da bi se dodelila začasna denarna pomoč.
Denarna pomoč po tem členu ne sme preseči višine pomoči, ki predstavlja upravičencem edini vir sredstev za preživljanje.
36. člen
Enkratna denarna pomoč v obliki takoimenovane „zimskepomoči“, kije namenjena za nabavo ozimnice in kurjave, pripada vsako leto občanom -prejemnikom denarne pomoči, ki jim le-ta predstavlja edini vir sredstev za preživljanja.
Zimska pomoč se lahko dodeli tudi drugim občanom, ki zaradi svojih, nizkih dohodkov in nasploh slabega gmotnega stanja ne morejo sami kritij, stroškov za nabavo ozimnice in kurjave.
Višina zimske pomoči v vsakem posameznem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na druge pomembne okoliščine (stanovanjske razmere, bolezen, invalidnost ipd.)
37. člen
Enkratna denarna pomoč za nabavo šolskih potrebščin pripada enkrat na leto rejencem, za katere plačuje rejnino občinska skupnost, razen če so rqenci v rejništvu zato, da se jim omogoči usposabljanje po predpisih o izobraževanju in usposabljanju otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (razvrščeni otroci).
Enkratna denarna pomoč za nabavo šolskih potrebščin se praviloma nakaže na naslov rejnice oz. rejnika.
Enkratna denarna pomoč po tem členu se lahko dodeli tudi otrokom iz socialno šibkih družin, ki žive v rodni družini.
Višina denarne pomoči za nabavo šolskih potrebščin je odvisna od starosti rejencev, v primerih, iz tretjega odstavka tega člena pa tudi še od stopnje materialne ogroženosti družine, v kateri otrok-šolar živi.
B.	PLAČEVANJE STROŠKOV OSKRBE ODRASLIH OBČANOV V SOCIALNIH ZAVODIH
38. člen
Polnoletni občani iz 2. in 6. člena tega pravilnika, ki jim ni mogoče zagotoviti nujno potrebne oskrbe za kak drug primeren način, imajo pravico do družbene materialne pomoči v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v ustreznem socialnem zavodu, če je pristojni organ (svet) občinske skupnosti pred njihovim sprejemom v zavod odločil, da so upravičeni do družbene materialne pomoči v navedeni obliki, oziroma če v utemeljenih primerih pristojni organ naknadno sprejme tak sklep.
V nujnih primerih se lahko odobri materialna pomoč po prejšnjem odstavku tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika.
Pravico do materialne pomoči v obliki plačila celotnih oskrbnih stroškov v zavodu imajo občani iz prvega oz. drugega odstavka tega člena, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 19. člena in prvega odstavka 20. člena.
Plačilo do materialne pomoči v obliki delnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu imajo občani iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 21. člena.
Občani iz prejšnjega odstavka imajo pravico do materialne pomoči v višini razlike med polnim ZMeskom oskrbnih stroškov in njihovimi lastnimi dohodki, ugotovljenimi v skladu z določbami tega pravilnika, vendar upoštevajoč tudi morebitni dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga občan prejema po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. K razliki je treba prišteti še pripadajoči znesek dodatka za drobne osebne izdatke (žepnino) po 41. členu tega pravilnika, ki si ga občan zadrži od svojih dohodkov.
39. člen
Materialna pomoč v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu se nakazuje mesečno neposredno socialnemu zavodu, kjer je občan v oskrbi, in sicer na podlagi računa, s katerim je zaračunan tisti del oskrbnih stroškov, ki pripada občanu kot pomoč po 38. členu tega pravilnika.
Upravičenec do materialne pomočivoblikidelnegaplačilaoskrbnih stroškov plača svoj delež oskrbnih stroškov praviloma neposredno zavodu, kjer je v oskrbi.
40. člen
Višina prispevka oseb, ki so po zakonu (zakonec, polnoletni otroci oz. starši v primerih, ki jih določa zakon) dolžne preživljati občana iz 38. člena tega pravilnika, in ki ne dajejo svojega prispevka že na podlagi dogovora o preživnini po 130. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ali kakega drugega posamičnega akta, se določi s sporazumom, ki ga sklenejo te osebe (preživninski zavezanci) in občinska skupnost, v skladu s kriteriji za dogovarjanje o višini prispevka preživninskih zavezancev za preživljanje občanov, ki uveljavljajo pravico do družbene materialne pomoči; kriterije določi skupščina občinske skupnosti.
Preživninski zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo svoj mesečni prispevek neposredno na račun občinske skupnosti v rokih, določenih s sporazumom iz prejšnjega odstavka tega člena, razen če ni izredno dogovotjeno, da ga izročajo neposredno upravičencu.
Ce zavezanci nočejo skleniti sporazuma po prvem odstavku tega člena oziroma če ne izpolnjujejo s sporazumom sprejetih obveznosti ali jih ne
DOLENJSKI LIST - St. 19 (1656) - 7. maja 1981 STRAN 11
STRAN 10 DOLENJSKI LIST-št. 19 (1656)-7. maja 1981
Številkah	skupSč	inski	dolenjski	list	stran	ios-*?-
izpolitjujejo v celoti in redno, ukrepa občinska skupnost tako, kot je to določeno v 55. ali 56. členu tega pravilnika.
C.	DODATEK ZA DROBNE OSEBNE IZDATKE (2EPNINA)
41.	člen
Vsem odraslim občanom, ki prejemajo materialno pomoč v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu, pripada za pjihove drobne osebne izdatke vsak mesec določen znesek (žepnina).
Občani, ki plačttjejo del oskrbnih stroškov z lastnimi sredstvi (ki torej prejemajo materialno pomoč v obliki le delnega plačila oskrbnih stroškov), si znesek Iz prejšnjega odstavka zadržijo od svojih dohodkov, v skladu z določbo petega odstavka 38. člena tega pravilnika.
Občani, ki prejemajo materialno pomoč v obliki celotnega plačila oskrbnih stroSkov, so upravičeni do zneska po prvem odstavku tega člena, poleg plačila celotnih oskrbnih stroikov. Znesek se nakazuje osebno upravičencem, če-ni z odločbo pristojnega organa (sveta) izrecno drugače določeno.
42. člen
Dodatek za drobne osebne potrebe (žepnina) pripada tudi občanom, ki so v oskrbi v drugi družini, razen v primerih Iz 45. člena tega pravilnika, ter Občanom, ki so upravičeni do plačila ali doplačila k stroškom celotne Stfcrbe na svojem domu (47. člen).
<j. OSKRBA ODRASLIH OBČANOV V DRUGI DRUŽINI
43. člen
Odrasli občani iz 2. al iz 6. člena tega pravilnika, ki iz kakršnihkoli razlogov ne morejo živeti pri svojcih ln se ne morejo oskrbovati sami, in pri katerih je oskrba v tuji družini ustrezna oblika družbenega varstva, imajo pravico do materialne pomoči v obliki celotnega ali delnega plačila stroškov oskrbe v drugi družini.
V nujnih primerih sc lahko odobri materialna ponfoč po prvem odstavku tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika.
Pri ugotavljanju višine pomoči za oskrbo v drugi družini se smiselno uporabljajo določbe tretjega, četrtega in petega odstavka( 38. člena tega pravilnika.
44. člen
Oskrba odraslega občana v drugi družini se uredi s pogodbo, ki jo skleneta pristojni organ občinske skupnosti (svet) in oseba, ki sprejme občana v svojo oskrbo.
S pogodbo se določijo zlasti pravice in dolžnosti oskrbovalca, pravice oskrbovanca, obveznosti in pravice občinske skupnosti, zlasti obveznost in višina plačila oziroma doplačila k stroškom oskrbe.
Višina oskrbnine v posameznem primeru je odvisna zlasti od obsega in zahtevnosti dogovorjene oskrbe, upoštevajoč zlasti zdravstveno 'stanje oskrbovanca in morebitne druge posebne okoliščine, ki vplivajo na povečan obseg dela v zvezi z oskrbo, na višje materialne stroške ipd.
45. člen
Če s pogodbo o oskrbi v drugi družini občanu iz 44. člena tega pravilnika ni zagotovljena celotna oskrba, ima občan zaradi zagotovitve polne oskrbe pravico prejemati tudi še pomoč v denarni obliki neposredno na svoje ime), v kolikor ni izrecno drugače odločeno (tretji odstavek 15. člena).
46. člen
Glede dogovarjanja o višini prispevka oseb, ki so dolžne prispevati za preživljanje občanov-oskrbovanca v drugi družini, ter glede uveljavljanje zahtevkov za pomračilo izdatkov se smiselno uporabljajo določbe 1. in 3. odstavka 40. člena tega pravilnika.
S
D.	PLAČEVANJE POSTREŽBE IN POMOČI OZIROMA CELOTNE OSKRBE NA DOMU UPRAVIČENCA
47. člen
Občani iz 2. člena in iz 6. člena tega pravilnika, ki imajo lastno stanovanje, so pa nujno potrebni pomoči in postrežbe druge osebe ali pa celotne oskrbe na svojem domu, so upravičeni do materialne pomoči v obliki delnega ali celotnega plačila stroškov pomoči in postrežbe oziroma celotne oskrbe na svojem domu, če izpolnjujejo s tem pravilnikom določene pogoje za dodelitev materialne pomoči in če jim to obliko družbenega varstva uredi občinska skupnost, oziroma če občinska skupnost to naknadno odobri.
48. člen
V primerih iz prejšnjega člena se smiselno uporabljajo določbe 44. člena ter določbe 40. in 45. člena, če gre za celotno oskrbo na domu upravičenca pa se smiselno uporabljajo tudi določbe 41. in 42. člena tega pravilnika.
E.	PLAČEVANJE REJNINE IN ZAVODSKE OSKRBE ZA MLADOLETNE OBČANE
49.	člen
Za mladoletne občane, ki so z odločbo pristojnega organa (sveta) dani v oskrbo k rejnici oziroma rejniku ali v zavod, oziroma ki jim je sodišče izreklo ukrep oddaje v vzgojni zavod, se plača rejnina ali oskrbnina v celoti ali delno iz sredstev občinske skupnosti socialnega skrbstva, če ni z zakonitimi predpisi izredno določeno drugače.
Občinska skupnost ima pravico do celotnega ali delnega povračila rejnine od staršev oziroma iz dohodkov in premoženja otroka.
Starši, ki niso zmožni v celoti povrniti stroškov iz prvega odstavka tega člena, prispevajo k rejnini ali oskrbnini v zavodu v skladu s svojimi gmotnimi možnostmi. Druge osebe, ki so na kakšni drugi pravni podlagi dolžne prispevati k preživljanju, prispevajo v višini in na način, ki sta določena v aktu, ki jih zavezuje k prispevku Za preživljanje.
Višina prispevka staršev k rejnini ali oskrbnim stroškom za otroke iz ' t prvega odstavka tega člena, se določi s sporazumom, ki ga sklenejo starši in •> občinska skupnost v skladu s kriteriji za dogovarjanje o višini prispevka t staršev k rejnini oz. k stroškom zavodske oskrbe za otroka, kijih sprejme skupščina občinske skupnosti.
Zavezanci nakazujejo prispevke neposredno na račun občinske skupnosti, če starši nočejo skleniti sporazuma iz četrtega odstavka tega člena ali če " ne izpolnjujejo s sporazumom sprejetih obveznosti, sme občinska skupnost v ’ skladu s 133. členom zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih s tožbo zahtevati od njih povračilo izdatkov, kijih je imela Za osebe iz prvega * odstavka tega člena.
50. člen	• Višina rejnine sc ddloča v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih _
osnovah in merilih za določanje višinerejnine in o plačevanju rejnine, ki ga sklenejo občlrtskc skupnosti socialnega skrbstva na območju SR Slovenije.
Višina rejnine v	vsakem posameznem primeru se določi	z rejniško
pogodbo v skladu	z zakonom (zakon o zakonski zvezi	in	družinskih
razmerilh) in samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka, pri čemer i se upošteva zlasti:
- starost rejenca;	*
- zahtevnost oskrbe ter varstva in vzgoje rejenca glede na zdravstveno stanje * rejenca, obseg potrebne pomoči pri učenju ito., pri otrocih z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pa tudi glede na vrsto, stopnjo in naravo ■'* motenosti rejenea;	,	*
- življenjski standard rejniške družine, v kateri rejenec živi in objektivne >. možnosti, ki jih	nudi širše okolje rejnikovega doma	za	uspešnejše	••
izobraževanje in	vključevanje v družbene aktivnost	ter sploh- za	• ’
skladnješi.in čim bolj vsestranski razvoj rejenca;
- stanovanjske razmere, v katerih živi rejenec pri rejnici oz. rejniku;
- časovni obseg oskrbe in varstva vzgoje rejenca v rejniški družini (vse dneve v letu brez prekinitve; po 5 oziroma 6 dni v tednu skozi vse leto; po 5 ali 6 dni v tednu in s prekinitvijo v času šolskih počitnic ipd.).
51. člen
Rejnino nakazuje občinska skupnost neposredno na naslov rejnice oz. rejnika, in to v celotnem znesku, določenem z rejniško pogodbo, najpozneje do vsakega 5. v mesecu za tekoči mesec.	-
Oskrbnina za mladoletne osebe v zavodu se nakazuje zavodom v celotnem * znesku iz sredstev občinske skupnosti na podlagi računov, za vsak mesec posebej.	/'	1
Starši oziroma drugi zavezanci plačujejo svoj mesečni prispevek k rejnini ali k stroškom oskrbe v zavodu za mladoletne neposredno na račun občinske skupnosti, v rokih, določenih s sporazumom iz 4. odstavka 49. člena tega pravilnika.
52. člen
Svet za varstvo otrok in družine kot pristojni oigan občinske skupnosti- j ugotovi, ali je dosežen sporazum glede prispevka staršev k rejnini oziroma k > 1 stroškom zavodske oskrbe za njihovega otroka, in ali je višina prispevka v skladu s kriteriji iz 4. odstavka 49. člena tega pravilnika.
Če sporazum o prispevku staršev kot zavezancev ni dosežen ali če višina prispevka ni v skladu s kriteriji iz 4. odstavka 49. člena tega pravilnika, ter v '. primeru, ko starši dogovorjenega prispevka ne plačujejo ali ga ne plačujejo v -celoti in redno. Svet za varstvo otrok in družine odloči, ali naj OŠSS ukrepa" v skladu s 133. členom zakona o zakonski zvezi in družinskih razmčijih, in ■ ugotovi, kolikšen znesek povračila naj se s tožbo zahteva od staršev.
Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, ko se k" preživljanju osebe iz prvega odstavka 49. člena zavezane druge osebe (ne starši).
Svet za varstvo otrok in družine OSSS sme opustiti svoj predlog za » vložitev tožbe zoper posamezne preživninske zavezance le tedaj, če ugotovi' < (v posebnem postopku), da preživninski zavezanec svoje obveznosti ni • izpolnil zato, ker bi z izpolnjevanjem te obveznosti resno ogrozil preživljanje sebe in drugih oseb, kijih je po zakonu dolžan preživljati.
OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI PREJEMNIKOV DRUŽBENE * MATERIALNE POMOČI
53. člen	v Občan, ki prejema družbeno materialno pomoč, je dolžan sporočiti
občinski skupnosti ali pristojnemu Centru za socialno delo vsako spre- ( membo okoliščin, ki so bile podlaga za dodelitev in za določitev oblike in ( višine družbene materialne pomoči.
Prejemniki materialne pomoči so dolžni povrniti občinski skupnosti neupravičeno prejete zneske družbene materialne pomoči.
54. člen	-Če občan, ki je prejemnik družbene materialne pomoči, naknadno
pridobi pravico do drugih dohodkov (n. pr. pokojnino, preživnino ipd.), ki mu pripadajo tudi za nazaj, je dolžan občinski skupnosti povrniti izplačane zneske pomoči od tistega dneva dalje, ko mu pripada pravica do dohodkov iz drugih virov, oziroma ko je pridobil premoženje in s tem možnost, da se ■ 4 preživlja brez družbene materialne pomoči.
O obveznosti občana po tem členu je treba z njim skleniti sporazum pred odločitvijo o pravici do materialne pomoči.	-'
55. člen
V vseh primerih dodelitve materialne pomoči, v katerih pride to v poštev, zahteva občinska skupnost povračilo izplačanih zneskov pomoči od oseb, ki so dolžne preživljati prejemnika materialne pomoči (133. člen ZZZDR).
i *l
56. člen
Ob smrti občana, ki je prejemal družbeno materialno pomoč in je bil i lastnik nepremičnega ali premičnega premoženja, zahteva občinska skupnost povračilo izplačanih zneskov pomoči bodisi iz premoženja zapustnika (omejitev dedovanja), bodisi od dedičev, če se dediči obvežejo povrniti, vrednost zapustniku dane pomoči (128. člen zakona o dedovanju).
Občinska skupnost se lahko do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračila zapustniku izplačane pomoči, če so zapustnikovi dediči, njegov zakonec ali njegovi otroci, vendar le v primeru, če so te osebe same gmotno ogrožene.
t
57.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Predsednica skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva: VESNA LAVRIČ, 1. r.
MEDOBČINSKE OBJAVE
119.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS št. 15/76) so zbori izvajalcev in zbori uporabnikov skupščin Občinske skupnosti socialnega skrbstva:
V.
ČRNOMELJ na seji 30. 1. 1981, KRŠKO na seji 20. 1. 1981, METLIKA na seji 22. 1. 1981, NOVO MESTO na seji 26. 3. 1981 in TREBNJE na seji 26. 2. 1981
sprejeli
SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
1.
Preživnine, določene do vključno
31.	12. 1979, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za 29,8% od 1. 3. 1981 dalje.
2.
Preživnine, določene v letu 1980, se od 1. 3. 1981 dalje povišajo za sorazmerni del prej navedenega odstotka, glede na čas, kdaj so bile določene, in sicer: preživnine, določene do konca januarja 1980 za 29,8 5
preživnine, določene	do	konca
februarja 1980 za 27,5 %		
preživnine, določene	do	konca
marca 1980 za 25 %		
preživnine, določene	do	konca
aprila 1980 za 22,5 %		
preživnine, določene	do	konca
maja 1980 za 20 %		
preživnine, določene	do	konca
junija 1980 za 17,5 %		
preživnine, določene	do	konca
julija 1980 za 15 %		
preživnine, določene	do	konca
avgusta 1980 za 12,5 %		
preživnine, določene	do	konca
septembra 1980 za 10 %		
preživnine, določene	do	konca
oktobra 1980 za 7,5 %		
preživnine, določene	do	konca
novembra 1980 za 5,%		
preživnine, določene	do	konca
decembra 1980 za 2,5 %		
3.
Sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Predsedniki skupščin občinskih skupnosti socialnega skrbstva:
Črnomelj -
ing. Djordje Vujovič, 1. r.
KRŠKO -Stanka Grilc, 1. r. METLIKA -Desimir Milovanovič, 1. r. NOVO MESTO: Rudi Hrvatin, 1. r.
TREBNJE: Stane Hribar, 1. r.
(
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
FRANČIŠKE NOVAK
roj. Žur iz Muhabeija 14
se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, sosedom in prijateljem, ZZB NOV Bučna vas, ki so z nami sočustvovali in nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, izrekli sožalje in pokojnico spremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se osebju Splošne bolnice Novo mesto, kije pokojnici lajšalo bolečine v zadnjih dneh življenja. Posebno zahvalo smo dolžni družini Volf iz Muhaberja 24 za nesebično pomoč in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerka Jožica z možem in vnukinja Jožica z družino
Bršlin,dne 4. 5. 1981
DOLENJSKI LIST - št. 19 (1656) - 7. maja 1981 STRAN 9
-----------------------------—N
\
VAf DOM 81
RAZSTAVA IN PRODAJA: POHIŠTVO
IZDELKI GORENJA DEKORATIVA OPREMA ZA ODDIH
festivalna dvorana
Komisija za delovna razmerja TOZD AGRO BLAGOVNI PROMET AGRARIA BREŽICE
objavlja prosta dela in naloge
POSLOVODJE TRGOVINE Z REPRODUKCIJ: SKIM MATERIALOM V KRŠKI VASI
Pogoji:
— visoko kvalificirani delavec trgovske stroke z izpitom za prodajo zaščitnih sredstev in najmanj 3 leta delovnih izkušenj
— poskusno delo 2 meseca
— stanovanje ni zagotovljeno
Pismene prijave je potrebno poslati v roku 15 dni po objavi na naslov:
Komisija za delovna razmerja TOZD Agro blagovni promet Agraria Brežice.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najpozneje v 30 dneh po poteku objavnega roka.
338/19-81
V______________________________________________________________ '
•KOVINARSKA« Krško
TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME IN KONSTRUKCIJ
,»KOVINARSKA", tovarna industrijske opreme in konstrukcij, Krško TOZD INDUSTRIJSKA OPREMA
objavlja
prosta dela in naloge 5 VARILCEV L, II. ali III.
Pogoji:
poklicna šola, KV kovinske smeri, 2 leti oziroma 1 leto delovnih izkušenj, ter osnovni in nadaljevalni tečaj za varjenje za Un za II. in III. osnovni tečaj.
10 NK DELAVCEV,
ki bi bili pripravljeni usposobiti se za dela in naloge s področja varjenja. Tečaj bomo organizirali v okviru Društva za varilno tehniko v Kovinarski Krško. Kandidati bodo imeli možnost pridobiti interno kvalifikacijo. Pri izbiri imajo prednost delavci z odsluženim vojaškim rokom.
5 KLJUČAVNIČARJEV L, II. ali III.
Pogoji:
poklicna šola oziroma KV kovinske smeri in 2 leti delovnih izkušenj za I., 1 leto delovnih izkušenj za II.; za III. lahko začetnik.
Objavljena dela in naloge so za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim rokom. Objava velja 15 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili o izbiri v 30 dneh po poteku objavnega roka. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo nq naslov: „KOVINARSKA", Krško, Kadrovsko splošna služba. Prijav brez priloženih dokazil ne bomo upoštevali.
340/19-81
Komisija za delovna razmerja trgovskega podjetja „KURIVOPRODAJA" Ljubljana, Čopova ul. 14
objavlja prosta dela
in naloge (za poslovalnico Novo mesto) POSLOVODJE za določen čas Pogoji:
— poslovodja ali komercialni tehnik
' — 4 'eta delovnih izkušenj pri opravljanju del vodenja manj. 'elovnih enot sorodne stroke . — posk... ,o delo 60 dni
SKLADIŠČNEGA DELAVCA
za nedoločen čas Pogoji:
— osnovna šola
— starost 18 dp 40 let
— poskusno delo 60 dni
Osebni dohodek je določen po SS o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke.
Pisne vloge pošljite v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Trgovsko podjetje „Kurivoprodaja", Ljubljana, Čopova ul.
14.
Kandidate bomo o izidu objave obvestili v 30 dneh po sklepu pristojnega organa.
339/19-81
DOLENJSKA LEKARNA NOVO MESTO ENOTA NOVO MESTO
objavlja prosta dela in naloge za polni delovni čas
1. DVEH FARMACEVTSKIH TEHNIKOV
2. ENE SNAŽILKE
Pogoji: pod 1. — šola za farm. tehnike
OD so po pravilniku
Prijave pošljite na Dolenjsko lekarno Novo mesto.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od dneva
objave.
342/19-81
J
r>
»Božidar Jakac in Dolenjska
Naročilnica
Podpisani (a): ..........................
Naslov: .............................
Pošta s poštno številko: :......................
Zaposlen (a): ..................................
Številka osebne izkaznice:......izdana dne .................
od skupščine občine: ....................
Nepreklicno naročam izvod (ov) monografije ..BOŽIDAR JAKAC IN
DOLENJSKA" po prednaročniški ceni 600 dinarjev za 1 izvod.
Knjigo bom plačal(a) po POVZETJU, V DVEH OBROKIH PO 300dinarjev.
(ustrezno podčrtajte)
Naročilnico izrežite in jo ali v kuverti ali nalepljeno rta dopisnico pošljite na naslov: DITC - TOZD časopis Dolenjski list - založniški oddelek. Glavni.trn 3, 68000 Novo mesto.
POHITITE S PREDNAROČILI, KER BO KNJIGA PO IZIDU OBČUTNO DRAŽJA!
A
L
©
DELOVNA ORGANIZACIJA EMONA-POSAVJE
TRGOVINA IN GOSTINSTVO, n. sol. o. 68250 BREŽICE, CESTA PRVIH BORCEV 35 TOZD Trgovina na drobno, o. sub. o., Brežice . Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA
prosta dela in naloge:
1.) VODENJE IN ORGANIZIRANJE POSLOVNE ENOTE 53 POHIŠTVO V BLAGOVNICI
2.) VODENJE IN ORGANIZIRANJE DELA V POSLOVNI ENOTI 1 MODA V BREŽICAH
Pogoji:
razen splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod točko 1:
— da so VK trgovski delavci s 3 leti delovnih izkušenj pri prodaji pohištva
— dobro poznavanje izdelkov iz lesa, lastnosti lesa oziroma elementov, iz katerih je izdelek narejen, poznavanje izdelkov za opremo stanovanj in drugih prostorov, poznavanje standardizacije in tipizacije elementov;
Pod točko 2:
— da so VK trgovski delavci s 3 leti delovnih izkušenj, od tega vsaj 1 leto v stroki
Pod točko 1 in 2:
— da niso kaznovani po 511 čl. zakona o združenem delu;
— da imajo moralno—politične kvalitete, organizacijske in vodstvene sposobnosti
Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po dnevu objave na naslov „Emona—Posavje" — trgovina in gostinstvo Brežice — splošni sektor. Cesta prvih borcev 35, Brežice.
Prijavam naj priložijo dokazila o strokovni izobrazbi.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po zadnjem dnevu prijave na razpis.
336/19-81
»Dolenjski list« v vsako družino
AVTO - MOTO DRUŠTVO KOSTANJEVICA NA KRKI proda avto
ZASTAVA /50 LC. nik 1979.
let-
Javna dražba bo v nedeljo, 10. maja 1981, ob 9. uri v prostorih društva Oražnova
3.
345/19-81
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO, TOZD Vzdrževanje cest Novo mesto preklicuje licitacijo za prodajo tovornega avtomobila znamke TAM, ki je bila predvidena za 11. 5. 1981.
346/19-81
Berite »Dolenjski list«
3
73
DOLENJSKI LIST - št. 19 (1656) - 7. maja 1981