a. GLASILO SLOVENSKE NARÙDNE PODPORNE JÊDNÙTE ^F-»»«^ -1 - ■■ ' » nir .KM »---— - ------—— - —-—— ta apramlAkl ft. LowiuutfAm Offles of PubUoattoai MIT South UwmteU Am t. un. il ■social rato af Chicago» BIh sobota, 6. septembra (September 6), 1900. 14. lili. — Toarir uaifril Stat mrtvih fe stotin« ranjenih ^^ demdeeet odstotkov hiš je v razvalinah. Vihar ae je israbil v haitakih gorah in Kuba ter Florids eta rešeni. Silna katastrofa zadela najstarejše neslo v Ameriki San J lian, Portorika, 5. aept.— Tropičen orkan, ki je drvel 160 milj na uro, je v sredo popoldne uničil Santo Domingo, glavno mesto republike z enakim imenom na vzhodni strani otoka Haiti in najstarejše mesto na a-meriškem kontinentu. V tem me. stu počivajo kosti Krištofa Ko-umba. I Kakor je sinoči javljal dominikanski predsednik Trijulo, je doslej naštetih 800 mrtvih, tod^ ranjencev še niso prešteli, bo jih pa stotine, ako ne tisoče. Petinsedemdeset odstotkov hiš je v razvalinah in vse ostale hiše so poškodovane. Ker je yihar potrgal vse žice in uničil bresiične postaje, je bilo neerečno mesto izolirano 24 ur od zunanjega sveta. Prva vest o katastrofi je priAla včeraj popoldne, ko je dospel tja z aeroplanom ameriški major Crockett iz San Juana. Crockett poroča, da je ameriško poslaništvo v razvalinah, toda osobje ni prizadeto. ■ Orkan je razsajal štiri ure in |ru6il hiše, palače, cerkve in drevesa; celi bloki hit so pometenl do temelja. Ljudstvo je skrajno obupano. Crockett je radioifal, da je zdravniška pomoč ntljno jotrebna, potem pa obleka, odeja, kuhinjsko posod za m,wo IJndl. ■ Ameriški oblastniki na Porto-riki so takoj organizirali pomožno akcijo in poslali prve po-trbščine. Prebivalcem Santo Do-minga grozi lakota in bolezni. ■ Washington, D. C--Centralni vremenski biro poroča, da je orkan, ki je uničil Santo Domin-Igo, porabil svojo razdevajočo si- ■ v gorah Haitija in nevarnost za Kubo in Florido je minila-Nevarnost je le, če se medpoto-ma razvijejo nove sile viharja, kar ni izključeno. Igraekaijt t itovllkani ■ o brezposelnosti Cenzusu! biro poroča, da je Chicago na desetem mestu po pro- porčnem števila delavcev m I-y Svilni delavci zmagali v stavki Izvojevali ao priznanje unije druge zahteve in Stroudsburg, Pa. — (F. P.)— Vzlic industrijski depresiji, so svilni delavci izšli zmagoviti iz stavke, ki je trajala šest tednov. Poravnava z Z a losch i t^ Silk Co. jim daje 100% unijsko delavnico. V teku štrajka je delo popolnoma počivalo, ker se je poskus družbe, da importira stav-kokaze izjalovil. Radi stavke sta bili prizadeti tudi dve drugi svilni drušbi, ki sta potem (sklenili kompromis z delavci. Unija svilnih delavcev je bila ustanovljena šele pred enim letom in je pridrušena U-nited Textile Workers uniji. Zmaga je velikega pomena za delavce v bližnjem Eastonu, kjer ima United Textile Workers unija okrog dvatisoč članov. Pogajanja za končanje štrajka v Stroudsburgu sta vodila v imenu stavkarjev William Kelly, podpredsednik UTW, in Lewis W. Hines od državne delavske federacije. KONVENCIJA NOGAVL CARSKE UNIJE Delegatje sprejeli resolucijo za prowetno kampanjo med svojimi člani -iF. P.) ¿^konvencij¡ Hosiery Workers fcškags IM* federacije, ki se je vršila v tem tf« v zadnje, mestu, je bil Emil Rieve ponovno izvoljen predsednikom federacije. Rieve je pred enim letom nasledil Gustava Geigesa, ki- je reslgnlral in je poaneje posUl glavni manažer Gotham Hosiery Co. Delegatje so ustvarili dVa nova urada, prvega in drugega podpredsednika. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen Carl Hol-derman, ki je član eksekutivne-ga odbora United Textile Workers unije in twdpredsednik državne delavske federacije v New Jerseyju. Harold E. Steele iz Mil-waukeeja je bil izvoljen za drugega podpredsednika. Konvencija je gsvojila več važnih sklepov in resolucij. Ena teh naroča eksekutlvnemu odboru, naj prihodnjo jesen otvori veliko prosvetno kampanjo med člani federacije, pošebno med žen-atvom. Federacija ima več kot Haahington, D. C. —, Dne 4 «ptembra je biro za ljudsko štetje objavil nove številke gle-■ brezposelnosti v zadnjem a-Pj-ilu. Številke se nanašajo na velikih mest, ki imajo po »100,000 in več prebivalcev. |Med temi je Chicago na daaa-I tem mestu. Najvišji odstotek brezposelni delavcev izkazuje Duluth. Minn., in za njim je Detroit, na-ï»a slede Miami. Fla., Newark. NT. J., Camden, N. J., Lo-Mass., Cleveland, O., In-«iianapolia in Portland. Des Moine«, lows, načelujs na ered-nj<'m napadu. Najmanj brea-Ç-selnlh so našteli v Naahvillu, '"nn., namreč en odatotek pre-bivalatva. Tu sledi nekaj številk : New York 234364 brezposel-<0, Chicago 146,862 (1). u 7S276> Detroit i»/» ' ^ Angelea 41,248, Milwaukee 16,91«. Indianapolis 1 » 942, Gary, Ind.. 2128. Av«rtJ*| faM| kaa. d Ida t o Dunaj. 6. aept. — Avstrijski / mwehros«r ali fašistični ^»mohraneT nameravajo pre-»• * politično stranko, kl nastopi . iV0jlm, kAndidmti pH prihodnjih poalansldk volitvah y »v »trijaki republiki. tisoč žensk v svojih, vr- SENATOR BOR^H Tržaški proces proti Slovencem Nadaljnje vesti o "izpovedbalT protifašističnih zarotnikov. — Baje ao imeli tajno Orjuno v Trata _ Trat, Italija, 6. aept. — Franc Marušič, eden izmed obtoženih slovenskih teroristov pred tukajšnjim posebnim sodiščem, je včeraj pričal, da ao imeli v načrtu poskus atentata na Musso-linija. Rekel , je, da so hoteli pološitl bombo v Mussollnljev avto. Ime obtoženca, ki je v sredo podpisal izpoved o bombni zaroti proti Mussoliniju, je zdaj objavljeno. Piše se Lojze Valenčič. On je imel nalogo, da podtakne peklenski stroj v du-cejev avtomobil. Slavko Bevk, 21-letni dijak, ki jo bil prvi zaslišan pri obravnavi, je priznal vse svoje aktivnosti. Povedal je, da obstoji v Trstu tajna jugoslovanaka organizacija "Orjuna" in je bil član te organizacije in obenem vojaški vohun, ki je prsjemal navodila iz Jugoslavije. Drugi mladenič, Andrejka po imenu, je obtožen, da je bil v službi jugoslovanskega generalnega štaba, ki je redno poročal o stanju italijanskih vojašnic, cest in mostov v Julijski Krajini. Tiskovine, ki so jih razširjali med Primorci, so dobivali is Jugoslavije potom jugoslovanskega konzula v Trstu. Diskriminatorno izpoved je naredil tudi Ferdinand Bldover, ki je prignal, da je pomagal Ma-rušiču in Zvonimiru Milošu razstreliti s bombo uredništvo tr-Popolo di Triss-fem februarju. P H tej rasstrelbl js bli ubit mladi urednik Guido Nerl. Vsi trije so prflmall krivdo, zvračali pa so inicistivo drug na drugega. (Gornje poročilo prihaja iz italijanskih fašističnih virov, zato ga je treba vzeti z dobro merico soli. — Ured.) UH, Asi of Osi. a, till. STEV—NUMBER 210 n -«ii ■ Črna senca breapanetaostl In in- duntrijsks de^aije je dobila odjek v govorih* uradnikov de-lavakih organogel j UNIJSKIM URADNIKOM ZNIŽUJEJO PLACE Za vzrok aavajajo ladnatrijsko deprenijo New York. — (F. P.) — Delavske unije so bile v prošllh par letih jako radodarne s zvišanji plač uradnikom, toda v zadnjem času se je tok usmeril v nasprotno stran. Unija železniških premikačev, ki je imela svojo konvencijo v Buffalu, N. Y., je reducirala plačo predsedniku za dvatisoč dolarjev. Izvršni uradniki Hosiery Workers federacije so si prostovoljno znižali plače. Glavni uradniki mednarodnih unij so ob vsaki priliki poudarjali, da so velike plače potrebne, ako hočejo obdržati dlgneteto svojega urada, da morajo imeti ■lične udobnosti v načinu življenja v hotelih in kar se tiče oblek kot delodajalci, s katerimi se pogajajo v imenu unij* Mnogo uradnikov je prejemalo tako visoke plače kot podpredsedniki mnogih velikih ameriških korporacij. Predsednik A-meriške federacije godbenikov premejs $20,000 letno, John L Lewis, predsednik rudarske u-nije, $12,000 in bratovščina železniških tzprevodnlkov plačuje predeednlku $10,000. Bratovščina železniških strojnikov je pred leti plačevals svojemu predsedniku $26,000 letno. William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, prejema $12.000 na leto In tajaik Frank Harrison $10,000. Sidney Hlil-man od Amalgamated Clothing Workers unije prejema $7,600. Poleg tega uradniki unij preje-taoaai m- majo velike vsote denarja za stroške, ki so v zvesl s upravo o*e|0 »r*o njihovih uradov In sa v neka- f terih slučajih Uko visoki > njlbovs redne plače. New York. — (F. P.) — Iz govorov predstavnikov Ameriške delavske fddftracije, ki so jih imeli V raznih ameriških mestih, je bilo vidno, ds ni nihče zadovoljen s obstoječimi delavskimi razmerami ln industrijskim položajem v Ameriki. William Green, predsednik federacije, je govoril na državni razstavi v Syracusu, N. Y. Urgi-ral je privatne industrije, naj sprejmejo načrte,;ki bodo omogočili stalne letne dohodke delavstvu, ki je najbolj prizadeto vsled industrijske depresije. Priporočal je pet dni dela v tednu in osomurnlk v vseh indu*, strijah, državno starostno pokojnino za stara in onemogle delavce ter zavarovanje zoper brezposelnost. Njegov govor je bil radikalnejši kot druga leta. ker se je zavzsl in priporočal stvari, o katerih Ameriška de-lavska federacija le pred nekaj leti nI hotela raspravljatl. Tajnik Amerike delavske federacije Frank Morrison je govoril v Baltimoru na shodu Baltimorske delavske federacije. Glavnp krivdo sa sedanjo depresijo js polagal na račun novih iznajdb v produkciji izdelkov in na Inatallranje strojev v tovarnah, ki izpodrivajo delavce Iz industrij in jjh meče-jo na cesto. D«J^ Jo. da bodo drlavne legislature prisiljene sprejeti zakon o starostni pokojnini v dogiednem času. Nadalje je priporočal skrajšanje delovnega Časa ln višje mezde, da bodo lahko delavci kupovali izdelke, ki jih producirajo ameriške industrije. < Charles P. Howard, predsednik tiskarske unije, je kritiziral preroke, ki od časa do časa na- Sivedujejo povrnitev /•'dobrih sov" In prosperltefce. S tem je cikal posebno na isjave, ki Jih je izrekel predsednik Hoover v svojih poslanicah, ki pa se niso uresničile in ss najbrž ne bodo Uko kmalu. Dejal je, da se delavstvo ne sme zsnašati na obljube industrijalcev, ker vele-biznis nima vesti in ae vsled tega ne bo zavzel za proUkcijo delavcev. Edino rošnato sliko, ki pa nI bila resnična, je podal James J. Davis, Ujnik zveznega delavskega departmenU. Govoril ja, da so delodajalci držali besedo, ki so jo dali predsedniku Hoover ju na konferenci v Waahlng-tonu, ter niso znitavall mezd delavcem v času Industrijske deproslje, "kar pokasuja, da še vedno obstoji duh kooperacije med smerišklml deUvel ln nji hovimi delodejalcl." Ameriški imperializem na Portorika Sladkorni magnat je ao vseli domačinom semljo In uat varili Dva ubita v Izgredih v Ikieno Airean Buenos Airea. Arg„ 6. sept,— Predsednik Yrigofon, ki je še vsdao bolan, je ignoriral vse zahtevo. da mora podati oeUvko Rebelne homstije se bodo torej nadaljevala, dasi vlada omalova tuje vse tadevne i*>Javo , Sinoči so bili tu, na Plaza de Mayo, večji Isgredf med dijaki In policija Dva študenU sU bila ubiU In okrog 80 ranjenih. Po-jačana polkljska straža je potlačila demonstracije, r 1IMÜ Ottawa. Ont 4 Na temelju uradnih domnevanj >e v Kanad Easley urgirá ekonomsko vojno proti sovjetom Priziv prati obsodbi komunistov I New York. — (F. P.) — Por-toriko s poldrugim milijonom preblvalštva je bolj obljuden kot kaUri del Zdrušenlh držav, is-vzemšl par industrijskih središč v novoangleških državah. Dr. Haven Emarson, ki se je pred kratkim vrnil s otoka, pravi, da se je položaj prebivalstva poslabšal, odkar je otok pod okupaoljo Zdrušenlh držav. Bili so čafi pred okupacljp, ko so imeli domačini svojo zemljo*in 'vrtova, gojili so perotnino in niso tipali pomanjkanja. Ameriški sladkorni in tobačni magnatje so jih ta-korakoč izgnali in jim ugrabili zemljo, katero so sprsmlll v velike sladkorne in tobačne plantaže.'Ljudstvu niso pustili ničesar rasen prasni^ rok ln ga pretvorili v farmske delavoe. Ha nekaj nad stotlsoč d slav oev je sUhio uposlenlh na tobačnih ln sladkornih nasadih. Par mesecev, pri pospravljanju sladkornega trsja, jo uposlenlh o-krog tristo tisoč delavcev, toda kakor hitro , jo sewna končana, tedaj plantašnlkl odslove 60% delavcev. Poleg tobačiA ln sladkorna ja dobro rasvlU aadjereja. Na otoku se nahajajo Icavini nasadi, toda delavci ao aelo slabo plačani. Nekateri pravijo, da ameriški plantašnikl plačujejo moškim petdeAt centov na dan, Šenskam ln otrokom iapod šestnajsUga leU pa 86 centov, dočlih zopet drugi trdijo, da povprečna mezda no presega deset centov na dan. * ' * I Theodore Roosevslt, _ na Portorlku, je v svojem govoru pred '|K>rtorišklmi organlzad-jami v New Yorku, primal, da prebivalstvo trpi na poslOdkah malarije. OdatoUk smrtnih slučajev na Portorlku je petkrat večji kot v Združenih dršavah. To' je rekord ameriškega imperializma, kl se rad baha, kaj vie Je storil v zdravstvenem oiiru na Haiti ju, v Panami in v drugih tropišnih deželah, ki si jih js podvrgel pod avojo vlada Le e-den od vsakih pet otrok Ima priliko pohajati šolo, ja dajal Roosevelt, akoprav sa 40% od vladnih dohodkov porabi sa šolatvo. Alberto Marti nas, ki Ja prsd kratkim prišel iz Portorika v New York, je izjavil v ursdu Proti I m poriši Istične ligo, te se večina denarja, ki ja namanJen za šolstvo porabi sa impoiantna poslopja ki so nepotrebna v tro-pičnem podnebju. Nepismenost Je še vodna taka kot ja bila pred šestnajstimi leti: 14% " ba ni namenjena masam va, temveč ostankom ___ ristokrscije, za kafcro se vlada trudi, da Jo amerlkaniiira. Ameriška vlada Je alcar mm dila, ker js bila prisiljena Is mi lltarističnih ozlrov veliko »ce«t, toda U nI v nobeno pomoč upadajočemu prebivalstvu. Marti nez je dejal, da domačini'vzlic Ignoranci bi ne mogli vladati »»^olj zanikrno kot Američani. Sent i ment ta neodvisnost posUjs z vsakim dnem Jačji. Višji sloji zahtevajo neodvisnost v pričakovanju, da se bodo poUm lahko j*>-laatili uradov. Inteligentnejši delavci in kmetje pa tele samo-vlado, ker pričakujejo, da Jim bi to prlnsslo priliko za spriallzaH jo vsčjlh industrij. Ne marajo pomagati bros^^-i Državni prosekutor tolmači n-atavne pravice o svobodi govora New Yoik ~ Angleški kralj Karol II., kl je bil obglavljen radi trlnoštva, je prišel prav državnemu pravdniku Ungerju pri njegovem argumentiranju proti apelu Willlam Z. Fosterja in štirih drugih komunistov, ki so bili obsojeni v zapor, ker so vodili dsmonstraeije brespoeelnih da-lavoev 6. marca 1.1. Apelatno so-dlšče še nI Izreklo svojega odloka. Unger ja dejal, da pod vlado omenjenega kralja ni moglo več kot dvanajst oaeb predlošitl peticije in vsako zborovanje, kl ae ga je udeleŠllo pet oseb, se je v tistem Času smatralo sa nevarno vladi. Citiral je tudi nekaj a-merlških precedentov, s katerimi je skušal dokazati, da ameriška usUva ne garantira popolne svobode govora. Robert H. Elder, znan liberalni odvetnik in nagovoril obsojenih komunistov, je dokaaoval, da bi se mogla obsodba razveljaviti, kajti zakon, na čigar Umelju so bili obtoženi aposnani krivim, isrečno omejuje pravleo policijskih oblaeti in drugih, kadar skušajo kratiti svobodo govora in iborovanja. Elder je nadalje argumentiral, da ao imeli vodiUljl demonatran-tov popolno pravico do pohoda do mestna hiše, kjer je sedaš vlade, du tam predlo*« svoja pdUtfba Podal je tudi dokazalo sopisnih poročevalcev, m so _ no govorile, da bi ne prišlo do ia-gredov, ako ne bi polieiJAl komisar poslal svojih agentov mod brezposelne delavce s namenom da jih provoclrajo. laobraz-ïam ljudMt- Andovmr. Mšaa. — Mestni svet je zavrgel načrt, ki so ga pred lotile delavske unije, naj m«»t' na vlada prične s konstrukcijskim programom pri gradnji Jsv nih del, kl jih ima še dlja v načrtu. Brezposelni so pričakovali, da bodo delo ia zaahišak, so raaašarsn kot^v tem tese lU.OiO brezpoael-| toda poangsti sl ne more 1 kl dobili nore jo, ker proti n nJim. I Odendorf prerokuje novo svetovno vojaa Monakovo, Nemčija, 6, sept,— General Erieh Ludendorf, bivši upraviUlj kajzsrjsvs armade in zdaj vodja nemških ultrafašl-stov, si prekinja dolg čas i napo. vadbami nova svetovne vojna, kl po njegovem Izbruhne leU 19m med "horizonUlno alljanco" Francije, Poljske, Cehoslovskljt, Rumunije in Jugoslavija in "vertikalno alijanco" lUUJe, Ogrske In Avstrije. V "pravem momentu" «topita v vojno tudi Anglija, Nemčija In Rusija. Zadnja sa pridruži "vertikalni alijanci". Ludendorf slika grozoto U vojne in zraven dodaja Uror komunizma. Piše, da kmalu odpotuje 46,000 nemških delavcev v Runi jo, kl gredo tja v svrho vojaš-ks|sj*ftbanja V svoji lajavl kritkdra vas tinte, ■ki ae aavismajo, da Zdruin drftavo priznajo SovjeUko u- nljo__ I New York. — (F. P.)— Ralph M. Easley, tajnik Narodna civič-ne federacije in prijaUU Matthew WoHa, podpredsednika A-meriške delavske federacija jo začel apat tolči na vaHkl boben, da tako vzbudi vse "patriotUne" Amerikance, da bodo apoanali /Veliko nevarnost, kl jim preti od SovJeUk« unije ln jih navduši ia •voj načrt ekonomska vojna proti sovjetom. Easley ja sloar toliko skromen, da sa baš adad Aa ns ogreva, da bi Zdruiene države napovedale sovjetom vojno a orošjem, ker smatra, da bi bil trgovinski bojkot aa enkrat dovolj učinkovit Easley aa je poahiitt ▼ boj u proti sovjetom znanih metod. Ne namo, da napada uvadaike Am-torg trgovinske korporadja, paš pa blati vss, kl so kdaj v javnosti zagovarjali idejo, naj Združena države prisnajo SovjeUko unijo. Baaley ja celo oblekel v rdečo srajco Ivy Laaja, skega aganU Rookafellerjevlh Interesov, ki Je nekoč iajavll, naj bi ameriška vlada prignala so-vJeU, Napadel ja predsednika u-nl versa Kolumbija Nioholas But-lerja, kar Je sagovarjal svobodo govora in zborovanja aa komuniste in vss druga kl aa ogrevajo, da se mad Združenimi državami inSovjatako unijo ublaftljodi-plomatlčni ln trgovaki odnošajl, ki bi koristili o^ema državama. Easley se Je aavaal aa pi da bi Amerika vodila fda aa tako onemogoči patlat- ni načrt sa InAietrlJIko rekonstrukcijo, 1H ga lavaja sovjetska vlada. Koliko pristašev bo Baaley pridobil aa svoj načrt, da mu bodo bres ugovora sledili, aa aadaj le ne more reči. Skromna propoal-clja, da amsriika trlada aabranl uvoa ruskega mangana Ja naletela na velik odpor pri valebizneeu. Med ameriškimi induetrijalei JIH jo mnogo, kl tele Mijateljoke stike s SovjeUko linijo, kar vidijo v tem njihova laatne korlati. Ti ae ne bodo nikdar iarekll aa bojkot proti Rualjl, kl bi, če bi aa v resnici iavajal, koristil njihovim tekmeoem V Vvropi, Id komaj čakajo na priliko, da Ia« podrlnejo izdelka, kl prihajajo Ig Amerike v Rusijo ln aa tako polaste trga v SovjeUki uniji. PREKUCNJEN Bomba j. Indija, 6. aept. — Ma-hatma Gandl je odklonil 'zadnje' pogoje Anglije aa "čaatnl mir", kl ao mu blU ponudaai po dveh IndUakih odposlancih, kl sU ga oblakals v njegovi Ječi v Puni. To gnačl, da se je iajalovU načrt kritiki' ^ liš^Ja^ v In^ll^I ia Jcoii^ promis z nacionaMatt ln končanja pasivne revolte Še pradno aa o-tvorl konferenca v Londonu gle-d« Indije prihodnji maaac. Odposlanca Hapru In JaJakar Izjavljate, da boaU nadaljevala magavore s "svetnikom", . toda upanja na pomirjanja pred londonsko konfarenoo nimaU voš. Zadnje dni so razsajali v mnogih krajih Indija httdl viharji ln povodnji, ki so odvrnili poaar-Ijudatvs od političnih do- jrTS «¿zr ¿j: tStiZjSh pmtim aMlsl M. N^so». Siki al ar. žrtev. Jo MU fceaof proš par tošal. km |o v SoMi aaolala aapoSea rovolealla. v kauH |o re|aši»o IfraU «lavaa rle- ■ ■ „ . «O. I^sota |o Ml UaMionoo WaN Zanevaš 6, sept — V pondo- Mrooia. o iMieross ihnbWM oo |o Ijek. 8. septembra, aa tu šal as kraiila. AmotMIm vleša as j#tnjl Bkupščina Ligo erl.aa.1 am rlado, lm Z^ll^ ^ ~ UuH|a h w XJTlZJZVrl ¿Z Naj va t no j 4a točki imtmirntm t hn. ske federacije. | Horefca 1899) Javi (1895). H * človeški« «basistih kaže M od Pithe-Bsedku in U tmh Scfcw»i Ihropas nepo-Otasaska vej« i Mila večina pribldq>e pekinški pračlo-n, vendar in Udi toliko Homo pruuftniiua. da « •tvoriti aa pekinško najdbo da vsakdo n imenom, a in, »e da s ostalimi pač pa as« is vali k h prilo>.- kj*r >e "Kaj Js rmtle asi* nsssMaa predno ee je ta «Haaorils do-vnufca žapnijsf vpraša)« Do-hitbčan. aa kar od/ *r>a» da ntfassr, Jss pa pravim, te drugega as« sša t i veli v večjem pri»-j«M)ttvo ia afatMSti Ko sao dsMli slovenskega iapaika. as Js stvar v toliko obrafla. da se *s-kateri dafMS med »»boj sorra-ti>o. "Kaj so sad marljivi tupaik 1« komu žalsga storili r vprašaje dopisnik A. C Pred rabo »mam pi«no rojaka, ki je bil pred Isti Isve^lf uradnikom draštva SKPi. BO j« poklican prod župnika ia mu je bilo ra-čeao. asj pasti ta «rad. te bol» delati v jekterai. JI je to prav« OstetkčanT Ce so fcrfe prepričati. aaj pride k meni ia mu bom pokazal. Medalje, vsi tted rojaki, ki niso slm dreei ss žapalkom la ss ki«r,.,i njegovim skssom ((d>kururi), so bMI tetsal In so «p»bili delo, med njimi tadl jas. kar lahko i*t.-m. te te eefsd* le dSaet. AH |e te vaer Krfcta~ < ga na dm ns ¿ikaiki žHsi bor-hafei). dočim kvotiraj* banja v variarijako področje H. prfmigeniu zdsj apet modri-jasčtti. ds bedo vsi ssokri po čelo In sa sM. KkflOisai stare, predpotopnr šole se kaj radi shlirajejo na "inkon salogr in potrafaT. Ts sakon regulira eene ia smrten grdi js, te kdo posega v ta sakoa. Ca js prev eč blaga v sateg* las trgu aM kjerkoli), mora pasti cona; ako je premalo blaga In vsUke sahtev. mora narasti i je pisatea dovolj dosoreis — »to tiste famesaa mie^pMl! Todi Presvet* js Btaatu. ka- , „ii ..........mi PROTI PKOHIBK 111 Modrtfghi is niso do dar»a pojasnili, kako )e te. da ni amrtea greh. če se rrgaNra Silo-ga" s usHovsaMn blsgs. Ceae ss ne smejo kontroiirsti. Uhko p« kontnHrajo ssloge v ■vrbo. ds ss msnifHdirale Sen«? Omenjeni sskoa pestejl le v domišljiji. Ds so teke stoptdnasti magmv kakrins je glede pšonise. je kriv t*gs elupkinl gospodarski airtrm. v katerem vlada ssjvečjs saartrtje v prodokrijl potrabšris. Pruttvsjs se kar na stepo la brat račana. samo dobiček imajo prod eimi. Edino r tekih msmrrsh js mogoAs, ds je ns trga prevoč potrabitin. vagini Ijodstvs jih pa manjka Ali Imajo val ljudje v Ameriki dovolj pše-ničnega kroha m prihodnje leto. da m ptenica lahko poklada ttviai sli selgef Kimajo. in dokler nimajo, je r^ poda r »ki red. ki to labra-ajaje. najstupidaejii pod aolseem. nlftr Doiuthčnnov, hi «siobravaje Udte dete: In komur gro to r slast, naj ma bo deksr tek! 1'čHst/l, ki se la »a ožijo ds-Isvte. med katerimi je bi) todi pnltojsi 7-avetlnlk. ee napravili program m delavce la ta program je tak. fte se ga ne «rama* jem edotravsti nikjer ia sem ponosen, da sem daš»v no toliko "omenjen ', ds vidim, da js ko* risteo ss delavce. Ts je program: Naravni sakladi bi morah bi-U ljudska last Jniluk tudi ae Bog al nobeaema dsl teb t»«a-stev). TI lakladi M ae morali rabiti v korist vssk ki oprat-l ja jo koristna dete In «premi-njaj" naravne isktedr v vred-sest (Kdor ne dsls naj ne js!j Vse javae aaprsva, lada- fte ana smeriška vera (poleg oatallh Ak« bi na bite v Ameriki Imigrantev. bi ae bUo brespgeeteeeti Ovddsm! Amra. SOBOTA, «. SEPTEMBRA. Bolivija — dežela homatij V srcu Juine Amerike leši obdana od drugih driav republika Zivija, ki je širšemu svetu gnana le po nedavnem sporu s uvojo sosedo paragvajsko repu-bliko zavoljo visoke pustinjske «Unote Chaco in po vedno se ponavljajočem nesoglasju s svojo drugo sosedo, republiko Chile, zavoljo pokrajine Tacna-Anca ki brani Boliviji pristop k obali Tihega oceana. Politične razmere v severnem delu Južae Amerike se v sto letih niso mogle toliko ustaliti, da bi bilo mogoče popolnoma mirno življenje in da bine bilo prečestih nesoglasij glede meja ene ali druge izmed teh ibero-romanaklh republik. Zarodek tem sporom je dalo gibanje, tekom katerega ao se o-svobodile te dišave izpod oblasti kraljevine Španije, ki je osvojila te kraje, jih naselila ter vladala nad njimi, dokler niso atre-gle s svojih pleč nadležnega va- ruštva. ¿J Današnja Bolivija meji na severu in zapadu na Brazilijo, na zahodu ima skupne meje 8 Penijem in Chilejem, na jugu pa z Argentino in Paragvajem. Spadala je pred prihodom Spancev k velikemu kraljestvu Inkov iz Cuzca, dokler nista v začetku 1«. stoletja roparska osvojevaica Pi-zarroln AlmagrO popolnoma razrušila te indijanske kraljevine, pobila v okrutnih bojih množice prebivalcev ter podredila vea severni in zapadni del Južna A-merike španskemu podkralju v Novi Granadi. Skoro polnih tri sto let je bilo to oeemlje del španske kolonialne oblasti, ki je naseljevala v deželo svoje ljudstvo, pokristjanila domačine ter jih docela zasužnila. Naseljevanje je šlo od severa in od zahoda v notranjost španske Amerike, zato je bila Bolivija razmeroma skoro nedotaknjena, kajti globlje preko And so prodrle samo neznatnejše sile španakega živ-lja, ki pa so vendar vtisnile pokrajini svoje obeležje. Španska podkraljevsKb oblast se je začela občutno majati v zadetku 19. stoletja, ko se je proti |nji vzdignil Simon Boliyar in vo-il vse vstaje za osamosvojitev novih dežel izpod evropskega jarma. Bolivar, po katerem je liudi Bolivija dobila svoje ime, je pobunil Peru, Venezuelo, Kolumbijo in Ecuador, jih združil ■odporu proti Spancem in v hudih bojih izvojeval neodvisnost |v«em štirim državam severnega dela Južne Amerike. Postal je predsednik Peruja in Kolumbi-|je, v koje ozemlje sta tedaj spadali še Venezuela in Equador, V [dolgotrajni vojni razbrzdano ljudstvo pa se ni moglo in hotelo naučiti in privaditi redu, ki si ga je prizadeval uvesti osvoboditelj Bolivar. Moral je 1. 1829. odsto^ Ipiti kot predsednik Bolivije, ker w ga dolžili, da stremi po kra-jevaki kroni in leto nato je po dovršenem osvobodilnem delu u-|mrl v pregnanstvu in v uboštvu. iKasnejša pokolenja so zopet oživila njegov spomin in Bolivar je listal narodni junak tembolj; «tih in po industrijskih kra-J,h/ ^mlja pa je naseljene | pijanci in mešsncl. I Bolivija je po svojem zemljepl-r.m "»ačaju zelo raznolika. Za-del leti v najvišjem delu F^iljer, odtor pa se dežela i^topoma, dokler ne Jr"de v pravo nižino. Vrhunci r» "gnjenlkl Ucancaur, edrilk,•*,,*•.••««..•• .61 ALBERT HRAST,■•«••«.•»••••••••>•.• 666 B* rosea ííí « stovolai «a«r«ai, hi 4M « «i. • sTiBiiiiii* N wMé*i*f1, Vm mévn, SbaM» m UUUk« Mnn, mí m MHJM« ao M. ^ I • mjŠSfclsl IIA aal « mHUiS a« m vas rarroias «ws» nShwI» t si •»*•*»•<■ iSi» mj m M «I. vsi norisi m m sol »MUIM» na J«IM «trtU, «n4wi.se «^ «I »U, aiMuUi, mtml, MHlilii m ««toa «n. Ui « m» M »«Ma« M -raosvsTo." as a a»«., cm,«, ia. U >|llliiil u M«. To je vm? (Avsdskl napkud Haaga Zetteratrom) Neko jutro, ko Ja vsa hlU še a pala, js stslš moja hči zunaj i»ro«aoev), M (I* |»ri- In IBB n#pri»elj*neev), odšlo 78* romanji i jaj je torej 479. Kadarjl as vnOU na dala Heran ton. Pa,—Atirinajst glol r oglarjev, ki so prod dvema me sscema zaauvkall pri (Jader-wood CoaJ Co., ae je te dni vrnil, na delo. Na javnem shodu, ki se, je vršil v Pittstoau. so sa rudar Ji Isrekii ss sprejetje ponudbe, ki >a je del* drušba* da bodo m*-jemaü edsiej naprel plačo od io-\ 1 n» izkopanega premoga in ne več /od vozička kot doslej. BrsvS. U4»ro dril mUm Mar N«w l«r«»y ■ Zeiss si« I» listi a» sla t H S25?» r^rrt ^ mi, .M4 m .—i«. BÖBOTA, 6. SEPTEMBRA vedo nič o modrijanu, ki je raz-delil življenje na dve dobi. V prvi dobi pozvoni na vratih in človek veaelo zakliče "noter!" V drugi pa zagodrnja: "že apet kaj neprijetnega i" Cinik bi rekel, da ao vse ženske, ki radostno kličejo "notar!", kadar potrka na njih vrata moški, mlade. In ne bi se motil! KRALJICA NAZNANILO Miss Baak« Grsea, polaokrata la-diaaka rod« PoUawstosdo. jo prava "Miss Asierics." Ts easiov si Jo pridobilo aa kostest« iadijsnskih krasoti«, Id ss jo vršil v Msystti, Ksns. ■to Pri vssld spromonU aaslova s*j « rtl! VB*,ei oroeni »Uri I» Mri Mda. Z Uursvaištvo uljudno spoltrs. ds drv »»•> fttveni tajaikt In taj«lcs to upoitmj*. JJ^ Phftip Oo*«a, «prsviUll. Ali ata naročeni na dntnft m. j. "Prosvsto"? Podpirajte svoj ltt! je to dobro poznana banka svojim odjemalcem, katerim vedno rada pomaga in daje nasvete. Ona izvršuje vseh vrst bančne posle In prodaja pa- >' ,-T * ,"n " • «.'f ' ¡¿¿i; ^ffifi» ¿lili. V robrodniike liste vseh dražb. [.-v?1 ^r^prt-K'a ^ a ■ t'V* ''; i ".♦ v'?'' Ne posabite se obrniti na njo kadar kaj potrebujete. CHICAGO, nA »ko so naatale. — Od E. A. 1'oea do danaAsjik. — Cltatel ji kot detektivi. — Bodočnost de-tektlvk. Dorothy L. Sayers J« napisala o tem zanimivem predmetu daljše razmotrivanje, is katerega posnemamo: .Detektivska poveat in povsatl <> atrahovih Imajo selo star izvor. V*ak nan »d j« v avojem folkloro očuvat pravljice o strahovih ln grozotah vseh vrst, detektivsko zgodbo i si zaslediš te v židovskih apokrifih, PH llerodotn In v Ae-neidi. Dočlm |ia so bile povesti o strahovih priljubljene v slednji dobi in v sleherni deželi, ao js ds-tektlvska povest pojavtjajs kaj različno, najčešče v slabih. Io sa poizkušnjo napisanih. aasnutklh in se je šele sredi mlanlegs stoletja razvila v bohotno tvetje. Med leti 1S40.—4S. je nstvarll muhasti genij Kdgarja Allans Poes — ki js prsj piaal Igodbe z motivi groze --psi poviti, v katorih so bili za vas čas. določeni poglavitni zakoni detektiv-ake povesti. V povestih "Umor v ulici Morgue" In "Človek s|" js ustvaril Ptoo nekaj, kar bi Uhko Imenovali skrivnostna fikrtj« In kar se rsrffkuje 1 od «isto detektivske zgodbo I od ttpMne pove-O »trshotsh V Zgodbi U me-šsne vrste Mutelja najprej aa* SODSTVO »KASNA APKTJRA NA ČLANSTVO 8JV.PJ DA TBKOVINK NAROČA Y SVOJI TISKARNI • »• i IMlMhhltnttNlMm O— MH «alJOo