ZIMA NE ODNEHA? -Tudi tale aprilski sneg, ki je včeraj po Gorenjskem pobelil že cvetoče zgodnje češnje, morda se ni zadnji pozdrav poslavljajoče se zime. Na zgornjem koncu Gorenjske je brozga na cestah včeraj ovirala promet, nekaj zastoja pa je bilo tudi s pol metra debelo snežno odejo na mejnih prehodih. Že za nedeljo pa se napoveduje sonce. G L A Kranj, petek, 14. 4. 1978 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1847 kot tednik, od januarja ltM kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Delegati zborov na prvih sejah Po vseh gorenjskih občinah so se te dni sešli novoizvoljeni delegati vseh treh zborov občinskih skupščin na prvih skupnih in ločenih sejah. Izvolili so več komisij, skupino delegatov za republiške in zvezne organe, predstojnike občinskih upravnih organov, kandidate za vodilne funkcije v občinski skupščini, kandidate za vodilne funkcije v republiki. S tem so po vseh gorenjskih občinah že sklenili - razen v Skofji Loki - širok krog javnih predvolilnih priprav, volilnih postopkov m nasploh uspešnih kadrovskih priprav. Zdaj čaka delegate v vseh treh zborih občinskih skupščin odgovorno in pomembno delo, prevzemajo več ali manj uspešno dediščino delegatov, ki so se v minulem obdobju poslovili. Delegati, ki so bili na novo izvoljeni, bodo morah vestno in čimbolj popolno izpolnjevati svoje obveznosti do tistih, ki so jih delegirali, zlasti pa aktivno sodelovati v tistih oblikah povezovanja delegacij, v katerih se določajo smernice za njihovo delo. Da bodo lahko prihajali do enotne oziroma skupne odločitve, morajo izhajati iz interesov delegatov in se ravnati po njihovih smernicah, ob tem pa ne biti neomajno pri svojih stališčih, če se izkažejo nedvomno boljše skupne rešitve. Vsakemu delegatu mora biti interes in stališče drugega v razmislek in le skupno dogovarjanje naj bi zagotovilo dolgoročno rešitev m uveljavljanje interesov delavskega razreda. Delegati bodo delovali v treh zborih skupščin družbenopolitičnih skupnosti. V zboru združenega dela se bodo dogovarjali o pogojih, pridobivanju in delitvi dohodka, o načrtih združenega dela in o vseh tistih vprašanjih, ki so povezana z družbeno reprodukcijo. Ti zbori naj bi se s pomočjo delegatov razvijali v pobudnike in koordinatorje samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja organizacij združenega dela o vprašanjih skupnega pomena. . 1 XX- I V nadaljnjem razvoju delegatskega skupščinskega sistema naj bi zagotovili, da bodo zbori krajevnih skupnosti neposredno in odgovorno sodelovali pri odločanju o vseh vprašanjih skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevni skupnosti, postali naj bi resnični pobudniki sporazumevanja in dogovarjanja krajevnih skupnosti med seboj in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi pri uresničevanju skupnih interesov teh skupnosti, o katerih ne odloča skupščina Do zdaj je bilo še največ problemov v družbenopolitičnih zborih, ki končno morajo postati takšna oblika, v kateri se bo uveljavila neposredna udeležba sil socialistične zavesti. Ustava je usmerila delo teh zborov k vprašanjem uresničevanja razvoja in varstva socialističnega samoupravnega sistema. Družbenopolitični zbori morajo težiti k odpravi parcialnih interesov delovnih ljudi oziroma njihovih organizacij in skupnosti. Delovna področja zborov so določena v tem, da zbor enakopravno odloča vprašanja, o katerih odloča, morajo biti sistemska, lahko na daje predloge in pripombe na vprašanja, ki jih obravnavata ostala dva zbora. Ob tem je jasno, da družbenopolitični zbori izražajo pobude in predloge družbenopolitičnih organizacij Uspešno delovanje družbenopolitičnega zbora je pomembno tudi zauresničevanje splošne vloge družbenopolitičnih organizacij saj jih spodbuja, da še bolj zavzeto delajo med delegati in •e otresajo forumskega, formalističnega in rutinskega delovanja. DS Bo spet manjkalo mesa? Deset kongresov partije Bled — V ponedeljek, 17. aprila, bo ob 16. uri v osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja na Bledu gorenjsko tekmovanje učencev osnovnih šol v znanju Tito-revolucija-mir, ki letos nosi naslov Deset kongresov partije. Sodelovalo bo okoli sto učencev gorenjskih šol, tekmovanje pa bo povezano s kulturnim programom, ki ga bodo pripravila šolska kulturna društva z Gorenjske. Pet učencev, ki se bodo v znanju najbolj izkazali, bo 24. aprila tekmovalo v republiškem merilu. Organizatorji tekmovanja — jugoslovanski časopis za mlade Kekec in predsedstvo konference zsmj — ocenjujejo, da se bo v letošnje tekmovanje, ki naj bi postalo tradicionalno, vključilo več kot 4500 osnovnih šol in okoli dva milijona pionirjev in mladincev iz vse Jugoslavije, h. J. ^^m^lt^:^^ SRS< Zadružne Zleze ***** «" i*wce roraenona i Italiji med obiskom na sejmu - Foto: F. Perdan Sejem zanimivosti in dosežkov Ljubljana — Na skupnem sestanku živinorejske poslovne skupnosti ,n združenja temeljnih organizacij gostinstva in turizma so opozorili, d* utegne že sredi glavne turistične ^zone zaškripati na trgu z govejo ftvino in pri preskrbi z mesom. Će kmalu ne bomo povečali odkupnih c«i živine, so menili na seji, in s premijami vzpodbujali rejcev, bo zanesljivo prišlo do resnih zapletov. Na živinskem trgu vlada nered. Odkupne cene so zaradi pomanjkanja živine »podivjale«. Dogovorjena odkupna cena za mlado pitano govedo znaša 23,24 dinarjev, klavnice pa jo plačujejo, če jo nočejo dobiti, tudi Po 28 in več dinarjev. Prihaja do pre-plačevanja, kjer prednjačijo posebej kupci iz drugih področij. Tu gre za rušenje kooperaeijskih odnosov, razen tega pa za odliv živine v predele, kjer jo je še manj kot v Sloveniji. Živinorejska poslovna skupnost predlaga še dodatna dva dinarja premije za kilogram žive teže pri mladi pitani govedi. Povišala pa naj bi se tudi odkupna cena, in sicer od 23,24 dinarja na 24,.r>0 dinarja. Skupnost nima dovolj denarja. Nujna bo pomoč republike. Turistični in gostinski delavci ocenjujejo, da že sedaj manjka predvsem telečjega mesa in mesa mlade pitane govedi. Sledil bo še sestanek zastopnikov turizma in gostinstva s klavničarji in mesarji, kjer bodo ponovno pretehtali možnosti za zagotovitev normalne preskrbe z mesom vsaj v turistični sezoni. -jk 17. mednarodni kmetijski in gozdarski sejem v Kranju je do srede obiskalo okrog 30.000 ljudi. Med njimi so bili direktorji pomembnih kmetijskih, živilskih in gozdarskih organizacij združenega dela Slovenije, predstavniki gorenjskega družbenopolitičnega življenja, zastopniki sejma iz Radgone, predstavniki kmetovalcev s Kosova, direktor sejma Franci Ekar s sodelavci pa je Obetajoče pobude mladih Radovljica — Po večletnih prizadevanjih krajevne konference SZDL Radovljica se bo končno le začelo resno delo radovljiške mladine. Nad 300 mladih v tej krajevni skupnosti se še ni uspelo vključiti v osnovno organizacijo ZSMS. Največkrat so bili vzroki za mrtvilo neustrezna kadrovska sestava predsedstva, premajhna odgovornost predsednikov in tajnikov, ki so se razen tega stalno menjali in tudi prave pomoči v občinski konferenci ZSMS je bilo očitno premalo. Na pobudo izvršnega odbora krajevne konference SZDL in z osebnim prizadevanjem mentorja Esada Mehmedinoviča ter predstavnice ZSMS se je posrečilo v predvolilnem obdobju združiti okoli 50 mladih, ki so izvolili začasno predsedstvo in ustanovili v svojih prostorih mladinski klub. Na zadnji seji so lahko ocenili svojo dosedanjo dejavnost. Mlade je najbolj pritegnil program kluba, ki se odlikuje z vzorno organizacijo kulturno-zabavnih večerov, literarnih in idejnopolitičnih razprav, razgovorov o filmih in o organizacijskih vprašanjih povezovanja mladih v razne interesne dejavnosti. Čeprav je prostor zelo majhen je klub opravičil svoj obstoj. Zanimanje za delo in za program kluba je zelo široko, zato so se ob akcijskem programu dogovorili, da še bolj. popestrijo svoje delo. sejem razkazal tudi delegacijama Gospodarske zbornice Slovenije in zbornice iz Pordenona v Italiji, ki sta jih vodila Andrej Verbič in dr. Rado Mussola. Organizatorji sejma in razstavljavci so deležni številnih čestitk, saj je to sejem zanimivosti in tehničnih dosežkov pri kmetijski mehanizaciji, med katerimi jih je večina prvič predstavljenih v Jugoslaviji. Pozitivno je ocenjena spe-cizalizacija, še vedno pa pogrešamo sodelovanja nekaterih pomembnih kranjskih in gorenjskih organizacij združenega dela. Kolektiv sejma je pogosto še vedno preveč prepuščen samemu sebi. Danes prihajajo na sejem slušatelji občinske politične partijske šole, jutri ob 11. uri pa bo strokovno ocenjevanje in prodajanje plemenske živine. Zanimiva je pobuda, da bi na sejmišču organizirali posebne prireditve posameznih delovnih organizacij, na primer K2K, Agromehanike itd., dobrodošel pa bi bil tudi sejem rabljene kmetijske mehanizacije. Danes ob 11. uri bo na sejmu degustacija posebno pripravljenih toplih obrokov in zmrznjene hrane Poljoprivrednega kombinata iz Beograda, jutri in v nedeljo pa bo pokušnja proizvodov kranjske mlekarne. (jk) - Foto: F. Perdan Težave zaradi nezainteresiranosti Klub samoupravljaveev, ki so ga v Kranju ustanovili pred skoraj dvema letoma, uresničuje že drugi letni program izobraževanja. Program uresničujejo, vendar pa zlasti v zadnjem času opažajo, da zanimanje za družbenopolitično izobraževanje upada. Tako so morali odpovedati nekaj seminarjev, ker je bilo pri-javljencev premalo. Ko so na izvršnem odboru kluba razpravljali o tej problematiki, so se odločili, da bodo odslej naprej pripravljali brezplačno izobraževanje le za tiste Člane kluba, ki imajo poravnane finančne obveznosti, oziroma se bodo za konkretne izobraževalne oblike dogovarjali le s tistimi delovnimi organizacijami, ki so podpisnice sporazuma o ustanovitvi kluba in imajo tudi poravnane obveznosti. Klub bo predvidoma jeseni 1978 dobil prostore za delo. Potem bo njegova dejavnost lahko širša. L. B. 17. MEDNARODNI KMETIJSKI KR4NJ IN GOZDARSKI SEJEM 7-16.4.78 VELIKA IZBIRA BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE -PO SEJEMSKIH CENAH V SOBOTO 1 5 APRILA.0B1 1 URI PRODAJA RAZSTAVLJENIH f?l t MENSKIH TELIC Naročnik: Podeljene Kidričeve nagrade Na slavnostni seji upravnega odbora sklada Borisa Kidriča so v torek podelili letošnja najvišja priznanja za dosežke na raziskovalno-znanstvenem področju: 5 osrednjih Kidričevih nagrad, 16 nagrad Sklada Borisa Kidriča ter 17 nagrad za izume in izpopolnitve. Letošnje Kidričeve nagrade so prejeli: Dušan Lasič za življenjsko delo na področju elektronike in posebej vakuumske tehnike, Lev Milčinski za življenjsko delo na področju psihiatrije, Vinko Kambič za delo s področja laringologije,, Lojze Ude za življenjsko delo za obravnavanje koroškega vprašanja in boja za našo severno mejo ter Anton Ba-jec za delo na področju slovenskega knjižnega jezika. Nagrade Sklada Borisa Kidriča — večinoma so bile podeljene za skupinsko delo — je prejelo 35 znanstvenikov. Nagrade za izume in izpopolnitve pa so podelili 57 znanstvenim delavcem. Adijo hlapon! 16. september 1849 je bil eden najznamenitejših dni za kranjsko deželo. Takrat je pripeljal prvi vlak v Ljubljano. To je bil velik in pomemben dogodek in Lublan-' ske novice so poročale, da se je tega dne zbralo v Ljublja ni toliko ljudi, kot že dolgo ali še nikdar ne. Tudi v torek, 11. aprila 1978, se je na ljubljanski železniški postaji zbralo precejšnje število ljudi. Tokrat so se poslovili od parnih lokomotiv, ki so v zadnjem letu le še občasno obratovale na ljubljanskih tirih. Zadnji hlapon je peljal do Postojne, kjer sta se simbolično srečali električna in parna vleka. Električni vlak je tudi odpeljal nazaj v Ljubljano vse tiste, ki so pospremili parno lokomotivo na »zadnjo pot«. Štafeta po poteh zmage Letošnjo štafeto mladosti bodo predali hrvaški mladinci slovenskim vrstnikom 2. maja na Mostu na Dragonji, osrednja proslava pa bo predvidoma v Luciji. V sedmih dneh bodo mladinci ponesli štafeto skozi slovenske občine, obiskali bodo kraje znane iz NOB in povojnega delavskega gibanja. Povsod pripravljajo štafeti slovesen sprejem. Zadnji bo 8. maja v Bistrici na Sotli, štafetno palico pa bodo slovenski predali hrvatskim mladincem v Kumrovcu. Tisoč delegatov na kongresu V okviru priprav na 7. kongres ZK Makedonije, ki bo v Skopju od 25. do 27. aprila, so te dni pripravili srečanje sekretarjev komitejev občinskih konferenc. Sedmega kongresa makedonskih komunistov se bo udeležilo približno 1000 delegatov in gostov in bo potekal po plenarnih sejah in komisijah za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov ter za ma -terialni in družbeni razvoj, v komisiji za vprašanja političnega sistema, organizacij sko kadrovski komisiji in komisiji za vprašanja samo upravne preobrazbe izobraževanja, znanosti in kulture. —---- ' Sprejem kurirčkove pošte — Letošnjo kurirčkovo pošto so zelo prisrčno sprejeli tudi v krajevni skupnosti Hrušica. Pionirji so jo pred spomenikom NOB na Belem polju prevzeli od sovrstnikov iz Mojstrane, zatem pa so jo odnesli v dom družbenih organizacij, kjer je prenočila. Nosilce kurirčkove pošte so pozdravili člani pihalne godbe DPD Svoboda, kulturni program pa so pripravili tudi pionirji, (jr) — Foto: J. Rabič Ob 35. obletnici Gradnikove brigade Jutri proslava na Črnem vrhu pri Idriji Rojstni dan brigade Ivana Gradnika je 10. april 1943, ko sta se iz borcev severno-primorskega in juž-no-primorskega odreda oblikovali dve brigadi: iz prvega brigada Ivana Gradnika, iz drugega pa brigada Simona Gregorčiča. Odločbo o ustanovitvi brigad je objavil Aleš Bebler, ki je bil tedaj delegat CK KPS in sekretar pokrajinskega komiteja KPS za Primorsko. Brigada Simona Gregorčiča je odšla takoj po ustanovitvi v Benečijo, kjer je ostala krajši čas in se vrnila precej okrnjena, tako da so bili borci te brigade delno vključeni v brigado Ivana Gradnika. Slednja je bila razporejena na precej razsež-nem območju. Tako je bil prvi bataljon razporejen na severno-vzhod-nem delu Primorske, drugi bataljon se je zadrževal na območju Bovca in Kobarida, tretji pa na področju Goriških brd. Vse enote so bile razdeljene na čete. Vsak bataljon je imel od tri do pet čet, v katerih je bilo od 25 do 35 borcev. Oborožitev čet je bila različna, saj so imeli po večini zaplenjeno orožje, vendar je imela vsaka četa vsaj enega ali več mitra-Ijezov. Brigado Ivana Gradnika so sestavljali po večini fantje iz raznih delov Primorske. V celoti se je brigada zbrala šele 14. maja 1943 na Miji planini nad Nadižo. Ves ta čas je bila težke boje in se kljub izgubam ohranila v sestavu. Razgibano je bilo tudi kulturno življenje. Za primer naj povemo, da so bili borci sproti obveščeni tudi o dogodkih doma in v svetu in sq izdajali svoje glasilo Tolminski puntar. Ko je bil 13. junija 1943 sprejet sklep o ustanovitvi prve in druge slovenske divizije, ki je bila nekaj tednov kasneje preimenovana v 14. in 15. divizijo NOV in POJ, je bilo odrejeno, da se obe primorski brigadi združita v eno, ki naj krene na Notranjsko in se vključi v 14. divizijo. Tako je Gradnikova brigada krenila Slovensko javno mnenje '78 (enter za raziskavo javnega mnenja in množičnih komunikacij Raziskovalnega inštituta pri Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani se je tudi letos odločil za raziskavo »Slovensko javno mnenje«. Prav v teh dneh je sistematična raziskava stališč, mnenj in družbene aktivnosti polnoletnih občanov Slovenije prešla v izpolnjevanje vprašalnikov na terenu. V vzorec raziskave, ki je nastal na osnovi slučajne metode, je vključenih 2100 občanov Slovenije, med njimi tudi z Gorenjske. V kranjski občini so bili na osnovi te metode izbrani nekateri prebivalci krajevne skupnosti Šenčur, Naklo, Duplje in mesta Kranja. Raziskava daje poseben poudarek volitvam in delegatskemu sistemu, dejavnostim družbenopolitičnih organizacij in zlasti kongresoma zveze komunistov, položaju manjšin in mednarodnim odnosom, konceptu splošnega ljudskega odpora, družbenemu razvoju, delu, kulturi in prostemu času, stanovanjskim razmeram, varčevanju ter vlogi množičnih medijev obveščanja. C. Zapjotnik na pot, ki je bila polna težkih borb. Na Krvavi peči je skupaj s Šercer-jevo brigado imela težke dvodnevne boje z močnimi italijanskimi enotami, ki so poleg najtežjega orožja imele na razpolago tudi pomoč letalstva. Kljub vsemu je imela brigada le pet mrtvih in nekaj ranjenih, sovražnik pa mnogo več, saj viri navajajo, da je padlo okoli 200, ranjenih pa je bilo okoli 300 sovražnikovih vojakov. Borbe so se nadaljevale, ko se je zvedelo za italijansko kapitulacijo. S tem so se naloge brigade spremenile. Polovica brigade se je nahajala v bližini Novega mesta v krajih Pod-tum in Poljane. Gradnikovci so bili prvi partizani, ki so vkorakali v Novo mesto — prej močno italijansko vojaško oporišče. Takoj so postavili komando mesta, zastražili vse pomembnejše zgradbe in začeli razoro-ževati italijansko vojsko. V tem času je brigada sodelovala pri uničenju belogardističnih postojank v Bugunjah in Cerknici in potem dobila nalogo, da se umakne na Primorsko. Tedaj je imela več kot 900 borcev, po končani nemški ofenzivi, takoj po kapitulaciji Italije pa jih je izgubila več kot 200. Toda po končani ofenzivi si je hitro opomogla in je že 13. in 14. oktobra sodelovala pri uničenju Štampetovega mostu. Po tej akciji se je vrnila na Primorsko, kjer se je združila z goriško brigado in ostala v sestavu borcev IX. korpusa še naprej kot Gradnikova brigada s pripadnostjo XXXI. diviziji. Od tedaj naprej se je borila na Primorskem in tudi na Gorenjskem. Preobširno bi bilo naštevati vse številne akcije, v katerih so borci — gradnikovci sodelovali. Teh je brez števila in so se sklenile po 735 dneh pohoda 1. maja 1945. Po nepopolnih podatkih je padlo v tem času 646 borcev, ranjenih je bilo 299, ujetih pa 22 borcev. V tej slavni brigadi je sodelovalo tudi 110 bork, od katerih jih je 22 padlo. Brigada je dala tudi 11 narodnih herojev. To je le nekaj podatkov o brigadi, ki slavi 35-letnico ustanovitve in jo bo proslavila jutri, 15. aprila, v Črnem vrhu nad Idrijo. F. Bizjak Vinko Šarabon kandidat za predsednika ObSS Široko evidentiranje kandidatov za novega predsednika občinskega sveta ZSS Kranj s«- je /a čelo že oktobra in je potekalo prek kadrovske komisije pri ObSS, predsedstva sveta in v osnovnih organizacijah. Kvulenti ranih je bilo več možnih kandidatov. Po temeljiti razpravi BO sc odločili predlagati občinskemu svetu in osnovnim organizacijam kot kandidata za predsednika Vinka Šarabona, delavca iz Iskn-Elektromehanika. Je dolgoletni družbenopolitični, predvsem pa sindikalni delavec. Osnovne orn nizacije se bodo o predlogu odlo čile do konca meseca L B. JESENICE Komisija za podeljevanje priznanj OF pri predsedstvu občinske konference SZDL Jesenice se je odločila, da letos predlaga predsedstvu občinske konference SZDL Jesenice, da podelijo pet priznanj OF. Komisija je do roka prejela 14 predlogov, ki so jih posredovali večinoma člani osnovnih organizacij zveze komunistov, sindikata, krajevnih konferenc SZDL ter osnovne organizacije ZZB. KRANJ V četrtek, 20. aprila, ob 15. uri bo 1. seja obeh zborov skupščine kulturne skupnosti. Na seji bodo pregledali delo kranjske kulturne skupnosti in njenih organov od leta 1975 dalje, izvolili predsednika skupščine in predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev ter njihove namestnike, člane izvršnega odbora in člane raznih komisij in delovnih teles, ki delujejo pri skupščini. Sprejeli bodo tudi programsko usmeritev za letos. l.seja obeh zborov skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva ho v sredo, 19. aprila, ob 13. uri. Na seji bodo pregledali delo skupnosti od » 1975 dalje, izvolili predsednika skupščine in predsednika obeh zborov namestnike, izvršilni odbor in komisije ter sprejeli programsko usmenu za letos. L. B. ŠKOFJA LOKA Včeraj je bila seja komisije za podeljevanje priznanja OF pri občinski konferenci SZDL. Obravnavala je predloge za dobitnike letošnjih priznanj Danes ob 12. uri bo seja koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanj« pri občinski konferenci SZDL. Na dnevnem redu je razprava o možnem kandidatu za predsednika občinske skupščine, možnem kandidatu za predsednika izvršnega* sveta in možnem kandidatu za predsednika zbora krajevnih skupnosti. Razpravljali bodo tudi o možnih kandidatih za člane izvršnega odbora skupščine skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja. L. B. TRŽIČ Občinski svet zveze sindikatov Tržič in Delavska univerza sta pripravila seminar za predsednike osnovnih organizacij sindikata iz tržiške občine. Na seminarju so še posebno pozorno razpravljali o dejavnosti sindikatov pred sindikalnim kongresom in nalogah sindikalne organizacije pri uresničevanju zakona o združenem delu in pri oblikovanju dohodkovnih odnosov ter nagrajevanja po delu. Posebne razprave je bila deležna tudi rekreacija delovnih ljudi in občanov ter vključevanje sindikata v obrambne priprave. 1 Tovarna obutve Peko Tržič, n. sol. o. razpisuje po sklepu delavskega sveta TOZD Orodjarna prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa vodje TOZD Orodjarna Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba strojne, organizacijsko-poslov-ne, naravoslovne, tehnološke ali ekonomske smeri ter tri oziroma sedem let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu — moralnopolitična neoporečnost — organizacijske sposobnosti vodenja in po sklepu delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb prosta dela in naloge vodje splošnega sektorja Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba pravne, sociološke ali organiza-cijsko-kadrovske smeri ter pet oziroma devet let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih delovnih nalog — moralnopolitična neoporečnost — organizacijske sposobnosti vodenja Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo Tovarni obutve Peko Tržič v 15 dneh po objavi razpisa. Izbrani kandidat združi delo za nedoločen čas, za štiriletni mandat. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku prijavnega roka. SGP TEHNIK &!88?cJg£& Odbor za medsebojna razmerja TOZD Gradbeništvo vabi k sodelovanju za nedoločen čas sodelavce za opravljanje naslednjih delovnih nalog in opravil: 1 VODENJE GRADBIŠČA Pogoji: srednja šola gradbene smeri z opravljenim strokovnim izpitom. Poskusno delo 3 mesece. 2 VODENJE OBRTNIH DEJAVNOSTI Pogoji: srednja šola gradbene ali strojne smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih opravil. Poskusno delo 3 mesece. 3. VODENJE STOLPNEGA ŽERJAVA Pogoji: kvalificirani delavec z opravljenim tečajem za žerjavista in 1 leto delovnih izkušenj pri vodenju žerjavov. Poskusno delo I mesec. 4 OPRAVDANJE STROJNOKLJUČAVNICARSKIHDEL Pogoji: kvalificirani strojni ključavničar in 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih opravilih. Poskusno delo 1 mesec. 5 OPRAVLJANJE ZELEZOKRIVSKIH DEL Pogoji: kvalificirani železokrivec in 1 leto delovnih izkušenj na enakih opravilih ali priučeni železokrivec z opravljenim tečajem in 2 leti delovnih izkušenj na enakih opravilih. Poskusno delo 1 mesec. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o šolski izobrazbi In delovnih izkušnjah kadrovski službi SGP Tehnik Skorja Loka, Stara cesta 2, v 15 dneh od objave. Vse dodatne informacije kandidati lahko dobijo v kadrovski službi osebno ali po telefonu 60-371. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po izbiri kandidata. J Po vseh gorenjskih občinah so se delegati že zbrali na prvih sejah zborov občinskih skupščin in izvolili nova vodstva občinskih skupščin. Tako so izvolili predsednike občinskih skupščin, predsednike izvršnih svetov, predsednike in podpredsednike zborov ter seveda še vse ostale člane organov, komisij in tudi interesnih skupnosti. Predstavljamo vam predsednike in podpredsednike občinskih skupščin, predsednike izvršnih svetov ter predsednike in podpredsednike zborov krajevnih skupnosti, zborov združenega dela in družbenopolitičnih zborov petih gorenjskih občin. Nova vodstva občinskih skupščin A rvonilr« 11 < > J..............__• x__• • > _ Arzenška, diplomiranega inženirja metalurgije. Za predsednika izvršnega sveta je bil ponovno izvoljen inženir organizacije dela Ivo Ščavničar. Funkcijo predsednika zbora združenega dela bo v tem mandatu opravljal Jeseničan Valentin Črv, diplomirani inženir metalurgije; funkcijo podpredsednika zbora združenega dela pa Stanislava Biček, predmetna učiteljica z Jesenic. Predsednik družbenopolitičnega zbora je Janko Burnik, višji upravni delavec, podpredsednik pa Franjo Kragolnik, strojni tehnik z Jesenic. Zbor krajevnih skupnosti bo v t^m mandatu vodila predmetna učilnica Vera Dulmin iz Kranjske gore, podpredsednik pa je Marjan Žitnik, strojni tehnik z Jesenic. KRANJ V kranjski občini so za predsednika občinske skupščine izvolili Staneta Božiča, dosedanjega namestnika sekretarja za delo. Za podpredsednico občinske skupščine pa Kristino Kobal, direktorico Zavarovalne skupnosti Triglav. ŠKOFJA LOKA Slavko O sred kar, predsednik občinske skupščine Jesenice Na Jesenicah so za predsednika občinske skupščine izvolili Slavka Osredkarja, dosedanjega predsednika jeseniške občinske skupščine, Jeseničana, po poklicu je diplomirani pravnik. Za podpredsednika občinske skupščine so izvolili Iva Stane Božič, predsednik občinske skupščine Kranj Za predsednika izvršnega sveta kranjske občinske skupščine je bil izvoljen dosedanji predsednik izvršnega sveta Drago Štefe. Predsednica zbora združenega dela je v Kranju Dora Rihar, teh-nologinja v IBI Kranj; funkcijo podpredsednika zbora združenega dela pa bo opravljal Rudolf Nadiževec, vodja delovne enote polizdelki, TOZD TAP, delovne organizacije Sava K ran i. Predsednik družbenopolitičnega zbora je Franc Puhar-Aci, podpredsednik občinskega odbora ZZB NOV Kranj, podpredsed- Drago Štefe, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kranj nik zbora pa Srečo Nečimer, predsednik občinske konference ZSMS Kranj. V zboru krajevnih skupnosti so za predsednika izvolili Eda Jurjevca iz krajevne skupnosti Vodovodni stolp in za podpredsednika Janeza Novaka iz krajevne skupnosti Jošt. RADOVLJICA V Radovljici so za predsednika občinske skupščine ponovno izvolili Leopolda Pernuša z Bleda, diplomiranega inženirja gozdarstva. Za podpredsednika občinske skupščine pa Gvida Melinka iz Radovljice, diplomiranega inženirja strojništva in dosedanjega vodja službe za proizvodnjo in koordinacijo v skupnih sdužbah Tovarne verig Lesce. Franc Podjed z Bohinjske Bele, diplomirani ekonomist, dosedanji predsednik izvršnega sveta občinske skupščine je bil ponovno izvoljen za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine. Bogatejši z izkušnjami Bolje pripravljene javne razprave, boljše informiranje in nova organiziranost so najvažnejše naloge sindikata v Iskri V petek, 7. aprila, je bil v Iskri Elektromehanika Kranj letni občni ^°or sindikalne organizacije. Pregledali so opravljeno delo v minulem roandatnem obdobju in se pogovorili °nalogah, ki čakajo sindikat letos. Zbora so se poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in vodstva delovne organizacije ude-'fftli številni gostje, med njimi S^čko Mlinaric, Zvone Labura, J°že Čebela, Viktor Eržen in Jože Antolin. Lahko rečemo, da so se sindikalni delavci v preteklem obdobju ob štednih nalogah marsičesa naučili. Pri akcijah so bili v središču dogajanja. Delovali so na raznih področjih: od socialnega položaja delavca, do rekreacije, varstva pri delu, kadrovske politike, delitve dohodka in osebnih dohodkov in uveljavljanja nove organiziranosti Iskre Elektromehanike. V zadnjem času se je okrepilo tudi sodelovanje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, kar se odraža na boljših rezultatih opravljenih nalog. Dragocene so tudi izkuš nje, pridobljene ob sprejemanju samoupravnih splošnih aktov na zadnjih referendumih. V prihodnje bodo potrebne bolje pripravljene in kvalitetno vodene javne razprave. Veliko pričakujejo tudi od nove organiziranosti po sindikalnih skupinah. Izkazalo se je, da še vedno ni rašeno vprašanje učinkovitega informiranja delavcev. Zato bodo v letoš- njem letu s skupnimi močmi uredili to področje. Ko je predsednik sindikalne konference Elektromehanike govoril o delu sindikata, je omenil, da so v prvem mandatnem obdobju posvečali premalo pozornosti delovanju delegatskega sistema. Delegate 80 večkrat prepustili samim sebi. Čutiti je bilo tudi pomanjkanje ustreznega INDOK centra. Po pregledu poročil o delu posameznih komisij ter poročil o finančnem poslovanju sindikalne konference so se v razpravi zvrstili številni gostje in sindikalni delavci. Jaka Vehovec, direktor organizacijskega področja Iskre Elektromehanike je dejal, da čakajo sindikat zahtevne naloge. Elektromehanika se je razvila v velik sistem, kar je prineslo veliko problemov, ki jih ni mogoče preprosto rešiti. Kljub temu pa so vse možnosti, da se uredijo dohodkovni odnosi med TOZD. Kranjska Iskra se bo sčasoma morala deliti tudi na več delovnih organizacij. Ze v letošnjem letu naj bi se izločile temeljne organizacije z namensko proizvodnjo. Iz skupnih služb pa naj hi oblikovali tri nove temeljne organizacije. Ob koncu so člani sindikalne konference potrdili predlog proračuna sindikalne organizacije za letos, izvolili novo vodstvo in predsednike komisij. Za predsednika je bil letos ponovno izvoljen Anton Bozovičar. A. Boc Leopold Pernuš, predsednik občinske skupščine Radovljica Za predsednika zbora združenega dela je bil izvoljen Jože Kapus iz Radovljice, inženir strojništva iz Plamena; za podpredsednika zbora pa Aleksander Willewaldt, pravnik iz Lesc. Za predsednika družbenopolitičnega zbora so izvolili Jošta Rolca, upokojenega oficirja JLA iz Radovljice, za podpredsednico pa Elzo Osterman, diplomirano ekonomistko z Bleda. Za predsednika zbora krajevnih skupnosti je bil izvoljen Ivan Cerkovnik, ekonomski tehnik, dosedanji podpredsednik občinske skupščine, za podpredsednika zbora pa Jože Konc, višji upravni delavec s Poljšice pri Pod -nartu, direktor Gorenjskega tiska- Franc Podjed, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Radovlji- ca V Škofji Loki so za podpredsednika skupščine občine izvolili Janeza Kosa, socialnega delavca iz Škofje Loke, ki bo do izvolitve predsednika občinske skupščine opravljal tudi funkcijo predsednika občinske skupščine. Dosedanji predsednik izvršnega sveta Jože Stanonik bo do izvolitve novega predsednika izvršnega sveta še naprej opravljal svojo funkcijo. Za predsednika zbora združenega dela so v Škofji Loki izvolili Lovra Gaj ga rja, strojnega ključavničarja iz Cešnjice, za podpredsednika pa Tatjano Nastran, diplomirano ekonomistko iz Podlubnika. Za predsednika družbenopolitičnega zbora je bil izvoljen Pavle Okorn, varnostni inženir iz Škofje Loke, za podpredsednika pa Matevž Mar kelj, učitelj iz Gorenje vasi. Za predsednika zbora krajevnih skupnosti je bil izvoljen Viktor Žakelj, pravnik iz Dobračeve pri Žireh, za podpredsednico pa Anica Kržišnik, višja upravna delavka iz Škofje Loke. TRŽIČ V tržiški občini so za predsednika občinske skupščine ponovno izvolili dosedanjega predsednika občinske skupščine Milana Ogrisa, ekonomskega tehnika, za podpredsednika pa Franca Nemca, po poklicu elektri-karja, sekretarja skupščine gorenjskih občin. Janez Ivnik, sedanji predsednik izvršnega sveta občinske skupščine, višji upravni delavec, je bil ponovno izvoljen za predsednika izvršnega sveta. Za predsednika zbora združenega dela so predlagali in izvolili Antona Jurjevčiča in za podpredsednika Marijo Fajfar; za predsednika družbenopolitičnega zbora Lovra Cerarja in za podpredsednika Zin-ko Srpčič; za predsednika zbora Milan Ogris, predsednik občinske skupščine Tržič Janez Ivnik, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Tržič krajevnih skupnosti je bil izvoljen Karel Pečnik in za podpredsednika Zdenko Truden. D. S. Izobraževanje novih delegatov Jesenice — Z letošnjimi volitvami smo izvolili veliko novih delegatov, katerih izobrazba in družbena razgledanost sta precej različni. Zato čaka družbenopolitične organizacije odgovorna naloga, da usposobijo nove delegate za pomembne in zahtevne družbene naloge, ki jih čakajo. V jeseniški občini naj bi v izobraževanje vključili vse člane delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. V izobraževalno akcijo naj bi zajeli 412 delegatov. Dogovorili se bodo še, če bi pritegnili tudi še vse člane samoupravnih organov, ki predstavljajo delegacijo za skupščine posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. V pripravo za čimbolj kvalitetno in učinkovito izobraževanje se bo vključil tudi koordinacijski odbor za družbeno izobraževanje pri občinski konferenci SZDL, ki bo v svojem okviru koordiniral akcijo. Izobraževanje naj bi potekalo prek delavske univerze in kluba samoupravljavcev, priprave pa bodo zaključili junija in z izobraževanjem začeli v jesenskih mesecih. Delegati naj bi se temeljito seznanili o smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, o zakonu o združenem delu, o družbenoekonomskem razvoju in ekonomski politiki, o krajevni skupnosti in občini, o delovanju delegatskega in skupščinskega sistema v družbenopolitičnih skupnostih, o samoupravnih interesnih skupnostih, o vlogi subjektivnega faktorja v družbi ter o metodah samoupravnega delegatskega in političnega delovanja. D. S. K O G P N Graditelji! Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n. sol. o. TOZD Opekarne Kranj bo. o., Stražišče, Pševska c. 18 Vam nudi na enem mestu celoten izbor izdelkov za gradnjo, in sicer: opečne in betonske zidake, opečni montažni strop »NORMA«, dimnike TO-MO-DI in strešnike NOVOTEKS Prednosti NORMA stropa so: — je montažen, čas gradnje minimalen; — je lahek in enostaven za montažo; — je v modularnih merah; — je kvaliteten in poceni; — dobra toplotna in zvočna izolacija; — spodnja površina stropa je v celoti opečna. Kupci, pravočasno si nabavite gradbeni material, da med gradnjo ne bo zastojev. Prodajno mesto in informacije: TOZD Opekarna, Kranj, Stražišče, Pševska 18, telefon 21-140 ali 24-857. Se priporočamo. Obiščite nas na XVII. mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu od 7. do 16. aprila 1978 4. stran — Glas Petek - 14. aprila 197$ Še vedno 1221 kilometrov makadama Lani je republiška skupnost za ceste namenila za redno vzdrževanje avtocest, magistralnih in regionalnih cest 308 milijonov dinarjev — Predvsem zaradi izjemno uspešnega posojila za ceste so asfaltirali rekordno število kilometrov, ostane pe še vedno 1221 kilometrov makadamskih cest Republiška skupnost za ceste je lani namenila za redno vzdrževanje avtocest, magistralnih in regionalnih cest skupaj 308 milijonov 900.000 dinarjev. Ta sredstva so bila po točkovalnem sistemu namenjena za posamezne ceste, za vzdrževanje 4795 kilometrov magistralnih in regionalnih cest ter 85 kilometrov avtocest. Sodelovalo je sedem cest-' nih podjetij in podjetje za vzdrže vanje avtocest z 998 cestnimi delavci, ki so opravili skupaj milijon 482.000 delovnih ur. Ugradili so 138.000 kubičnih metrov kamnitih materialov predvsem v makadamska vozišča in v bankine, za popravilo moderniziranih vozišč pa je bilo porabljenih 51.000 ton raznih asfaltnih mešanic. Kamnitih materialov so porabili za 32 odstotkov več kot leto prej, asfaltnih mešanic pa 38 odstotkov več kot prejšnje leto. Od vseh, za vzdrževanje namenjenih sredstev so porabili 105 milijonov ali 34 odstotkov za zimsko vzdrževanje. Leto prej so za zimsko vzdrževanje namenili kar 43 odstotkov v primerjavi z vsemi sredstvi. Poraba soli je bila lani za 2681 ton manjša kot prejšnje leto. Skupna vrednost predvidenih sredstev za leto 1977 za investicijsko vzdrževanje je bila milijardo 328 milijonov s tem, da ni bilo zagotovljenih 200 milijonov dinarjev. Od razpoložljivih sredstev so porabili skupaj 858 milijonov ali 76 odstotkov. Se vedno se ukvarjajo z zelo dolgotrajnimi postopki za izdajo upravnih dovoljenj, vendar sodijo, da so program uspešno realizirali. Lani so opravili 88 kilometrov ojačitev in rekonstrukcij ter 233 kilometrov modernizacij, a je bilo ob koncu leta v Sloveniji še vedno 1221 kilometrov makadamskih regionalnih cest. Ob tem pa je treba upoštevati tudi veliko pomanjkanje cementa in transportnih sredstev ter porast cen gramoza in cen bitumna. Predvsem zaradi izjemno uspešnega dotoka sredstev javnega posojila za ceste jim je uspelo asfaltirati rekordno število kilometrov cest. Skupno z vsemi izvajalci so ugradili okoli 400.000 ton asfaltnih mas, kar predstavlja 1000 vlakov po 40 vagonov. Cestno podjetje Kranj je lani rekonstruiralo in utrdilo skupaj 5000 metrov cest in moderniziralo skupaj 23.000 metrov cestišč. V Sloveniji je bilo za opremo cest in tehnično urejanje prometa porabljenih 9 milijonov dinarjev, na območju Gorenjske 923.000 dinarjev. Sodelovali so tudi pri razreševanju »črnih točk« po prednostnem seznamu in namenili za varovalne ograje v Sloveniji 3 milijone dinarjev in za zavarovanje področij zaradi kamenja milijon dinarjev. Med prednostnimi nalogami je bila tudi elektrifikacija predora v Tržiču, ki je veljala 3 milijone dinarjev. D. S. 25 let društva inženirjev in tehnikov tekstilcev NA DELOVNEM MESTU Visoko kvalificirani monter centralne kurjave Miha Logar s Primskovega pri Kranju je od sredine 1974. leta zaposlen v Iskri Elektromehaniki kot projektant v tehnološko-projektivnem oddelku. Kako to, da se je Logar pri štiriinštiridesetih letih — rojen je 1929. leta — odločil za delo, ki se precej razlikuje od njegovega osnovnega poklica? »Do takrat sem delal pri podjetju IMP kot šef montaže, sest let pa sem bil tudi samostojen obrtnik,« pripoveduje Miha Logar. »Pred sedmimi leti sem bil operiran na kolku, precej slabo pa kaže tudi že drugi kolk in hrbtenica. Invalidska komisija je tedaj ugotovila, da nisem več sposoben za delo, ki sem ga opravljal. Napotili so me k psihologu, ki je spoznal, da sem primeren za delo v tehničnih službah. Tedaj se je začelo težavno iskanje primernega dela. S pomočjo socialnega delavca sem zašel tudi v Iskro, kjer so me sprejeli kot projektanta s 6-mesečno rehabilitacijsko dobo. Ni bilo lahko, saj je bilo to delo zame precej novo. No, po šestih mesecih sem dobil odločbo o redni zaposlitvi.« Sodelavci so ga lepo sprejeli. »Zdi se mi, da je v Iskri zelo pomembno, kdo te pripelje na delo,« se nasmehne Logar. »Z delom sem kar zadovoljen, čeprav ni toliko zanimivo kot je bilo prejšnje. Prepričan sem, da bi lahko bolj koristil, če bi delal v svoji stroki. To pa verjetno ne bo mogoče, ker se moram čim manj gibati. Po drugi strani pa mi do upokojitve manjka le še deset let, če se mi le zdravje ne bo kaj poslabšalo.« Pred dvema letoma se je Miha Logar vključil v delo iskrškega aktiva invalidov, ki je bil ustanovljen pred petimi leti. Zdaj je njegov podpredsednik, poleg tega pa še predsednik socialne komisije pri aktivu. »V delo samoupravnih organov do letos še nisem bil vključen, ker sem .premlad* iskra i. Letos pa so me izvolili v samoupravno interesno skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja, Kranj — Tu je bila v petek zvečer skupščina društva inženirjev in tehnikov tekstilcev Kranj. Društvo, ki združuje tekstilne inženirje in tehnike skoraj z vse Gorenjske, bo letos — tako kot republiško društvo — praznovalo 25 let obstoja. - Kranjsko društvo je v preteklih dveh letih od zadnjega zasedanja skupščine izpolnilo vse naloge, ki so jih tedaj zapisali v program dela. Organiziralo je strokovne ekskurzije, izobraževalne simpozije in predavanja, delavno pa je bilo tudi na področju športne in družabne rekreacije. V tem času je društvo pridobilo precej novih članov, nepohvalna pa je bila le ugotovitev, da se vseh organiziranih dejavnosti društva udeležujejo največkrat vedno isti člani. Na skupščini je bilo govora tudi o položaju tekstilne industrije in o njenih težavah. Tekstilno industrijo namreč močno bremenijo visoke denarne obveznosti do družbene skupnosti, zaradi česar močno nazaduje modernizacija, posledica tega pa sta na eni strani nizka produktivnost, na drugi strani pa najemanje kreditov. Druga obremenitev je obvezno posojilo za kreditiranje gospodarsko slabo razvitih republik in pokrajin, ki ga tekstilna industrija plačuje po najvišji stopnji 3 odstotke od vrednosti poslovnih sredstev. Poleg tega pa so tekstilci obremenjeni še z visokimi carinskimi stopnjami za uvoz predlagali pa so me še v socialno komisijo pri sindikalni organizaciji Iskre.« Z nekaj besedami je Logar omenil tudi delo aktiva invalidov v Iskri. »Kolikor le moremo, pomagamo sodelavcem-inva-lidom. Pri tem zelo dobro sodelujemo s socialno službo delovne organizacije, na razumevanje pa smo naleteli tudi pri upravi Iskre in pri sindikatu. Lahko rečem, da je zadnje leto pomen aktiva invalidov res tak kot mora biti.« Poleg reševanja težav invalidov se je aktiv vključil tudi v letošnje volitve. Kar 22 invalidov od skupaj 154 je bilo izvoljenih v razne samoupravne interesne skupnosti in zbor združenega dela, kar je odraz povezovanja z družbenopolitičnimi organizacijami in sindikatom delovne organizacije. Miha Logar je delaven tudi v svoji krajevni skupnosti. Bil je navzoč pri vseh akcijah na terenu, zdaj pa mu je invalidnost to onemogočila. Kljub temu pa še dela v družbenopolitičnih organizacijah krajevne skupnosti, krajane pa zastopa kot delegat tudi v občinski zdravstveni skupnosti. h. J. PROJEKTANT MIHA LOGAR surovin. V rešitev oziroma omilitev teh težav naj bo usmerjeno delo novega upravnega odbora, so sklenili na skupščini. V društvu uspešno delajo tri komisije: komisija za izobraževanje, za posvetovanja in strokovne ekskurzije ter komisija za rekreacijo. Zdaj so ustanovili še četrto, in sicer komisijo za inventivno dejavnost, ki naj bi spodbujala inventivnost tekstilnih delavcev. Spregovorili so tudi o izobraževanju učencev za to panogo. Po eni strani tekstilna industrija ne daje potreb po strokovnih kadrih, po drugi strani pa se vsi zavedajo, da je strokovnjakov premalo; ne samo inženirjev ali tehnikov, temveč tudi delavcev z najrazličnejšimi poklicnimi tekstilnimi usmeritvami. Pred izvolitvijo novega upravnega odbora društva, predsednik je še naprej inž. Viktor Velikonja, so ob 25-letnici društva podelili priznanje zaslužnega člana Marjanu Debelaku, Danici Narat, Zlati Marjančič, Pavlu Kranjcu, Francu Omanu, Tomažu Završniku, Jožu Svetina, Jožetu Zupančiču, Lojzetu Ornejcu, Viliju Tomatu in Janku Štularju. h. J. Posredujemo prodajo karamboliranega vozila: osebni avto ZASTAVA 101 letnik 1976, prevoženih 20.000 km, začetna cena 23.000 din. Ogled je možen na dan licitacije v sredo, 19. aprila 1978, od 8. do 12. ure. Ponudbe z K) odstotnim pologom oddajte v sredo, 19. aprila 1978, do 12. ure v sprejemni pisarni Območne skupnosti Kranj. Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj Zelenica dobro gospodari Tržič — V Gostinskem podjetju Zelenica Tržič so zadovoljni z lanskim gospodarjenjem. Prihodek se je povečal z 9,000.000 dinarjev na 14,000.000 dinarjev. Dohodek delovne organizacije se je lani v primerjavi s predlanskim povečal za 40 odstotkov, čisti dohodek pa za 91 odstotkov. Prihodek na zaposlenega je lani znašal 23.000 dinarjev, v primerjavi z letom 1976 pa sta bili večji tudi produktivnost (14,6 odstotka) in dohodek na zaposlenega (35,5 odstotka). Lanski rezultati potrjujejo pravilnost sanacijskega programa. Njegov prvi del pred stavlja gradnja avtobusne postaje in gostinskih objektov v njej ter specializacija nekaterih drugih lokalov v Tržiču. Zmanjšali so se stroški poslovanja, zboljšala organizacija dela, vse skupaj pa je vplivalo na kvaliteto uslug. Zelenica uspešno odplačuje anuitete, razen tega pa ji je uspelo urediti štiri tujske sobe, delno odkupiti Mercatorjevo kotlovnico in kopiti manjši avtobus. Za zaposlene so uredili tri stanovanja in dve sobi. Letošnje naloge ne bodo manj zahtevne. Plan nameravajo preseči za 10 odstotkov, razen tega pa utrditi medsebojne in samoupravne odnose, kar bi še zboljšalo kvaliteto dela. Med načrtovanimi investicijami kaže omeniti zasteklitev in osvetlitev terase na avtobusni postaji, ki bo potlej uporabna vse leto ter priprave na gradnjo hotela v mestu. Pri slednjem pa bo nujna družbena pomoč. J.Kepk- Komisija za ocenjevanje sirov, sestavljena iz potrošnikov in proizvajalcet te strokovnjakov, je ocenila 19 vrst domačega in eno vrsto tujega sira — f -F. Perdan Siri ocenjeni V ponedeljek, 10. aprila, je, kot je bilo napovedano, posebna komisija, ki so jo sestavljali Eržen Vlado, predstavnik Gorenjskega sejma in slučajni obiskovalci sejma Franc Grašič, gostilničar iz Kranja, Peter Potočnik, novinar DELA, Emil Her-lec, gostilničar iz Tupalič ter Danica Dolenc, predstavnik ČP GLAS na sejmu, ocenila 20 vrst sirov, ki jih domači in tuji proizvajalci razstavljajo na 17. mednarodnem sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju. Po natančni oceni sirov — oceniti je bilo treba sire po zunanjem izgledu, zgradbi in trdnosti testa, vonju, barvi, izgledu v prerezu in seveda, kar je najpomembnejše, po okusu, je komisija ob strokovni pomoči Janeza Čebaška. strokovnjaka za sire in strokovnega učitelja mlekarstva na Mlekarski šoli v Kranju, podelila medalje. Odločila se je za 5 zlatih, 6 srebrnih in 4 bronaste medalje. Zlato medaljo po mnenju komi>: t zasluži sir gauda Kranjskih mlekarn, sir posavec Ljubljanskih mleka rn, mini desert sir Mariborske mlekarne, sir Belje special ter mehk sir sirius camembert iz Avstrije. ga je v svojem praviljonu razstav: firma Malle iz Brodov. Slednji velja } za najboljši sir, kar jih je bilo tokrat 1 rastavljenih na sejmu. Srebrno medaljo pa je dobil grajski sir Ljubljanskih rruekarr vrhniški ementalec, stiski trapi*;, proizvod Ljubljanskih mlekarn, eda mec Zdenka, Veliki Zdenci, sir tivaks special mariborskih mlekarn a laščan iz Ljubljanskih mlekarn Bronaste medalje pa je komisiji določila za sir baranjac PIK Bebt Mlekarna Darda, za šport trans Zdenka ter dva edamea, eden r>-lzvod PK Beograd, drugi m \ SkofjaLoka. H ^ Mednarodni kmetijski in gozdarski sejem privablja v Kranj obiskovale? U Slovenije, zamejstva in tudi iz drugih republik. Ta teden ga bodo obiske tudi študentje in profesorji agronomske fakultete iz Ljubljane. Strokovni med najizvirnejše sejemske novosti uvrščajo Mercedesov rahljalnik, ki ge f mogoče pripeti za unimog, kanadski stroj za rahljanje, sejanje, obiranje » škropljenje ter gnojenje, Holderjev kultivator, škropilnice KZK iz Kranja m priključne stroje Hmezada iz Žalca. - Foto: F. Perdan i Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj p. o. vabi k sodelovanju na delovnih nalogah 1. vodenje službe vzdrževanja in službe za nego strojev ter redni pregledi strojev in konstruiranje nadomestnih delov za stroje obračunavanje osebnih dohodkov razrez papirja vratarska opravila 1 delavca 1 delavca 2 delavca 1 delavca Polc^ splošnih pogojev se za sprejem za izvajanje delovnih nalog zahteva še: pod 1.: diplomiram strojni inženir z nekajletno prakso na ustreznih delovnih nalogah pod 2.: ekonomski tehnik s 3 letno prakso na ustreznih delovnih nalogah pod 3.: delavec z zaključeno osemletno šolo in vojaščine prost, možnost priučitve pod 4.: delavec z zaključeno osemletno šolo Za vse navedene delovne naloge se združuje delo za nedoločen čas. Za vsa razpisana dela velia 3-mesečno poskusno delo. Pod 3. je delo v izmenah, pod 4. pa delo v turnusu. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejem* tajništvo GP Gorenjski tisk Kraaj 15 dni po objavi. PESTER GLEDALIŠKI PROGRAM Radovljica — V okviru akcije za delovne kolektive bo v soboto, 15. aprila, ob 19.30 uri v kulturnem domu na Bohinjski Beli gostovala kulturna sekcija DPD Svobode Mošnje z veseloigro Vozel, ki jo režira Cilka Mertelj. V nedeljo, 16. aprila, ob 19.30 uri bo prvič v festivalni dvorani na Bledu gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z dramo Otona Župančiča Veronika Deseniška. Razen članov delovnih kolektivov, ki so že prejeli vstopnice, si bodo predstavo lahko ogledali tudi vsi drugi ljubitelji odra, saj bodo vstopnice še na voljo. V torek, 18. aprila, bo ob 19.30 uri gostovalo v kinodvorani Radovljica Prešernovo gledališče iz Kranja s Haškovo komedijo Švejk. V četrtek, 20. aprila, bodo ob 19.30 uri igralci kranjskega gledališča uprizorili v festivalni dvorani na Bledu enodejanki Čarobna noč in na Odprtem morju poljskega avtorja. Sodeloval bo tudi radovljiški igralec Miran Kenda. J H GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesav-ski dolini. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji v pritličju je odprta razstava del kiparja Lojzeta Čampe. Razstava bo odprta do 23. aprila. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava del akad. slikarja Henrika Marchla, v stebriščni dvorani iste stavbe pa razstava del članov POto-kino kluba »Janez Puhar« Kranj. Razstavi bosta odprti do 23. aprila. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednje-f veški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. Kranjski fotografi razstavljajo Razstava članov Foto-kino kluba Janez Puhar v Kranju, ki so jo pred dnevi odprli v Stebrični dvorani Mestne hiše v Kranju, ima predvsem informativni značaj. Seznanja nas z novimi pa tudi s tistimi dosežki fotografskega oblikovanja v Kranju, ki so bili predstavljeni že na individualnih in skupinskih razstavah. Taki sumarični pregledi pa so potrebni, saj pomenijo tehten obračun za opravljeno delo v preteklem obdobju, pri tem pa odpirajo vrata razumevanju bodočega razvoja določene likovne zvrsti. Tako se na razstavi srečujemo z izborom portretov, s katerim sta se pred časom tako uspešno predstavila javnosti Tone Marčan in Marko Aijančič in od katerih so nekateri že našli pot v zakladnico slovenske fotografije. To velja v enaki meri za dvoje razstavljenih predvojnih del Janeza Marenčiča z obmorsko motiviko, ki ju zaradi njune likovne in vsebinske dognanosti ne bomo mogli pogrešati v nobenem pregledu razvoja slovenske fotografije. Tu imamo še Dušana Fi^erja z izborom del iz njegove kolekcije Zima, ki smo jo srečali v samostojni predstavitvi v kleti Prešernove hiše v skupinski pa na razstavi Krajina 77 v Kranju. V delih Marjana Kukca se menjava zdaj bolj ali manj celovita, zdaj spet na posamezne elemente razstavljena krajinska scena; figuralni prizori so kot na filmskem platnu povezani v sklenjeno vrsto ali pa na drugi strani izluščeni iz določene likovne oz. miselne zveze. Ta analitično-sintetični koncept fotografskega oblikovanja daje Kuk-čevim delom razgiban in vsebinsko poudarjen izraz. Fotografija številke Aiekseja Ipna« dana ob 20. uri prikazan izjemoma v kinu Storžic' Film pripoveduje o brezmejni ljubezni dveh mladih, ki ju vodi v svet fantazije. Kljub nesrečni smrti enega pa se življenje drugega nadaljuje. Glavne vloge. Suzzane Hampshair, Mi chael Petrovich, Frank Finllv. režija Fred Barenlv. B. Grl j •it zdravljenja in čim bolj bomo s tem odlašali, tem težja bo kura. Če pa hočemo zdraviti, je potrebno bolezensko stanje analizirati, nato pa poiskati učinkovita zdravila. V kratkem priložnostnem zapisu ni mogoče natančno razčleniti stanja, še manj določiti ukrepe, ki bi čudežno pomagali k izboljšanju stanja. Lahko pa navržemo nekaj mislir na podlagi katerih bo treba prej ali slej začeti reševati ta pereč problem, če hočemo priti do boljših rezultatov. Zborovsko delovanje sestavljajo štiri komponente, ki bistveno vplivajo na uspešnost ali neuspešnost. Prva komponenta so pevci, iz katerih je zbor sestavljen. Odločilne so njihove človeške in glasbene kvalitete, ki pa niso prirojene, ampak jih je treba vzgajati od vrtca do univerze. Če pri mnogih pevcih v zboru pogrešamo ene ali druge, je zbor že vnaprej obsojen na životarjenje. Druga komponenta je dirigent, ki je umetniški vodja zbora. Zbor lahko doseže samo tisto stopnjo, ki jo je sposoben doseči njegov dirigent. Trditev, da ni slabih in dobrih zborov, ampak so samo slabi in dobri dirigenti, ni iz trte zvita, ampak jo je treba razumeti v tem smislu, da se pod spretnim vodstvom tudi slabši material da solidno obdelati in da dostikrat lahko zborovodja zavira večji napredek. Tretja komponenta je odbor zbora. Ta skrbi za organizacijo dela v zboru samem in za delo zbora v družbi. Če odbor, zlasti še njegov predsednik, nima jasne predstave, kaj želi zbor doseči in nima ambicij, da bi oddaljene cilje res dosegli, je delo pevcev in dirigenta močno ovirano. Četrta komponenta pa je okolje, v katerem zbor deluje. Gre za celo vrsto odnosov, ki pa jih v glavnem lahko razvrstimo v dve skupini: materialno in moralno, od katerih druga ni prav nič manj važna od prve, čeprav navadno ob pomanjkanju nujnih finančnih sredstev nanjo pozabljamo; pevci, odborniki in dirigenti pa jo dostikrat pogrešajo. Pri katerem od naštetih elementov bomo začeli zdravljenje, ne vem. Zagotovo pa bo le-to najuspešnejše, če kar pri vseh štirih. Naj tale zapis ne izzveni, kot slavospev kranjskemu in cerkljanskemu zboru in graja ostalim gorenjskim zborom, saj vsak zbor in dirigent sama najbolje vesta, kdaj sta zadosti trdna za merjenje moči na nacionalni ravni, ampak kot izziv vsem, ki lahko pomagajo reševati gorenjsko zborovstvo. Janez Močnik Bombažna predilnica in tkalnica Tržič Na podlagi 6. in 7. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu objavljamo naslednja prosta dela in naloge OPRAVLJANJE TAJNIŠKIH POSLOV ZA SAMOUPRAVNE ORGANE (tajnik samoupravnih organov) v DSSS — kadrovsko družbeni sektor (1 oseba za nedoločen čas s polnim delovnim časom) Pogoji: 1. srednja strokovna izobrazba upravno-administrativne ali ekonomske smeri; 2. dve leti delovnih izkušenj; 3. znanje strojepisja in stenografije ter znanje s področja vodenja zapisnikov; 4. poznavanje organizacije samoupravljanja v delovni organizaciji; 5. uspešno opravljanje preskusa znanja s področja vodenja zapisnikov. Poskusno delo je 2 meseca. Prijave na objavljena dela in naloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovsko družbeni sektor (KDS) 15 dni od objave. Interesenti lahko dobijo v kadrovsko družbenem sektorju (KDS) tudi vse dodatne informacije. -r-r*- ABC POMURKA — Trgovsko proizvodna organizacija Golica Jesenice - TOZD Industrija-obrt ponovno razpisuje prosta dela in naloge RAČUNOVODJE TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, imeti: — najmanj srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri — najmanj tri leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu ali — nedokončano srednješolsko izobrazbo ter — 20 let ustrezne prakse v knjigovodstvu Poleg tega mora kandidat imeti aktiven odnos do samoupravljanja, spoštovati zakonitost in mora biti vesten pri delu. Delo se združuje s polnim delovnim časom za nedoločen čas in trimesečnim poskusnim delom. Za potrebe delovne enote TAPOPLASTIK s sedežem na Jesenicah, Titova 63, ki je v sestavi TO Industrija-obrt pa se objavlja prosta dela in naloge: 1. VODJE DE TAPOPLASTIK 2. POLAGALCA TALNIH OBLOG I. Pogoji: pod L: srednješolska izobrazba gradbene smeri, 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, potrebne vodstvene sposobnosti in aktiven odnos do razvijanja samoupravljanja, trimesečno poskusno delo pod 2.: končana poklicna šola za tapetnika, soboslikarja ali mizarja, tri leta ustreznih delovnih izkušenj, zaželeno je ustrezno znanje za polaganje talnih oblog, trimesečno poskusno delo. Delo se združuje s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Kandidati naj ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi ter opisom dosedanjih zaposlitev pošljejo v 15 dneh od objave za vsa prosta dela in naloge na naslov: ABC Pomurka — Trgovsko proizvodna organizacija Golica Jesenice — kadrovska služba — Jesenice, Titova 1. Stanovanja ni. c Blokovski otrok in igrišče J »Kam, povejte, če nam že ne morete zgraditi igrišč!« »Prepovedano« igrišče v naselju Vodovodni stolp. Desn o zadaj je igrališče za najmlajše, ki so ga prebivalci soseske sami uredili. Letos bo delno dograjeno športno igrišče pri novi osnovni šoli Simona Jenka, ki bo otrokom odprto tudi po pouku Igralne hišice na Planini so res prikupne, vendar tudi nevarne. Doslej sto ie trije otroci padli s strehe na trda betonska tla Novinarski dnevi v Kranju V PETIH LETIH SEDEM PREDSTAV Dramska skupina KUD Dobrava v Naklem sodi med najbolj delavne amaterske igralske skupine na Gorenjskem. S to dejavnostjo se mladi ukvarjajo že pet let. V tem kratkem času so predstavili kar sedem dramskih del: Matiček se ženi. Vroča kri, SneguljČica, Razvalina življenja, Čarovnik iz Ozza in Avtobusna postaja, največ pa smo slišali o njih letos, ko so igrali Miiolovko. Dramska skupina tvori os, katere se vrti vsa kulturna dejavnost v Naklem. Sodelujejo na številnih proslavah in pripravljajo lastne recitale, s čemer privabljajo nove člane. Pred leti so se najmlajši ukvarjali z lutkovno dejavnostjo, ki pa je zaradi pomanjkanja prostorov zamrla. Lutkarstvo nameravajo zdaj spet oživiti. Na ta način namreč mlade Nakljance navdušijo za delo v gledališču in s tem poskrbijo za pomladitev lastnega članstva. Kot večina dramskih skupin se tudi oni borijo z denarnimi težavami. Predstave ne prinašajo dobička; velikokrat je treba poseči celo v lastne žepe. Medtem ko je na domačih predstavah obiskovalcev dovolj, pa je vse drugače na gostovanjih. Upajo pa da je kriza gledaliiča le prehodna in da bodo njihov trud gledalci kmalu znali poplačati. MajdaKn.h. MED MLADIMI ŠENĆURJANI Senčurski mladinci so si težko priborjeni prostor v kleti kulturnega doma prav prijetno uredili. Vanj so vložili veliko ur prostovoljnjega dela, zato so na svoj uspeh upravičeno ponosni. Najraje igrajo namizni tenis, tako da je miza vedno »polno zasedena«. Nekaj tecav imajo s hišnikom ter z nekaterimi krajani, ki na njihovo klubsko dejavnost gledajo z dokajlnjo mero nezaupanja. Vsak začetek je težak, toda mladinci in mladinke so trdno prepričani, da bi njihovo delo naletelo na odobravanje. Za namenom, da bi si pridobili podporo celotne krajevne skupnosti, bodo organizirali pogovor s starši in jim razložili, kaj delajo in kakien je namen njihovega dela. V svoji organizaciji imajo že komisijo za idejnopolitično izobraževanje in komisijo za športno dejavnost. Pred dnevi so razpravljali o kulturi in njenem pomenu za sodobnega človeka. Sestavili so kulturno komisijo, nameravajo pa še komisijo za informiranje. Njena naloga naj bi bila izdajanje biltena, ki bi vse krajane obveščal o delu mladine, prinašal pa naj bi tudi literarne prispevke. Morda se jim bo prav z izdajanjem biltena posrečilo, da jim bodo starejši zaupali, da bodo s ponosom gledali na mlade in da bodo klubske prostore lahko uporabljali le zaae. Zaenkrat jih morajo namreč občasno odstopati tudi drugim društvom in organizacijam v krajevni skupnosti, ki jim nato pustijo veliko dela s čiščenjem in pospravljanjem. . _Majda Kmfic Otroci, ki živijo v predmestjih ali na podeželju, ne vedo za želje svojih mestnih vrstnikov po koščku zemlje, ki bi bila samo njihova. Oni se lahko igrajo kjerkoli; na dvoriščih, travnikih ali v gozdovih, medtem ko je drugim prepovedan vsak prostor, ki si ga izberejo za svojo igro. Da bomo njihovo stisko laže razumeli, preberimo najprej nekaj misli učencev osnovne šole Simona Jenka v krajevni skupnosti Vodovodni stolp, ki so jih zapisali lani: Velikokrat sedimo na ograjah, ker drugega nimamo početi. (Vesna) Samo, da bi bila gugalnica, ena sama, smo govorili. Nič. (Sonja) Res je, da se blokovski otroci nimajo kje igrati. Ulice so nevarne, zelenice prepovedane za igro. A otroci so otroci, radi se igrajo. Kaj jim mar zelenica, hočejo svoj prostor pod son-1 cem. A kaj potem? Po krajšem veselju otrokoma zavpije soseda z okna: »Kaj razbijata in vpijeta, pojdita drugam, saj tu ni igrišče!« (Asima) »Zginite proč, mulci! Vso zelenico boste uničili!« In mi moramo seveda proč. (Igor) Toda kam? Na stadion? Tam te čakajo oči budnega paznika. Venomer opominjajo: »Ne hodi po tribuni. Pojdi s proge. Ne hodi po igrišču.« (Aleš) Na stadionu so tisti veliki fantje, ki so včasih zelo nesramni. (Tatjana) Človek niti v kraju, ki je namenjen za šport, oddih in sprehod nima več prostora .(An dre j a) Starejši, prosimo vas, uresničite nam to željo; naredite nam igrišče! (Tatjana) Lani se je otrokom iz naselja Vodovodni stolp II v Kranju končno nasmehnila sreča. Pri novi šoli Simona Jenka so začeli graditi igrišče. Delno bo dokončano že letos. Pomembno je, da to ne bo zaprt prostor, ki bi ga uporabljala le šola, ampak bo hkrati tudi družabno središče, kamor se bodo otroci po pouku lahko vsak čas zatekli, od koder jih nihče ne bo preganjal. Seveda pa to ni dovolj. Kazalo bi razmisliti tudi o tem, da bi nekdo življenje na igrišču usmerjal v sproščeno igro. Nujno pa bi bilo treba že zdaj poskrbeti za vzdrževanje igrišča in naprav. Pri tem ne gre zanemariti misli, da bi otroci del sredstev za vzdrževanje priskrbeli sami (zbiranje papirja in odpadnega materiala), saj se je ta možnost pokazala kot sprejemljiva že ob gradnji. Poudariti je namreč treba, da je največja vrzel prav v športnih igriščih za otroke od 9. do 15. leta. Njihova igra je hrupna, včasih celo nekoliko objestna. Zato bi bilo morda pametno, da se tudi njim poveri skrb za red in vzdrževanje naprav na novem igrišču, saj otroci vestno izpolnjujejo pomembne naloge, ki so jim zaupane. Nekoliko bolje se v tej krajevni skupnosti godi predšolskim in mlajšim otrokom. Stanovalci so sami uredili nekaj prijetnih igrališč med bloki, z veseljem pa so jim pomagali tudi otroci. Prav ta igrišča so tudi ena od redkih oblik zbliževanja ljudi v mestu. Tam, kjer igrišče nastane na osnovi prizadevanj ljudi, tam zaživi pravo mestno življenje, prija-teljstvo.A tudi takih prostorov je še vedno premalo. Vzrok za tako stanje, če ga že hočemo iskati, je v napačnem načrtovanju gradnje stanovanj v naselju Vodovodni stolp. Takrat nihče ni pomislil na otroke in na igrišča, ki jih potrebujejo. Zdaj pa je razumljivo napake težko popravljati. Temu so se pametno izognili načrtovalci novega naselja na Planini. Igrišča so bila predvidena že v zazidalnem načrtu, tako da imajo otroci dovolj prostora za igro. Pa vendar je napaka nastala tudi tu. Projektant ličnega igrališča za najmlajše ni pomislil, da s strehe »hišice« otrok lahko pade na trda betonska tla. To se je doslej že trikrat zgodilo, a nihče še ni mr« sar ukrenil (razen skupnosti otroškega varstva, ki je na skupščino občine poslala zahtevo, da se igrali šče zapre, dokler pomanjkljivost ne bo odpravljena). A svetla točka se kranjskim otro kom vendarle kaže. V teh dneh so najmlajši dobili prikupno igrali*«*«-, manjka le še nekaj orodja, na stadionu Stanka Mlakarja, čez nekaj let pa bodo dobili še velik prostor v novem športnem parku ob stadionu. Načrti so že izdelani. Želimo lahko le, da se njihova uresničitev ne bo preveč zavlekla. H. Jelovčan Od 1. maja participacija v zdravstvu do novem S položnico in gotovin Od l.maja naprej bomo uporabniki zdravstvenih storitev po novem prispevali k posameznim storitvam, za katere in v kakšni višini smo se obvezali v samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. Dosedanji osebni prispevek uporabnika k nekaterim storitvam - participacija je bil plačljiv v gotovini, po novem predlogu, ki bo v kratkem sprejet, pa bi bila participacija za nekatere storitve iz liste prispevkov plačljiva tudi s položnicami. V to smer se je tudi izoblikoval predlog: uporabniki zdravstvenega varstva bodo lahko prispevek za obisk zdravnika na domu, prevoz z reševalnim avtomobilom, za zobna protetična dela, za ortopedske pripomočke in ortotična sredstva plačevali s položnico, izjemoma tudi prispevek k nemedicinskemu delu oskrbe v bolnišnici. Vsa ostala participacija pa bo kot doslej plačljiva z gotovino, za kar bo uporabnik - kot doslej - prejel potrdilo. Na ta način bo vsaj za nekaj časa ohranjeno še gotovinsko plačevanje participacije, kar pa seveda ne pomeni, da ne bi iskali za naprej ustreznejšega načina, predvsem takšnega, ki bi zdravstvene delovne organizacije razbremenilo »pobiranja denarja«. Medtem ko za večino uporabnikov nov način plačevanja participacije tudi po 1. maju ne bo kdo ve kako drugačen, pa velja opozoriti tiste skupine uporabnikov, ki so po samoupravnem sporazumu oproščene plačevanja participacije. V času od 1. maja do 1. septembra naj bi si vsi, ki so oproščeni participacije, oskrbeli ustrezna potrdila v zdravstvenih knjižnicah, da so oproščeni, po tem prehodnem obdobju pa bodo seveda morali plačati ob zdravstvenih uslugah participacijo, če ne bodo imeli ustrezno potrjenih zdravstvenih knjižic. Za predšolske in šolske otroke, ki so oproščeni participacije, ni potrebno iskati nobenih potrdil, saj zadostuje že rojstni datum v zdravstveni knjižici. Borci z dvojnim štetjem imajo že sedaj dokazilni kartonček, drugi udeleženci NOB, ki so v pravicah iz zdravstvenega varstva z njimi izenačeni, pa naj bi si pri krajevnih ali občinskih organizacijah zveze borcev oskrbeli dokazilo ali zaznamek v zdravstveni knjižici. Uživalci stalnih denarnih družbenih pomoči in upokojenci z varstvenim dodatkom imajo lahko odrezet poštne nakaznice ali zaznamek v zdravstveni knjižici, začasno nezaposleni naj bi imeli potrditev skupnosti za zaposlovanje, da so tam prijavljeni, delovni invalidi z najmanj 70-odstotno telesno okvaro in drugi za delo nesposobni občani bodo imeli prav tako zaznamek v zdravstveni knjižici, kar jim bo tako kot ostalim občanom oproščenim participacije vpisala strokovna služba občinske zdravstvene skupnosti; enako velja za kmete, ki so oproščeni plačila davčnih obveznosti in s tem tudi zdravstvene participacije. Srednješolska mladina in pa redni študenti, ki prav tako ne prispevajo k zdravstvenim storitvam, bodo morali imeti potrdilo šole v zdravstveni knjižici. Učencem, ki so v delovnem razmerju v temeljni ali drugi samoupravni organizaciji ali delovni skupnosti pa potrdi njihov status njihova organizacija ali skupnost, učencem, ki so v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih, potrdi njihov status strokovna služba zdravstvene skupnosti. L. M. S samoprispevkom do šole Jesenice — Občani jeseniške občine so se ha referendumu leta 1976 z večino odločili za samoprispevek, s katerim zdaj že gradijo šolski center na Plavžu. Gradnja objekta je zdaj v četrti fazi, stavba za prvo stopnjo osnovne šole, to je za učence do 4. razreda je že pod streho, vzporedno pa tečejo pripravljalna dela tudi za drugo fazo. Na gradbišču zdaj dela od 70 do 80 delavcev. Groba instalacija vodovoda je že položena, prav tako pa tudi že groba instalacija centralne kurjave, razvod elektrike delajo vzporedno z gradnjo, betonažo in v temeljni organizaciji stanovanjske in visoke gradnje na Jesenicah pravijo, da bo prva stopnja zaključena do začetka novega leta. Vsa mizarska dela so prav tako že gotova in že čakajo v delavnici, tako, da bo zapiranje stavbe lahko nemoteno potekalo. Druga faza gradnje, to je obiekt za višjo stopnjo osnovne šole, vrt ter telovadnica z bazenom na i bila gotova prihodnje leto do za£ t ka šolskega leta. Objekt, ki ga sedaj gradijo, ima » klonišče za 400 oseb, več namen k* prostor, 20 učilnic, razdelilno k hinjo ter sanitarije. Doslej so * * izkopali 13.000 kubičnih metrov m teriala, ugradili 3100 kubičnih m trov betona, položili 280 ton »rm^ ture ter 18.000 kubičnih metrov on?' ža oziroma opravili približno tolik del kot za dve stolpnici. Investitor gradnje je občinska izobraževalna skupnost Jesenice, ki ,e dobila bančni kredit, tako, da'lahko gradnja nemoteno poteka. Občani bodo plačevali samoprispevek pet let, gradnja pa bo končana v treh letih, kredit pa bodo potem vračali s sredstvi samoprispevka. R.K. Tudi strokovna nega bolnika na domu V samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva smo si zapisali in tudi sprejeli novo pravico, in sicer do strokovne nege na domu. Strokovne nege na domu uporabniki zdravstvenega varstva doslej niso imeli ali pa je bila res ob izredno izjemnih primerih Takšna nega je največkrat potrebna kot nadaljevanje zdravljenja po odpustu iz bolnišnice in to takrat, kadar domači ne zmorejo ali ne znajo negovati svojca; največkrat pa je strokovna nega na domu potrebna starejšim bolnim ali onemoglim osebam, ki žive sami ter so največkrat odvisni (udi od sosedske pomoči, če ne morejo ah nočejo v domove za upokojence. S strokovno nego na domu imajo v nekaterih regijah že nekajletne izkušnje, na Gorenjskem pa bi v letošnjem letu s tem šele začeli. Da bi nova oblika zdravstvenega varstva stekla, bo verjetno potrebno zaposliti na novo nekaj medicinskih sester. Za zdaj je vse šele pri začetku in hol, pri načrtih, vendar pa v kranjskem zdravstvenem domu upajo, da bo strokovna nega na domu stekla poskusno nekako sredi tega leta. Z uvajanjem strokovne nege na domu bo ob že sedaj običajni zdravniški pomoči in pa pred kratkim uvedeni la.čni negi na domu lepo zaokrožena skrb za bolne starejše, pa ne samo starejše ljudi, na domu. V Kranju je namreč sredi marca stekla v organizaciji Doma upokojencev tudi la.čm, nega na domu. Ze lani je Center za socialno delo v Kranju z anketo ugotovil, da bi v občin, potrebovalo laično^ego na domu več kot 300 starejših občanov, od tega ^ bi « skoraj 90 takuh. k, hi p«„,„č potreboval, res nujno. To pa J^veda^vilka, ki Ji negovalke Doma upokojencev, .-daj «^^1^^ nih skupnostih bo slej ko prej morala zaziveu lu"' en\niTL ni 0 kater, sne, zelo dost, govorimo, zaživela pa ma čeprav bi bila ponekod edino primerna oblika skrbi za Največkrat je starejšemu onemoglemu treba le pomagati pn drobnih vsakodnevnih a nujnih opravilih, za kar .seveda m P?^n* JS' kovno znanje, ampak le prijazen odnos ^ nega človeka ter splošno znanje o negi. o tem kdaj j P ^ m tudi strokovna nega na domu, pa seveoa oui L. M. H patronažno službo. Nov in razširjen sporazum z evropsko gospodarsko skupnostjo BRUSELJ — Jugoslovanska delegacija, ki jo vodi veleposlanik v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve Milovan Marko vic, je odpotovala v Bruselj na pogovore s predstavniki Evropske gospodarske skupnosti. Obe strani skušata doseči nov sporazum o razširjenem sodelovanju med skupnostjo in našo državo. Vodja naše delegacije Milovan Marković je povedal, da pogovori ne bodo enostavni, vendar je optimist. Znano je, da se deficit Jugoslavije v menjavi z Evropsko gospodarsko skupnostjo stalno veča in je lani že dosegel skoraj 2,5 milijarde dolarjev. Predvsem si naša stran prizadeva doseči sporazum, ki bo zmanjševal omejitve pri uvozu našega blaga v devet držav Evropske gospodarske skupnosti. Sicer pa je bil tudi ta teden značilen za živahno zunanjepolitično dejavnost Jugoslavije. V torek je odpotoval iz naše države komisar za zunanje zadeve republike Gane Riger Joseph Felli. Sešel se je z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Milošem Mi-nicem, ki sta še posebej opozorila na pereče zaostrovanje v Afriki in se zavzela za krepitev gibanja neuvrščenih. Ganskega gosta sta sprejela tudi podpredsednik predsedstva SFRJ Stevan Doronjski, kateremu je Felli izročil osebno poslanico ganskega voditelja Acheamponga za predsednika Tita, in predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič. Pri nas je bil tudi finski zunanji minister Vayrynen. Pogovarjal se je z Milošem Minićem. Še posebej pomembno je, da so naša in finska stališča o beograjski konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi sorodna. Pri nas pa je bil tudi predsednik Organizacije ljudstva jugozahodne Afrike (SWAPO) Sama Nujoma. Voditelj afriškega gibanja se je zahvalil Jugoslaviji za pomoč gibanju za osvoboditev Namibije. Namibijskega gosta je k nam povabila zvezna konferenca SZDL, sprejela pa sta ga predsednik republike Tito in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič. Predsednik Tito je sprejel tudi člana predsedstva SFRJ Josipa Vrhovca, ki se je vrnil iz Alžirije in našemu predsedniku izročil poslanico alžirskega predsednika Huarija Bumediena. Lazar Mojsov, namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve, pa nadaljuje potovanje po nekaterih afriških neuvrščenih državah. V Somaliji in na Cipru napeto MOGADIŠ, NIKOZIJA - Tuje agencije sporočajo, da je somalski predsednik Siad Barre po radiu sporočil ljudstvu, da so preprečili poskus državnega udara. Nekaj upornikov so ubili, ujetim častnikom pa ' bodo sodili. Poskus državnega udara povezujejo s težavami, ki jih ima somalski predsednik Barre po zgubljeni vojni na Ogadenu. »Zavrelo« je tudi na Cipru. Oblastem je uspelo zadnji trenutek preprečiti organiziran terorizem, ki naj bi povzročil nerede v državi. Nekateri listi pa celo trdijo, da so naklepali atentat na predsednika Spirosa Kiprianuja. V zaporu je trenutno 20 aretiranih. Slišati je namigovanja, da terorizem Podpihujejo nekatere tuje sile. Med zaprtimi je tudi nekaj članov ciprske teroristične organizacije EOKA, kije konec lanskega leta ugrabila sumi ciprskega predsednika Ahilesa Kiprianuja. Romuni niso zadovoljni NEW YORK, BUKAREŠTA - Libanon je še vedno »sod smodnika«, saj se spopadi predvsem na njegovem jugu in tudi v glavnem mestu Bejrutu nadaljujejo. Prihajajo poročila o umiku izraelskih vojakov z juga Libanona in o uspešni misiji mirovnih »il vendar temu marsikdo ne verjame, da je izraelski umik res dobronameren. Slišati je, da s tem želijo le pridobiti na času. 8tiki med voditelji arabskih držav se nadaljujejo. Sadat zagotavlja da se bodo stiki z Izraelom nadaljevali, sešla pa sta se tudi sirski predsednik Asad in Jaser Arafat. Zanimiva je ocena romunskega voditelja Ceausescuja, ki je skušal neposredno posredovati v sporu med Izraelom in Egiptom. Romunski voditelj, ki odhaja v Združene države Amerike, je dejal, da je Egipt popustil in priznal Izrael, izraelski odgovor pa ni izpolnil pričakovanj. Enakega mnenja je bil na neformalni seji varnostnega sveta OZN tudi generalni sekretar Kurt Waldheim. Prvič v Zvezni republiki BONN _ Zahodnonemška prestolnica že živi z bližnjim obiskom sovietskeua državnega in partijskega voditelja Leonida Brežnjeva v Zvezni republiki Nemčiji. Vendar kljub temu ne gre prezreti sedanjega obiska češkoslovaškega voditelja Gustava Husaka v ZRN. To je prvi Husakov obisk v eni od zahodnih držav in prvi v Zvezni republiki Nemčiji Čeprav imata državi kar 356 kilometrov skupne meje. Češkoslovaška ie bila zadnja od socialističnih držav, ki je normalizirala odnose z ZRN To ie bilo šele leta 1973. ZRN in SZ sta to storili že leta 1970. Hu-sakovemu obisku pripisujejo velik pomen tudi zaradi tega. ker na CSSR menda vladata dve struji. Prva zagovarja sodelovanje z ZRN, druga na opozarja pred vdorom tujih vplivov ob gospodarskem sodelovanju. Husak je »človek sredine«, ki bo znal najti pravo mero za politično sodelovanje. Nemirna Eritreja ADIS ABEBA -. Roročila iz etiopskega glavnega mesta govore da v državi, katere voditelj Mengistu je bil pretekle dni v Sovjetski zvezi, se ni miru. Še posebno nemirni so Eritrejci, ki terjajo avtonomijo. Vendar hoče etiopska vlada po uspehu s Somalijo na Ogadenu, kjer je bila izdatna pomoč Sovjetske zveze in Kube obračunati tudi z Eritrejci. Vojska se je lotila obračunavanja z uporniki. Slišati je za izjave nekaterih etiopskih voditeljev »da revolucija v državi še vedno traja« in da je bila njen del tudi zmaga nad Somalijo in skrb za red in pokornost v etiopski pokrajini Eritreji. Poskus izigrati črnsko večino PRETORIA - 24. aprila naj bi skupščina OZN razpravljala o položaju Namibije, kjer se gibanje SVVAPO bori za samostojnost in enakopravnost ter pokrajine v rasistični južnoafriški republiki. Le ta skuša oblikovati vlado, v kateri naj bi bili zastopniki belcev in črnske buržoa zije, ki nima veliko skupnega z resničnim črnskim življem. Tej nameri so se ostro uprle celo Združene države, Velika Britanija, Zvezna republika Nemčija, Francija in Kanada. Boje se namreč, da enostransko sestavljena vlada ne bi še podžigala upora, v katerega bi se hitro lahko vmešali Sovjetska zveza in predvsem Kuba, ki sta v sporu med Etiopijo in Somalijo utrdili vpliv na Čmi celini in v marsičem odrinili zahodne države. J. Košnje k Kako je uglašen sekstet gorenjskih študentov (fanta sva bila v manjšini) prekrižaril našo sosedo od Benetk do Sicilije ■Vp ■ II I —II —i I ■ T^^MajJjJJJJJjTIPJ^^Mpp^BSBBlBSBBBBSSBSB^ »Najel sem taksi, čez sto sva vozila ves čas! Petdeset jurjev! Gremo! »Jam, kje sta pa Cvet in Mojca?« »Kartice, nakupi. Čez tire sta zdrveli. Minuta manjka do odhoda. »Prtljago na vlak. Grem, daj karte za nas tri. Ce ne prej, se vidimo v Rimu! Velja?« »Velja! Srečno!« Stečem čez tire. Na postaji ju ni. V restavracijo! »Pusti vse in — teci! TECI!« Debelo me gledata. »Se ne zafrkavam! TECI!« Odpravnik že piska, vrata treskajoče loputajo, ko skočimo na ekspres. NE POZABI NAS, SICILIJA!! Vojak je še vedno žalosten. Toči krokodilje solze. Z dopusta se vrača v Trst. V daljavi se briše SICILIJA, na krmi nad trebuhom trajekta, kjer se kot škatlica pri škatlici stiska deset vlakovnih kompozicij (če nimaš dobrega spomina, kaj hitro zajadraš v napačni vagon), prijetno pihlja. Nebo je oblačno — dežna kaplja priprši na obraz. Morje ljudi. Sendviči in limonada, prazne steklenice letijo čez ograjo v morje. V zraku rjove glas ladijskih motorjev. Zvonec. Treba bo oditi spet nazaj, v drobovje enega od tridesetih vagonov. Pristajamo. Trajekt se obrne za stoosemdeset stopinj. Iz migotajoče megle se izluščijo obrisi skalnate KALABRIJE, dela nekdanje antične Grčije, ostanka osrednjega dela, ki je potonil v Tirensko morje. Spodaj v luki burja vlači kartonaste prazne škatle, mi peremo makarone, za večerjo. Glasno oziramo, zabavljamo, meljemo, kritiziramo vse, ki so nam na karšenkoli način razbili idilično podobo Sicilije. Na glas. Saj nas nihče ne razume ... opla, pardon: »Bo za nas kaj ostalo?« Presenečenje. Koliko časa že nismo slišali slovenske besede iz nam nepoznanih ust. Ljubljanska družina se s sosednjim vlakom vrača z oddiha s sončne strani otoka. Pogovarjali bi se in pogovarjali... pa se železniške tirnice prehitro razdružijo. KALABRIJA Izumrla naselja meljejo vlakovi tam-tami. Od poldrugega milijona Kalabrežev se jih je tretjina izselila na tuje, v severnoitalijanska mesta ali v tujino, Nemčijo, Belgijo, s trebuhom za kruhom. Kamnite, s kartoni prekrite hiše, otročad, kure, prašiči, vse se gnete in stiska in životari skupaj na nekaj kvadratih bivalne površine. Razlike v razvitosti med severom in jugom so se v zadnjih dvajsetih letih samo še poglobile. Zaradi neracionalne gospodarske politike, breznačrtnosti agrarne reforme, podkupljivosti državnega birokratskega aparata. Razseljene vasi zdijo po obronkih Kalabrijskih Ape-ninov. Masivi Sile, Serre, Aspromonteja padajo proti morju v nekakšnih terasah. Sem se vsakdo vrne samo umret. Ali pa si iz tridesetletnih krvavo prisluženih prihrankov sezida razkošno vilo, da po njegovi smrti podeduje vsak potomec vsaj eno nadstropje. Kalabrija je cvet jasmina. JASMIN rod nizkih grmov z zelenimi, šibastimi vejami in prijetno dišečimi rumenimi in belimi cvetovi. Spada v družino oljčnic. Gojijo ga za pridelovanje jasminovega olja. Najjužnejše dele kalabrijske obale molze torej industrija parfumov. Cele plantaže ti zaplešejo pred očmi. Ura je štiri. ZJUTRAJ. Ženske, zavite v belo, začno z obiranjem cvetov. Ob desetih dopoldne morajo končati, ker sonce in vročina posrkata ves tisti značilni jasminov omamni vonj. Jasmin cvete štiri mesece na leto. Ostalih osem mesecev so obiralke brezposelne. Deset tisoč cvetov morajo nabrati za en sam kilogram jasminovega cvetja. Ce preračunamo v potege levice in desnice, znese to prek dvajset tisoč kretenj z roko. V opojno-sladkobnem vonju jasmina, ki draži nosno sluznico in oči. Od štirih zjutraj do desetih dopoldne. Šest ur. In brez oddiha ali malice. Za en kilo- gram pravilno nabranega jasminovega cvetja pa dobijo — TISOČ LIR. In ker naberejo povprečno dva do tri kilograme, zaslužijo Šest starih jurjev na dan!!! Mi pa se mažemo z njim pred kakšno slavnostno večerjo ... Deset minut nabiraš, pa ti začne neznosno smrdeti. Šest ur za šestdeset novih dinarjev. Stoosemdeset tisoč na mesec (obirajo na petek ali svetek), sedemsto-dvajset tisoč dinarjev dohodka na leto, in s tem mora preživeti tudi po desetčlanska družina. Jasminovo olje oplemenjujejo v Franciji. Iz tristo kilogramov jasmin ovih cvetov (šesto ur garaškega dela) iztisnejo EN KILOGRAM jasminovega koncentrata in zanj je treba izplačati tristo tisoč dinarjev dnine. V Franciji pa lahko tako količino prodaste za tri milijone, torej desetkrat dražje. Devet desetin torej spravita v svoj žep lastnik plantaže (ki ne požre niti lire za gnojenje, gojenje. . .) in prekupčevalec. Magnata bogatita na račun brezpravnih ženic. Vsi Kalabrežani sanjajo o boljšem življenju, ki naj bi vzklil iz industrije. ZATO... ZATO so izsekali OSEMSTO HEKTARJEV oljčnih gajev, pomarančevcev, limonovcev, mandljevih dreves, pinij, cipres na rodovitni rdečkasti zemlji v GIOIA TAURO, da bi lahko postavili ogromno jeklamo, peto po vrsti v ITALIJI. Kalabriji bi morala zagotoviti hiter industrijski razvoj. Osemanjst milijard lir ali trideset milijonov po hektarju je plačala država samo za odkup in zavarovanje tega nekoč raja Italije. Peščena plaža se je morala umakniti strojem ... Izgradnja državne jeklarne je bila prebivalcem GIOIA TAURO in provinci REGGIO pred sedmimi leti obljubljena na vrat in na nos brez kakršnegakoli planiranja in izračuna, in to samo zato, ker so se začeli upirati zaradi imenovanja CANTAZARA za sedež pokrajine in ne REGGIA. Samo gradnja pristanišča je omogočila dvesto novih delovnih mest, a istočasno ukinila štiristo starih. Kmetje so z uničenjem plantaž ostali brez zemlje, inflacija in utapljanje žalosti v alkoholu sta jim hitro preglodali odkupnino za prisilno razlaščeno zemljišče. Industrializacija je odprla mafiji nove horizonte. Ves tovorni transport, pravijo, je v njenih rokah. MAFIJA odloča, kdo sme delati in kdo ne. In to se, razume, dobro preplača. Jeklarna v GIOIA TAURU, katera vrednost je ocenjena na dvaintrideset milijard NOVIH DINARJEV, je po oceni strokovnjakov zgrešena investicija pošastnega obsega. Saldo jeklarne bo — PASIVEN, torej bo novi zmaj proizvajal in prelival samo — IZGUBE. Sanje KALABREZANOV so izpuhtele, vse življenje bodo lahko preklinjali to »MODERNO KATEDRALO V PUŠČAVI«. KONČNO - DOMOV In potem smo spali, spali... 24. JULIJ - prihod v BOLONJO ob 8.23. BOLONJA — mesto z najrazličnejšimi častnimi vzdevki: učena, slikovita, rdeča BOLONJA. Meščani bijejo boj za staro mestno jedro, drugo največje v Evropi poleg Benetk. Najstarejša univerza v Evropi iz 1. 1119 še stoji. Mir moti samo jata golobov pred cerkvijo in upokojenec, ki prodaja drobtinice in bučna semena. Za sto lir. Zvečer pa pobira vrečke po nastlanem trgu. Za naslednji dan. ODHOD ob 13.34 - za BENETKE! Oglodano truplo na vodi. Stojijo na 118 otočkih v laguni ob izlivu reke Brente v Beneški zaliv. S kopnim jih veže železnica, ki jo je začel graditi Mussolini. CANAL GRANDE. Most vzdihljajev. MARKOV TRG. Otožne serenade. Snemanje mestnih zastav. Trenutek za slovo. Grenko, a nujno. SREČNO! CVET, MARTA, DARINKA, MOJCA IN BRANE! SREČNO! IN ZEMLJA, NA KATERO SI STOPIL, TI JE VZELA DEL POTOVANJA. KO SE VRNEŠ, SI SAM ... TE DNI PO SVETU LETALA PADAJO Zloglasna vojaška letala starfighter s«? rušijo drug /a drugim, ne samo v Nemčiji, tem vet1 poVMod, kamor so jih ZDA pred leti prodate. Tako se je v ponedeljek zrušilo letalo te vrste v Tihi ocean, kakih sto kilometrov južno i«l mesta Mijazaki na Japonskem. ZIMA ZAJELA BRITANIJO Nenadna aprilska zima je zajela britanske otoke. Najhuje je prizadela Škotsko in severno Anglijo, kjer je temperatura čez noč padla ponekod na pet stopinj pod ničlo. Sneg in mraz sta presenetila pastirje, ki so že gnali črede na spomladansko pa so. Sneg je pobelil celo londonske parke, imajo pa ga tudi na skrajnem jugu Anglije. RAZISKOVANJE BERMUDSKEGA TRIKOTNIKA Kar je bila do zdaj le bajka, bo kot kaže kmalu pojasnjena skrivnost. Sovjetski plavajoči laboratorij namreč že končuje raziskovalno nalogo v »peklenski coni« kot imenujejo bermudski trikotnik. Inženir Anikin, ki preučuje nenavadni pojav, zatrjuje, da gre za orjaški naravni laser, ki povzroča viharje, nenadne oblake, magnet- ne viharje, prekinitve radijskih zvez. požare na ladjah in v letalih. Hidrolog Feomin pa dopuAča možnost, da gre za nekaj, kar bi lahko primerjali s »črnimi luknjami« v vesolju: voda in zrak se umakneta in oblikujeta brezno, ki pogoltne vse. kar doseže. V ZDA VEC NEZAPOSLENIH V ZDA se je v marcu neznatno povečalo Število brezposelnih, čeprav se je zaradi močnejšega razvoja ameriškega gospodarstva zaposlilo več delavcev kot kdaj prej. Stopnja nezaposlenosti je v marcu narasla na 6,2 odstotka, februarja je znaSala 6,1 odstotka, medtem ko se je-število zaposlenih oseb. ki jih je bilo v februarju 9.1 milijonov, povečalo na 9,'),25 milijona. ŠVICA IZDALA BANČNE SKRIVNOSTI Švicarske oblasti so poslale italijanskemu sodišču v Rimu, pred katerim teče obravnava proti visokim funkcionarjem, obtoženim sprejemanja podkupnine od ameriške družbe Lockheed, vse podatke o skrivnih računih, na katere so jim izplačevali denar. V Švicarski bančni praksi doslej niso izdajali podobnih skrivnosti, tudi če je slo za račune, na katerih je ležal denar » sumljivih« lastnikov. RIBARJENJE V TUJIH VODAH Poljski patruljni čolni so ujeli za-hodnonemiko ribiško ladjo, ki je ribarila v vodah Baltika, namenjenim zgolj za poljake ribiče. To je prvi izgred, odkar je Poljska letos razširila paa svojih teritorialnih voda od treh na dvanajst milj in določila obalno ekonomsko cono, v kateri je obdržala pravico do ribolova in črpanja naravnih bogastev z morskega dna. Tako se je tudi na Baltiku začela ribiška vojna, kakršne so že dlje časa na mnogih morjih in oceanih po svetu. »LOV« NA JAPONSKEM Japonska policija je v ponedeljek izvedla vrsto racij, da bi izsledila tajne delavnice orožja, ki bi utegnile biti uporabljene za to, da bi demonstranti preprečili odprtje novega tokijskega letališča Narita Prejšnji mesec, ko so demonstranti vdrli na letališče in poškodovali kontrolni stolp, je policija aretirala 50 ljudi. S PUŠKAMI NAD KMETE V neki indijski vasi, 280 kilometrov južno od Madrasa, je policija streljala na kmete in jih pet ubila. Neredi so izbruhnili, ker se je okoli 3000 kmetov uprlo zemljiškemu davku in zahtevalo olajšave za vračanje posojil. 1500 telefonskih priključkov Del sodelujočih v vaji narodne zaščite v SGP Gradbinec — Foto: G. Bernot Vaja narodne zaščite v Gradbincu Kranj — Lani je podjetje za PTT promet Kranj vključilo novo avtomatsko telefonsko centralo v Naklem za 240 priključkov, v organizacijah združenega dela pa je bilo vključenih 1328 novih naročniških priključkov. Število poštnih storitev je bilo večje za 2 odstotka, telegrafskih storitev za 10 odstotkov, število telegrafskih impulzov je bilo za 2 odstotka manjše kot v letu prej, število telefonskih impulzov pa za 11 odstotkov večje. Po poslovnem rezultatu podjetja za PTT promet je bilo število vseh drugih poštnih in telegrafskih storitev večje za 7 odstotkov. Zaradi večjega števila storitev in delnega povečanja cen PTT storitev je bil večji tudi celotni prihodek in sicer za 20 odstotkov. Materialni stroški so bili višji za 25 odstotkov, amortizacija pa za 21 odstotkov. Doseženi dohodek je bil v primerjavi z dohodkom leto prej večji za 17 odstotkov. Precej pa so se povečale obveznosti iz dohodka in sicer kar za 46 odstotkov, to pa so obveznosti za obresti od kreditov, prispevki za samoupravne interesne skupnosti, davki. Zaradi visokih obveznosti iz dohodka je čisti dohodek samo za 9 odstotkov večji kot leta 1976 in za 5 odstotkov manjši od načrtovanega. Po poslovnem poročilu za leto 1977 so v podjetju za PTT promet bila sredstva za osebne dohodke večja za 12 odstotkov in za 7 odstotkov manjša od načrtovanih. Manjši je bil tudi del dohodka za stanovanjsko izgradnjo. V poslovni sklad za investicije bodo lahko razporedili le milijon 554.000 dinarjev. Za investicije so lani porabili 38 milijonov 381.000 dinarjev sredstev. Lani nobena temeljna o: ja združenega dela ni kršila lucije, poprečni mesečni neto osebni dohodki na zaposlenega so se povečali za 13 odstotkov, kar je manj znaša povečanje življenjskih st__ kov. Poprečni neto osebni dohodci je znašal 1976. leta 4324 dinarjev s lani 4887 dinarjev. Izplačani poprečni mesečni neto osebni dohodfc pa so se povečali za 25 odstotkov zato, ker je bilo lani izplačane skoraj dva milijona dinarjev po naključnem računu za leto 1976, ki p> se upošteva kot izplačilo v letu 1977 Poprečje izplačanih neto osebnih dohodkov znaša za lani 5176 dinar jev, medtem ko je bilo" leto pre poprečje 4135 dinarjev. rj. § Kranj — V splošnem gradbenem podjetju Gradbinec v Kranju so pripravili vajo narodne zaščite s predpostavko, da »obstaja nevarnost sabotažnih dejanj, diverzij in najrazličnejših oblik terorizma«. V vaji so sodelovale enote narodne zaščite vseh temeljnih organizacij združenega dela in skupnosti skupnih služb. Vključili so se tudi delavci postaje mdice iz Kranja in predstavniki krajevnih skupnosti, kjer so Gradbinčeve temeljne organizacije združenega dela. Enakopravno so se vključili tudi delavci podjetja Varnost. Preskus usposobljenosti narodne zaščite v Gradbincu je bil prispevek k podružabljanju obrambe in zaščite. Se posebej kaže omeniti izredno prizadevnost mladincev. Vajo je sprožil znak, da grozi nevarnost. Načelniki enot narodne zaščite so razdelili opremo in znake, razmestili straže, varnostniki pa so začeli delati pod posebnimi pogoji. Vaja je uspela. Pokazala je vse-vsestransko družbenopolitično aktivnost pri Gradbincu in izreden pomen družbenopolitičnih organizacij. Prav tako je vaja narodne zaščite potrdila pravilnost varnostnih ocen in varnostnih načrtov. V prihodnje kaže zboljšati le sisteme zvez, še več pozornosti pa bo treba posvetiti izobraževanju. S tem se bo varnostna kultura delovnih ljudi in občanov zboljšala. V poštev prihaja vsak dan, bodisi pri prenosu denarja ali preprečevanju škodljivih dejanj. V. Balažič Na Loki grade kanalizacijo Loka pri Tržiču - Na Loki pri Tržiču so začeli graditi kanalizacijo. Dela izvršuje Komunalno podjetje Tržič, pri pripravi del pa ima velike zasluge gradbeni odbor krajanov Loke I, ki ga vodi Jani Perko. To je pomembna in za kraj visoka investicija, saj bo terjala 30 starih milijonov dinarjev. Pol so zbrali krajani, polovico pa bo prispevala iz sredstev za komunalno dejavnost krajevna skupnost Bistrica. Z dograditvijo kanalizacije bo Loka urejenejša vas, čeprav pomanjkljivosti še ne bo zmanjkalo. Še posebej nujno je asfaltiranje krajevne ceste, s katere se že desetletje vali prah. Vendar bo z asfaltiranjem treba počakati, da bodo izdelani tudi načrti za cesto do industrijske tone. K temu sodi še urejevanje javne razsvetljave. Pri vseh delih so voljni krajani pomagati z denarjem in prostovoljnim delom, -m v Poljane nad Jesenicami — Gradnja ceste čez Poljane postopoma napreduje. Cesta je že razširjena in asfaltirana od mostu čez Radovno in do Poljan. V nasprotni smeri pa zdaj odstranjujejo skale in jih raz-streljujejo. Pri Cestnem podjetju v Kranju predvidevajo, da bo ta zadnji odsek ceste nared do 1. avgusta ob prazniku občine Jesenice, ko naj bi cesto tudi slovesno odprli. - B. B. Alpetour Škofja Loka TOZD Hoteli Bohinj objavlja v šolskem letu 1978/79 prosta učna mesta: 7 UČNIH MEST ZA POKLIC KUHARJA 5 UČNIH MEST ZA POKLIC NATAKARJA Sprejemni pogoji: — dokončana osnovna šola — starost do 18 let — zdravstvena sposobnost za opravljanje poklica posebni pogoji: — kot kandiat za učenca se lahko prijavi le tisti, ki se je po končani učni dobi pripravljen zaposliti v hotelih Alpetour v Bohinju. Kandidatom, ki niso doma v Bohinju, bomo med praktičnim poukom zagotovili stanovanje. Vse podrobnejše informacije nudi kadrovski oddelek v Škofji Loki Titov trg 4 b in v Kranju, Koroška c. 5. Prijavijo se lahko kandidati, ki bodo končali osnovno šolo v tem šolskem letu. Interesenti naj oddajo prijave kadrovskemu oddelku Škofia Loka ali Kranj do 30. aprila 1978. J Obisk v Tekstilindusovi prodajalni v hotelu CREINA »o t* * J> Bombaž, cvetje, poletje . Na novo so se založili v Tekstil-indusovem informativno prodajnem centru prav tisti dan, ko smo jih obiskali in zajetne bale so romale s pulta na stojala. Toliko lepega in novega je prišlo iz tovarne, da se prodajalke kar niso mogle spraviti od tistega pisanega kupa na pultu. Tole za obleko, pa tole za dvodelno, pa tole ... in med dekleti že teče razgovor, kako usmerjati in dajati nasvete kupcem, kako naj kakšno blago ponudijo stranki, koliko ga je treba za tak, koliko za drugačen kroj. Ze zlagajo svetel satinet z drobnim črnim vzorčkom v položene gube, ki so letos tako modne, in ko se bo krilo v koraku ali vetru razprlo, se bodo pokazali še notranji vzorci; bogato, pestro, lepo, modno. Letošnja moda poletja je v drobnih in nekoliko večjih cvetličnih vzorcih, široka, ohlapna, dopušča tudi široko paleto barv, se opredeljuje za vesele, živahne barvne kombinacije in ima veliko odtenkov. Ton v tonu, kot pravijo ... Za široko krojena krila, za katera je letos moda na Široko odprla vrata, so najbolj zanimivi bombažni satineti, krepi, za najbolj vroče dni pa tudi bombažni batisti. In izbira v tejle Tekstilindusovi trgovini v hotelu CREINA (saj veste, kje je to!), je tako bogata, da bo prav zagotovo našla v njem svoj vzorec vsaka žena z dobrim okusom. Ce nam pa postava ne dovoljuje preveč ohlapnih in frfotajočih oblek, so zanje še vedno v velikem izboru pripravili bombažni rips in štruks v aktualnih vzorcih in barvnih odtenkih. Za prehod se pa lahko odločate tudi za težje, enobarvne tkanine v vezavi platno, štruks, keper itd. V vseh safari barvah se dobe, za naše najmlajše hlačmane ga pa dobite tudi v bolj veselih tonih. V odgovarjajočih barvnih odtenkih pa boste dobile tudi mehke, lahke bombažne popeline in batiste za bluze in srajce. Zanimive so tudi na videz malo bolj grobe enobarvne tkanine iz efektne preje za dvodelne obleke, bluzone, otroške komplete itd. Za pomlad bo še vedno aktualna moderna in prijetna, topla, mehka flanela, enobarvna, v karo vzorcu ali potiskana, za ženske obleke, bluze in srajce. Imajo pa tudi fla-nelo v safari barvah. Nasploh je ta flanela, ki je res odlične kvalitete (samo potipati jo je treba, pa se takoj vidi!), uporabna tudi v poletnih mesecih: naj ne bo hribolazca, ki bi šel v hrib brez take srajce! Mehka in debela bomba Že vina lepo vpije ves pot in zračna in topla je obenem. No, o vzorcih smo že rekli, da prevladujejo to poletje cvetlični, prihajajo pa spet nazaj priljubljene pike, zaenkrat še zelo majhne, včasih povečane v borduri. Tudi geometrijski vzorci so še tu: mogoče boste takega na panama vezavi? Tudi tistih nežnih popelinov za spalne srajčke je dovolj. Priznajmo, da imamo še vedno rade take t malo bordure. Poznajo naše oku- se v Tekstilindusu in pripravili so celo paleto vzorcev, od priljubljenih drobnih vsakdanjih rožic, do najbolj eksotičnih. Poglejte pa todi na drv»go stran, kjer imajo blago za posteljno perilo. Nekaj čudovitih novih cvetličnih vzorcev so dobili. Prav tako blago za zavese: moderni stiliziran cvetlični ali zanimivo izpeljani geo metrijski vzorci, klasični in čiste moderni. Vsakega nekaj. In da ne pozabimo: prte za okrogle rnia? imajo! Začeli so šele s to proizvodnjo in obetajo še lepe stvari na tem področju. Torej, po okrogle prt* nam ne bo treba več v Trst in plačevati zanje po 30 starih jurjev. Pr, Tekstilindusu imajo prav tako lepe in kvalitetne samo za 72 dinarjev No, sicer pa, same morate priti pogledat— TEKSTILINDUS KRANJ V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM GORSKA STRAŽA BEDI Skofjja Loka — Pred dnevi so se na rednem letnem občnem zboru zbrali člani gorske straže pri planinskem društvu Škofja Loka. V preteklem obdobju so stražarji organizirali več očiščevalnih akcij, skrbeli za gorsko cvetje in osveščali ljudi za pravi odnos do narave in njenega bogastva. Med prihodnjimi nalogami je potrebno omeniti tečaj za stražarje, ki bo 15. in 16. aprila na Lubniku. Člani gorske straže se bodo letos udeležili več očiščevalnih akcij, strokovnih ekskurzij na Golico, Velo polje, kjer bodo letos odprli alpski botanični vrt, Ratitovec in še kam. Kritično so ocenili prizadevanja, da bi Ratitovec postal narodni park. Odkar na tem področju dela planinsko društvo iz Železnikov, se stvari niso bistveno premaknile. Želijo pa si še več sodelovanja in pomoči od matičnega nlaninskeea društva. J. Starman Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE Koros. . - Delavci SGP Gradbinec grade na Koroški Beli novo bencinsko črpalko za trgovsko podjetje Petrol. Do zdaj so že položili temelje, zdaj pa grade poslopje črpalke, ki bo predvidoma nared poleti. - B. B. MARLJIVI BESNIŠKI MLADINCI Zg. Besnica — Mladinci osnovne organizacije ZSMS v Besnici zadnje čase kažejo precejšnjo vnemo za delo. Tako so že ob 8. marcu pripravili prijetno proslavo za za domačinke, ob volitvah so skupaj s taborniki odreda »Slap Šum« okrasili volišča, pred kratkim pa se je končal plesni tečaj, ki so ga v Besnici izvedli na njihovo pobudo. Sami že nekaj časa vodijo tudi rekreacijo, v bližnji prihodnosti pa nameravajo oživeti delo folklorne skupine. Upajo, da bo zanimanja dovolj in da bo skupina spet tako uspešna kot je bila nekdaj. I. Pegam Medvode - Med onesnaževalce okolja lahko zapišemo iA^ri°-,Domt Vsak dan iz številnih dimnikov iz-puhtijo številne nevarne snovi, ki so posebno v dneh z nizkim zračnim pritiskom prava nadloga za tamkajšnje prebivalce. Do kdaj še tako? (fr) ^mKujsnje Jesenice — Na Jesenicah deluje več odredov tabornikov, eden zelo delavnih je odred plavžarjev, ki zajema pionirje in mladince krajevne skupnosti Plavž. V tem odredu sta dve četi, taborniki teh enot pa pripravljajo tabore, pohode, se uče taborniških veščin in sodelujejo Ph številnih prireditvah in akcijah, ki jih organizirajo aktivi in občinska konferenca ZSMS ter druge družbenopolitične organizacije. Odred plavžarjev vodi Jože Gerdej, njegov namestnik pa je Tadej Smrekar. Jeseniški taborniki se zdaj pripravljajo na Titovo štafeto in veliko manifestacijo za dan mladosti, ki bo že po tradiciji na Pristavi. Na sliki: jeseniški taborniki. - B. B. PLANINSKA PROSLAVA Jesenice — V sredo, 19. aprila, bo ob 19. uri v dvorani gledališča Tone Čufar na Jesenicah proslava ob 75-letnici ustanovitve prvega slovenskega planinskega društva za bivši kranjskogorski sodni okraj, združena pa bo s praznovanjem 200-letnice prvega pristopa na Triglav. V pestrem in bogatem kulturnem programu bodo sodelovali Bihalni orkester jeseniških železarjev, moški pevski zbor •PD Svoboda Slavko Černe iz Kranjske gore, harmoni-karski orkester Glasbene šole Jesenice, folklorna skupina KUD Jaka Rabič Dovje-Mojstrana ter recitatorji osnovnih šol Prežihov Voranc in Tone Ćufar. Poleg tega bodo v sredo ob 18. uri v mali dvorani delavskega doma na Jesenicah odprli razstavo fotografij Kaj pod Triglavom člana foto kluba Andrej Prešeren Jesenice Jaka Copa. J. R. Lesce x . _,---r......cuiiu «.e< iviezniBko progo v Lescah je vedno gneča z obeh strani, saj je precej prometa skozi Lesce. Dokler ne bodo prehoda kako drugače uredili, bodo potniki v avtobusih in vozniki osebnih avtomobilov še vedno čakali in se jezili. - Foto: J. Zaplotnik Kranjska gora - Lastnik Porentovega doma v Kranjski gori, TVD Partizan Ljubljana je začel dom temeljito obnavljati in preurejati. Poleti bo spet koristno služil svojemu namenu in kaže, da so predvsem kritike na račun zapuščenega in pozabljenega doma pomagale, da je danes že obnovljen. - B. B. V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Ob 80-letnici slovenskega čebelarskega štva dru Letos mineva osemdeset let odkar bo slovenski čebelarji ustanovili svojo organizacijo. S tem so se organizirali in začeli izboljševati čebelarjenje. Z ustanovitvijo društva so čebelarji začeli izdajati revijo Čebelar in so s pisano besedo začeli seznanjati naše čebelarje z naprednim čebelarstvom. Tedaj so slovenski čebelarji začeli opuščati sicer priljubljene kranjiče in začeli uporabljati bolj izpopolnjene panje. Znani čebelar Anton Znidaršič je skonstruiral tako-imenovane AŽ panje. Zal pa je bilo zlasti v preteklih letih čebelarstvo zapostavljena kmetijska panoga. Vse premalo smo se namreč zavedali, da čebele niso le opraševalke rastlin, temveč nam pri- našajo tudi različne proizvode od medu, matičnega mlečka, cvetnega prahu do propolisa. Šele v zadnjem Času se odnos do čebelarstva popravlja, zato čebelarji upajo, da bo njihova panoga kmalu dosegla mesto, ki ji gre. Z velikim zadovoljstvom so že na lanskem občnem zboru Zveze čebelarskih društev ugotovili, da sodelovanje s kmetijskimi organizacijami vse bolj napreduje, s tem pa so dane tudi možnosti za razvoj. Želijo tudi, da bi še bolje steklo sodelovanje s kmetijsko zemljiško skupnostjo, ki naj bi čebelarje podprla v prizadevanjih za pridobivanje zemljišč, na katerih bi lahko postavili čebelnjake. Janez Tavčar Najstarejša Leščanka Jesenice — Alpinistični odsek Planinskega društva Jesenice je v nedeljo, 2. aprila, pripravil drugič zapo red srečanje alpinistov in turni »muk z Rožce. Udeležilo se ga je približno 100 nekdanjih in sedanjih članov Alpinističnega odseka Planinskega društva Jesenice. Turni smuk Rožca je uspel, posebno, ker je bilo lepo sončno vreme. Vsi udeleženci so dobili za spomin plaketo, vsak alpinist — udeleženec pa je prejel spominsko darilo. B. B. Lesce - Devetdeset let je bilo februarja Mezetovi mami, najstarejši Leščanki. Na Jeličnem vrhu nad Idrijo se je leta 1888 rodila Frančiška Meze, četrta od osmih otrok. Dekletce sta vzela k sebi v Trst stric in teta. Spomini na ta čas so ji ostali še zelo sveži. Štirindvaj-setletna se je poročila v Logatec. Z možem sta kupila hišo, Frančiška je obdelovala krpo zemlje in se ukvarjala z živino. Mož, invalid iz prve svetovne vojne je bil gozdni delavec. Štiri otroke sta imela. Po moževi smrti se je leta !*).'19 preselila k sinu na Bled. leto kasne ie pa v Lesce. Dobro se še spominja prvih par- tizavnov, kj so se zbrali v Mezetov hiši. še vsa čvrsta je danes Mezetova mama, ki preživlja jesen svojega življenja ob skrbni negi snahe, v krogu petih vnukov in sedmih prav-nukov. Prav igra z najmlajšimi ji je v največje veselje. Ob dominah in ob drugih igrah za razvedrilo se često-krat zabava v veselje pravnukov. Polna je spominov na leta nazaj, novejši dogodki pa ji ne morejo več blizu. Komaj čaka toplih dni, da se bo spet sprehodila po bližnji okolici mimo hiš, ki stojijo na njivah, ki jih je polna dolga leta pomagala pleti. Leščani ji želimo še veliko sončnih toplih dni. MB (65. zapis) Današnja in prihodnja pripoved naj velja v čast in spomin velikemu sinu kovaške Krope - Jožu Gašper-šiču. Človeku, ki se ie razdajal kar na več plati: kot gospodarstvenik, organizator in ideolog obrtno-delav-skega zadružništva, kot glasbenik in pobudnik kulturno-prosvetnega dela, strokovni pisatelj — zgodovinar in urednik tovarniškega glasila Za-drugarja in kot vzgojitelj novih kovaških kadrov — hkrati pa je bil, pri vsem ogromnem delu in odgovornosti, še skrben oče svoji številni družini (7 sinov in 4 hčere!). IZ KOVAŠKEGA RODU Rojen je bil Jože Gašperšič 14. marca 1896. Oče in mati sta bila kar 32 let zaposlena v zadružni kovačiji — kovala sta žeblje. In rodila sedem otrok (štiri sinove in 3 hčere), najstarejši je bil naš Jože. Ze v gimnaziji je pokazal izreden smisel za glasbo, saj je še kot dijak vodil gimnazijski orkester in pevski zbor. — V prvi svetovni vojni je bil Jože Gašperšič poklican k vojakom. Na fronti je bil ranjen v roko, kar mu je preprečilo nadaljnji glasbeni (instrumentalni) študij. Hočeš nočeš se je potem odločil za študij na dunajski Eksportni akademiji (enakovredna šola naši Ekonomski fakulteti). Kot izobražen gospodarski strokovnjak je že v začetku 1. 1919 vstopil kot uradnik v zadružno tovarno »Plamen«, prevzel leta 1922 posle prokurista — že leta 1926 pa je postal ravnatelj (po odstopu ravnatelja Šmitka). In potem je vodil domače kropar-sko podjetje skozi stiske in čez čeri predvojnih gospodarskih kriz, skozi strahote in nevarnosti okupacijskih let — nato pa »svoj« brod trdno zasidral v svobodni novi Jugoslaviji. Vzdržal je v delu še nekaj let, nato pa šel v zaslužen pokoj — seve le poklicno, kajti na kulturnoprosvet-nem in na strokovnoliterarnem področju je bil ta nenavadno nadarjen in marljiv človek aktiven vse do svoje prezgodnje smrti v letu 1964. To bodi le suh uvod k poskusu, z besedo naslikati podobo človeka, ki je toliko let kar poosebljal pojem Krope in njenega zadružnega ko-vaštva. Spominska plošča ob 75-letnici ustanovitve Kroparske žebljarske zadruge . gladko vključilo v bodoči red, ki nastaja pred našimi, očmi ob obnovi naše slovenske in jugoslovanske domovine. Držite se njegove luči, zakaj ona vam razsvetljuje marsikaj, ker bi vam ostalo v temi, ko bi bili zajeti v mreže sebične, kratkovidne sanj »-ljubnosti. Svoj čas sem se mimogrede p >-mudil v vaših krajih, videl sem mnogo napora, veliko vztrajnos H in ljubezni do dela — a tudi mnogo trpeljenja, muke in žalosti. Ob užigajočem petju vaših kladiv, se ni je rodila pesem kakor odmev vašega težkega trpljenja. Prepričan sem, da bom prihodnjič, kadar mi bo spet dano priti med vas, našel enako gorečnost za delo zraven pa tudi mnogo zadovoljstva in veselja do življenja. In takrat, upam, vam bom spet zapel, a zanosnejšo pesem, kakor sem jo mogel tedaj. V Ljubljani, 28. oktobra 1945 Oton Zupančič ŽUPANČIČEVO PISMO Naj tudi iz teh skromnih zapisov zazveni (ob Zupančičevi stoletnici) beseda, ki jo je namenil pesnik Kropi in njenim kovačem: Pozdravljam Plamen, ki gori že petdeset let med nami, pozdravljeni tovariši kladivarji, ki se zbirate okrog njega, da nam kujete nov, lepši čas! Zares, ako prav razumem gibanje, ki ga vodi vaša zadruga, se bo napredno prizadevanje tistih, ki jih obseva Plamen, čisto naravno in Tako pesnik! Vladimir Iljič Lenin v svojem delu O zadružništvu pa moralno, seveda le posredno, podpre staro kroparsko zadružno zamisel, katere ideolog je bil cela dva decenija pokojni ravnatelj Jože Gašperšič: »Zdaj se moramo zavedati in moramo v dejanje spremeniti zavest, da je zadružništvo tisti družabni red, ki ga moramo podpirati bolj od vsakega drugega.« Ta zavest je zmagala v Kropi m Kamni gorici že leta 1895 — ko se je pred kovači in žebljarji pojavilo vprašanje: propasti ali združiti svoje delo in svoj skromen kapital v lastni zadrugi. In tedaj se je rodila naša prva delavska zadruga! Bilo je to 16. novembra 1894. noltlaKnrrnkT, ^£ 1 uf°P\ 0 novembra 1894 usta- nZnTpiame^ri *° *° žeb^nko obrt in druSe izdelke iz železa - da- TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Modne, elegantne in praktične ženske obleke za spomlad dobite v prodajalnah Triglav konfekcije v Kranju, Tržiču in Kamniku Na Gorenjskem se lotevamo pomembnih regulacijskih in melioracijskih del • ■ DRAGOCENI HEKTARI IZTRGANI MOČVIRJU Družbeni interes za nove kmetijske površine in zavzetost doma pridelati čim več hrane nas je vzpodbudil k osuševanju kmetijskih površin — Urejenejše financiranje regulacijskih in melioracijskih del bo vrnilo gorenjskemu kmetijstvu skoraj 1000 hektarov rodovitne zemlje — Tenetiše, Blejski Blati in Žab-nica gradbišča v močvirju — Izreden interes kmetijstva — Prekinitev v Tenetišah naj bo čim krajša! Melioracijski kompleks Tenetiše s sotočjem Parovnice, Milke in Rupenščice je začetek načrtnega melioriranja zamočvirjenih in za kmetijstvo malo koristnih površin na Gorenjskem. KRANJ — Slovenci smo v »zeleni plan« in še posebno v načrt družbenoekonomskega razvoja republike zapisali, da je za nacionalno gospodarstvo izrednega pomena vsak hektar kmetijske zemlje, ki lahko prispeva k boljši samopreskrbi prebivalstva s hrano. Pridelovanje hrane je strateškega pomena. Kmetijstvo je zato uvrščeno med prednostne gospodarske panoge, ki mora dobiti možnosti proizvodnega, tehnološkega in kadrovskega razvoja, ne pa ostati nakovalo za tiste, ki želijo nepremišljeno posegati v omejen kmetijski prostor. Predolgo je marsikdo menil, da so se kmetijci, gozdarji in ljudje, ki jim je narava blizu, zoperstavljali posegom zgolj zaradi pretirane zaljubljenosti v zemljo. Opozorila so letela v prazno (in še danes marsikdaj lete — op. p.), zanje gluhi načrtovalci pa so kradli dragoceno prehrambeno osnovo, ki je ob večji načrtnosti in preračunljivosti ne bi bilo treba. Začeli smo se resniti, ko je že marsikje prepozno! Končno smo se tudi odločili, da je treba hektare izgubljene rodovitne zemlje nadomeščati z novimi, bodisi z usposabljanjem zanemarjenih in neobdelanih zemljišč, ali pa z osuševanjem (melioriranjem) zamočvirjene zemlje. Vodni sistem Donava — Tisa —Donava je jugoslovanski gigant na tem področju, stroji in ljudje pa se spoprijemajo z vodno stihijo in močvirjem tudi v vzhodnem delu Slovenije. Dobili bomo nove hektare rodovitne in kvalitetnejše zemlje, iztrgane propadanju in nerodovitnosti. »Injekcija« banke Financiranje vodnogospodarskih in melioracijskih del je bilo dolgo zavora razvoju. Predvsem se je zatikalo pri zagotavljanju denarja za regulacije vodotokov. Prelomna in vzpodbudna obenem je bila odločitev Ljubljanske banke, ki je zaznala družbeni interes za pridobivanj« novih kmetijskih površin, in namenila 30 starih milijard dinarjev za regulacije vodotokov na melioracijskih območjih. Umiritev vodotokov in ustvaritev pogojev, da se bo tudi druga voda z zamočvirjenih območij lahko stekala vanje, naj bi se predvsem financiralo s temi milijardami. Številna dolgoročna poso* jila, kar je še posebno dobrodošlo za investitorja melioracijskih in regulacijskih del (območne vodne skupnosti) in izvajalce (vodnogospodarska podjetja), so bila že odobrena iz tega denarja. Po urejenih regulacijah vodotokov območne vodne skupnosti, vodnogospodarska podjetja in predvsem kmetijskozemljiške skupnosti lažje urejajo in financirajo izgradnjo drenaže, ki jo sestavljajo posebne cevi, sposobne in prilagojene vleči in odvajati podzemno vodo v osnovno odvodno mrežo. V takem sistemu financiranja se srečajo interesi kmetijstva, kar je tudi družbeni interes, interes zaščititi vodo, zavarovati okolje pred vodno stihijo in, kar je najpomembnejše, usposobiti nove hektare obdelovalnih površin. Takšen sistem financiranja je bil ocenjen kot izredno dober in predvsem - vzpodbuden! Z regulacijami in melioracijami smo namreč predolgo čakali, zato pa smo sedaj večkrat »prekratki« v želji kar se da hitro nadoknaditi zamujeno. Gradbišča v močvirjih Na Gorenjskem in še posebno v kranjski občini smo že leta 1962 dobili prve regulacijske melioracijske načrte, vendar smo jih tudi zaradi neurejenega financiranja »zaklenili« v predal. Pred leti smo z njih »obrisali prah«, jih ponovno ocenili, dopolnili ter vključili v urbanistično urejanje prostora. Gorenjska sprva ni bila vključena v republiški melioracijski in regulacijski program, kar je pomenilo, da se tudi posojila iz 30 starih milijard bančnih sredstev nismo mogli nadejati. Vendar smo kasneje uspeli. Zveza vodnih skupnosti je vključila v program nekatere najkritičnejše gorenjske primere. Samoupravno organizirana Območna vodna skupnost za Gorenjsko jih uresničuje. Lani in letos so delavci Vodnogospodarskega podjetja iz Kranja začeli boj z močvirji in vodo. Ocenili so, da je najprej treba začeti urejevati melioracijski sistem Tenetiše, ki obsega okrog 500 hektarov in se razteza med Kokrico in Srakovljami ter severno proti Golniku. Drugo melioracijsko območje so Blejski Blati pri Rečici, ki merijo okrog 2(X) hektarov. Tretje melioracijsko območje pa je potok Žabni-ca, na katerega se veže okrog KM) hektarov. K temu pa kaže dodati še manjša melioracijska in regulacijska območja pri Zireh, na Jezerskem, kjer je regulacija potoka že oprav- ljena, čakajo pa še melioracijska dela, itd. Srž srednjeročnega melioracijskega plana sta območji Tenetiš in Rečice, pri Žabnici pa sedaj prihaja v poštev predvsem regulacija. Tega ne gre jemati kot odlašanje z deli. Za Gorenjsko, ki je utesnjena s kmetijskimi zemljišči in le-tam še groze nujni posegi pri gradnji cest in drugih družbenih ter gospodarskih objektov, je dragocen vsak hektar na novo usposobljene zemlje. Predvsem melioracije niso enostavne, saj se je treba prilagajati urbanističnemu redu, varstvu naravnega okolja, zahtevam kmetijstva in končno tudi dragocenim podtalnim rezervam pitne vode. Primer je regulacija Zabnice, ki ne bo več zajedala in trgala zemljišča ter poplavljala, če bo odtekala čim hitreje. S tem pa bo imela voda manj možnosti za pronicanje v zemljo, kjer je rezervat pitne vode za ljubljansko območje! Kmetijstvo priganja Kmetijskozemljiška skupnost kranjske občine je s 300 starimi milijoni vzpodbudila urejevanje melioracijskega sistema v Tenetišah. Območna vodna skupnost za Gorenjsko in kranjsko Vodnogospodarsko podjetje sta se lotila predvsem sotočja Parovnice, ki prihaja iz Tenetiš, in potočka Milke, ki priteka Lepa triglavska dolina Kot Prvi so poznali smer na Triglav skozi Kot pastir Zeleznik, Janša z Dovjega, Gašper Vilman in pastir Jakelj, ki je baje nadelal tudi pot iz Kota preko Gub do Debelega kamna. Dolina Kot med Srednjo in Crno goro je trenutno še edina triglavska dolina, ki je še kolikortoliko samotna in namenjena res pravim ljubiteljem miru, gorske favne in flore. Dolina Kot je pozneje, med obema vojnama, v dobi Skalašev začela zanimati in navduševati tudi naše prve planince in alpiniste. Stene na senčni strani Kota so bile naglo preplezane in ukročene, prav tako pa tudi na sončni strani Črne gore od Mlinarice preko spodnje in gornje Urbanove špice* do Urbanovega vrha. f Z Glasom in Alpetourom v Prekmurje Avtobus, ki bo peljal na naš dvodnevni izlet v Prekmurje naslednjo soboto, 22. in 23. aprila, i se hitro polni. Nekaj mest je še prostih, le pohiteti je treba s j prijavami. Informacije dobite pri i vseh poslovalnicah ALPKTOU-! HA - v Kranju v hotelu I CREINA na telefon 21-022 ali j 23-883. Cena izleta je 750 din. Z nami bo šel tudi Ivan Brglez, l pismonoša iz Škofje Loke, ki je ' bil eden od petih najbolj pridnih ' pismonoš v naši akciji za zbiranje ■■ novih naročnikov GLASA. Brezplačno pa bo šel z nami tudi eden 1 naših starih naročnikov. Žreb je odloČil, da bo to Oblak Jože, C. 1. maja 40, Jesenice. SREČNO POT! 1 Iz Vrat preko Črne gore vodijo številne drobnice in divjadi, ki jih poznajo le in samo le pastirji, gonjači in lovci. Pred dvornimi in državnimi lovišči so tu preko prirejali divji lovci največje pogone stotine gamsov do Konjske planine in Bohinjskih vratic preko Ržkih prodov pod Rjavino in preko Temena do Luknje peči in dalje proti Mecesnov-cu ali po policah in prehodih v Kot in preko Mlinarice v Dno, v Za Cmir in Vrata. Prehodi so bili skriti in nevarni, poznani le gonjačem in tropom gamsov. Na pogonih se j^ večkrat ponesrečilo več neprevidnih pastirjev ali lovcev. Dolina Kot je vsekakor še danes zaščitena in ohranjena in priljubljena planinska turistična in izletniška točka, ki nudi ogromno miru pravim, iskrenim ljubiteljem miru, svežega zraka, lepote, veličine in edinstveno bogate favne in flore. 17.2. Planinsko srečanje v Kranju Kranj — Delegacija kranjskih planincev se je pred dobrim mesecem udeležila v Beogradu srečanja planincev iz jugoslovanskih republik in pokrajin. Na srečanju so se dogovorili, da se ponovno srečajo v Kra nju. Planinsko društvo Kranj bo go ■stilo planince iz Hrvatske, Srhijr, Črne gore, Makedonije in iz Bosne in Hercegovine v soboto, 22. aprilu Kranjski planinci bodo goste sprejeli opoldne v prostorih na Koroški cesti, nato pa bodo obiskali Krvavec, kjer se bodo seznanili z organizacijo in delovanjem kranjskega društva m slovenske planinske organizacije. -Jk iz Srakovelj in se potem skupno s Parovnico združi v Rupenščico. Večina regulacijskih del je opravljenih. Letos bodo končana. Potem bo najverjetneje sledila prekinitev del, kar ni v prid težnjam za pridobitev novih kmetijskih zemljišč, dela pa bodo po prekinitvi zanesljivo dražja! Do zastoja del prihaja, čeprav je že zagotovljenih 300 starih milijonov. Polovico je zagotovila kmetijskozemljiška skupnost kranjske občine, polovico pa Območna vodna skupnost iz sklada vodnega prispevka. Kar je začetega, bo dokončano, poudarjajo na Območni vodni skupnosti in na Vodnogospodarskem podjetju. Potlej bo treba najprej razčistiti stališča do lokacije melioracijskih naprav. Varstveniki ptic oporekajo takšni zasnovi. Če bo nujna sprememba urbanističnega načrta, bodo zgubljeni najmanj dve leti. Travniki, ki so sedaj zamočvirjeni in razvrščeni v V. kakovostni razred, bosta še naprej bore malo dajali, investicija pa bo neprimerno dražja. »Vodarji« so kljub temu voljni vsaj toliko urediti Rupenščico do izliva v Kokro, da ne bo povzročala škode. Regulacije in melioracije so celovito delo. Ko so enkrat začeta, morajo biti dokončana, sicer ni pričakovanega učinka.' Tudi sedemkrat večji pridelek Ko bodo uresničeni načrti melioracije na Gorenjskem, bo kroe tijstvo bogatejše za najmani 10» hektarov rodovitne zemlje y s stemu Tenetiš vlagamo v vsai hektar od 6 do 8 starih miHiOR dinarjev, vendar bo sedaj nekvai tetna zemlja enakovredna z \ ščem II. razreda, hektarski doru*" bo večji tudi do sedemkrat! IOS p.1 Milijarde, ki jih vlagamo v v«rf«-»lj iskano zemljo, se obi^stu^~f Vsi, ki nas bodo nasledili n. zemlji in skrbeli za njeno rodov- nost, nam bodo hvaležni! Besedilo: J. Košni^ Slike: F. Perdan v torek, 25. 4.1978ob20.uri predprodaja vstopnic pri blagajni Gorenjskega sejma v Kranju od 9. do 19. ure predprodaja vstopnic na upravi Gorenjskega sejma in na razstavišču o0V (> I«t-k < ■ v .111 le < i"U-li|ski Htjeli Petek - 14. aprila 1978 Glas — 11. stran Izlet preko Jezerskega na Koroško!? Ugoden nakup nudi A & 0 market RUTAR v Doberlivasi/Eberndorf Postrežba slovenska. Posebne ponudbe po znižani ceni Hotel, taverna, kopališče — tudi za naturiste Vse usluge v dinarjih JCoiuua, 30 LET moške srajce ženske bluze ženske jope Posebna ponudba od 102,00 do 1 30,25 din od 44,77 do 93,62 din 1 35,68 din V teh dneh v omejenih količinah v prodajaln. G0RENJC Kranj Prešernova 1 1 mam. i „ nlovu ie osnovna šola A. T. Linharta iz Ra-Gorenjski ekipni zmagovalec i P™"' baietnega društva Kranj Dušan dovljice. Prehodni pokal izroča vodja piesn Homan. Vremenar April (naš mali traven) je dobil ime po latinskem glagolu »ape-rire«, t. j. odpreti. Misliti je treba na zemljo, ki se v tem mesecu odpre. Svetloba, toplota in življenje obude zemljo, da iz njenega naročja zraste bogastvo narave. — V zvezi z zemljo so tudi naši ljudski reki: April sedemkrat na dan kmeta s polja spodi. — Aprilsko vreme, konjska čud (oba sta muhasta), April deževen, kmet ne bo reven, — Več ko ima leto dni, aprila vreme se spremeni. Za ščepec lepega vedenja Ko fant pripelje prvič dekleta domov (ali pa dekle fanta), ne sme reči: »Glej, Anica, to je pa moja mama, to pa je moj oče!« To je narobe in nevljudno. Reči bi moral: »Glej, mama, to pa je moja Anica!« Mlajšega predstavimo starejšemu, ne starejšega mlajšemu. — Nikoli tudi ne predstavimo ženske moškemu, vedno le ženski moškega. - Tudi, če želimo s kom (pa najsibo to moški ali ženska) navezati stike ali načeti pogovor, se najprej predstavimo. Ni nujno, da neznancu zdiktiramo vse svoje akademske naslove ali družbene položaje — zadostuje: »Jaz sem Jože Rupnik!«, skromnost je lepa čednost. Smešno, bahato in primitivno pa zveni takale predstavitev: »Jaz sem Jože Rupnik, diplomirani inženir - tehnolog in generalni direktor tovarne tekstila Vele-indus v Mariboru.« No, no, se bo kako drugače zvedelo, kako imeniten možak je tale Jože Rupnik. Mladi o plesu Kranj — Plesno baletno društvo pri zvezi kulturnih organizacij Kranj je letos prvič pripravilo tekmovanje plesnih parov z vseh gorenjskih osnovnih šol. Tekmovanja se je udeležilo 52 mladih plesnih parov, v finale, ki je bilo v soboto ob 17. uri v domu JLA, pa je prišlo po ocenah sodnikov šest najboljših parov. Plesalci so se pomerili v štirih plesnih zvrsteh: angleškem valčku, foxtrotu, polki in boogie-jivu. Med finalisti je prvo mesto pripadlo Branki Borisavljevič in Jožetu Dijaku z osnovne šole A.T. Linharta v Radovljici, druga sta bila Mojca Si-lar in Ivan Tresket z osnovne šole Lucijana Seljaka v Stražišču, tretja pa Janka Križaj in Milan Bertoncelj z osnovne šole Cvetka Golarja na Trati. Tak je bil tudi ekipni vrstni red najboljših treh. Plesna ekipa iz Radovljice je osvojila prehodni pokal v konkurenci sedemnajstih skupin z Gorenjske. Med odmori so zanimivo prireditev prijetno osvežile učenke osnovne šole Simona Jenka, ki so nastopile v baletni točki Rojstvo, stare plese so prikazali folkloristi iz Preddvora, posebno doživetje pa je bil ekshibi-cijski nastop dveh športno plesnih parov iz KUD Tine Rožam v Ljubljani v standardnih in latinsko ameriških plesih. H. J. Branka Borisavljevič in Jože Dijak Tekmovanje sta popestrita športna plesalca iz Ljubljane iz Radovljice sta pokazala največ znanja v plesnih veščinah. Letos spet kmečka ohcet 1 Bled - Turistično in kultur-no-umetniško društvo Bled bosta letos od 5. do 6. avgusta po daljšem času spet pripravila kmečko I ohcet. Zato so ustanovili poseben j odbor, ki ga vodi Ivan Zupan-Ne- j stor. To turistično prireditev bodo pripravili po pristnem sta- j rem običaju. Kmečka ohcet bo | sodila v okvir prireditev, ki bodo v okviru občinskega prazni' lika. ... m baletna skupina učenk novne šole Simona Jenka. iz os- »Torej bomo gradili,« je dejala s prizvokom ponosa. »Ja, bomo. Papirje imamo vse, materiala tudi nekaj; no, edino cement še nabavimo, pa pričnemo.« Tako je dejal in ob misli na gradnjo mu je usta nehote vleklo na smeh. »Kje pa bomo dobili cement?« je zanimalo njo. »Sem slišala, da ga manjka.« »Ah, kje pa! To je bilo lani, letos ga je pa že verjetno dovolj. Sicer bomo pa videli v trgovini.« Čez nekaj dni sta se odpravila v trgovino. »Kako je kaj s cementom?« je zanimalo Norberta. »Veste, pričela bova z gradnjo, pa nama manjka samo še cement.« »S cementom je pa bolj slabo,« je bil kratek prodajalec. »Kako slabo?« se je začudil Norbert. »Ja, tako. Kriza je!« »Kriza ?« »Kriza, ja! Menda razumete.« »Kaj ni bila kriza lansko leto?« »Bila, bila, ampak je letos še hujša.« »To je pa čudno,« seje čudil Norbert. »Le kako more biti letos hujša kriza, ko sem pa sam prebral, da se v Cementlandu gradi ena največnjih cementarn in da potem ne bo več pomanjkanja cementa. In ta potem naj bi bil letos.« Prodajalec je skomignil z rameni. »Pač pojdite v Cementland in dobite cement tam.« »Tako bom tudi storil!« je bil odločen Norbert. Minil je kak teden, mogoče dva, ko se je Norbert odpravil v to daljno deželo. Mogoče pa bo tam cementa dovolj, saj je bilo tako obljubljeno in obljuba tudi nekaj velja. Pot seje vijugala po ozki dolini, pogled na naravne lepote pa je bil enkraten. Daje blizu cilja mu ni bilo težko uganiti. Proti nebu so se vili težki sivi oblaki prahu, kar je pomenilo, da bo vsak hip zagledal zaže-Ijeni objekt. Tako je tudi bilo. »Tovariš«, je Norbert pobaral človeka, kije stal pred velikanskim objektom, »kaj tukajle delajo cement?« »Sedaj ga še ne delajo,« je odgovoril počivajoči tovariš, »bodo ga pa enkrat.« »Kako enkrat?« se je začudil Norbert. »Saj je videti že vse gotovo.« »Kaj pa vi mislite? Gotovo je že gotovo, kaj pa razna dovoljenja, odobritve, soglasja in tako naprej? Kaj mislite, da ni to nič, da gre lahko kar brez tega? Veste, ko bo vse to urejeno, odobreno, no, takrat bo pa vse to steklo.« Cement »Kajpa cementna kriza?« je vprašal Norbert. »Ni to nič!« Tovariš pred velikanskim objektom je skomignil z rameni. »Za to pa jaz res nisem kompetenten.« Norbert je s teža vo urejeval misli. Ni vedel, kaj naj stori. Cement potrebuje, tovarna velika in nova, cementa pa ni. Žilica mu ni dala miru. Stopil je do tistih, ki naj bi nekaj vedeli o tej zadevi. »Ja seveda bo cement,« so dejali, »kaj ne vidite kakšne objekte smo zgradili. Še nekaj dovoljenj, še nekaj mesecev in vse bo v redu.« »Kaj potem lahko upam, da bo čez kak mesec cementa dovolj?« je bil vzhičen Norbert. »Seveda tovariš, nič se ne sekirajte, vse bo v redu.« Težko je opisati radost, ki jo je čutil Norbert v srcu ob tej razveseljivi novici. »Torej se bo le gradilo!« si je med potjo domov brundal v brk. Tudi ona je bila zelo navdušena. »Veš,« ji je razlagal, »ljudje so preveliki pesimisti, takoj vidijo vse črno. Pa ni tako. Poglej, vsi govorilo, da cementa ni, da ga tudi še ne bo, jaz pa izvem od tistih, ki so za to odgovorni, da le bo. In kdo bo vedel, če ne oni?« »Seveda, oni že vedo,« je pritrjevala. »Pa bova le gradila.« Čas pa je kar tekel. Norbert je redno čital časopis, da bi izvedel razveseljivo novico, da je stvar stekla. Tudi v trgovino je večkrat stopil in jih tam pobaral, kako je kaj s cementom, toda odgovori so bili silno klavrni, skoraj porazni. Nobenega upanja ni bilo. Norbert pa je vztrajal. In nekega dne, skoraj verjeti ni mogel, je prebral v časopisu novico, ki jo je tako željno čakal. »Nova tovarna pričela obratovati, kapacitete velikanske.« Norbertu je pričelo srce neusmiljeno nabijati. Ko je prebral, kakšne količine se obetajo, je bil prepričan, da lahko v kratkem prične z gradnjo. A ravno tako hitro le ni šlo. Zopet je hitel po lepi dolini, zopet se je ustavil pred objektom, ki mu je dajal upanje za lepo bodočnost. To pot je bilo dosti bolj živahno. Na dvorišču se je trlo kamionov, delavcev, po hodnikih pa kupcev. Težko je bilo priti do pravih vrat. Debelo uro je čakal Norbert, da so se mu odprla. Uradnik, s katerim je govoril pred nekaj meseci, ni bil tako prijazen kot tistikrat, toda Norberta to ni motilo. Mislil sije, da človek pač ne more biti vsak dan enako dobre volje. »Od katerega podjetja ste?« je ogovoril uradnik Norberta. »Nisem od podjetja,« je začudeno odgovoril. »Kajpa potem?« »Hišo bom gradil, pa bi rad cement, sedaj ko je steklo vse tole vaše .. .« »Ste bili soudeleženi pri izgradnji?« »Prosim?« se je začudil Norbert. »Ste prispevali kaj za izgradnjo tega našega giganta?« »To pa ne. Prispeval sem za šolo, za ceste, za pokopališče, ampak za izgradnjo vaše tovarne pa ne.« »Potem pa ne bo nič!« je suho odvrnil uradnik. »Kako ne bo nič?« se je Norbertu zatresel glas, kri v žilah pa mu je skoraj zledenela. »Tako preprosto. Kakšno leto bomo dobavljali samo tistim, ki so soudeleženi pri izgradnji. Kot ste sami rekli, vi to niste in tako je stvar zelo preprosta.« »Toda graditi mislim hišo .. .« »Naslednji!« je zaklical uradnik. Kaj je hotel Norbert, odpravil se je domov. »Veš,« je razlagal ženi, »nisva bila soudeležena pri izgradnji. Za več stvari sva prispevala, ampak za tole pa res nisem vedel. Vidiš, takole ga človek polomi. Da samoprispevek za pokopališče, ko veš da mi ni nič do njega, za cement pa ne prispevam, pa tako nujno ga rabim. Imava pač smolo.« KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ CENJENI OBISKOVALCI SEJMA! izkoristite UGODEN NAKUP SIRA v paviljonu KŽK v hali A. 12. stran — Glas Petek — 14. aprila 1978 Drago Frelih: Zahtevnejši, vendar boljši pogoji Skofjeločan Drago Frelih \e sedem let zavzema vrh v jugoslovanskem kolesarskem Sportu. Zanimivo pri tem je, **j je resno začel vrteti pedale .šele z dvaindvajsetimi leti in Se to med turisti. No, tisto leto \- pobiral zmago za zmago in pri ljubljanskem Rogu so ga navdušili, da je postal »pravi« kolesar. Tudi v tej konkurenci uspehi niso izostali. Naštejmo samo nekatere: sam pravi, da mu pomeni največ drugo mesto na predlanski mednarodni dirki Po Jugoslaviji. Sicer pa je bil na teh dirkah kar Štirikrat med prvimi desetimi, kar je zaradi močne konkurence res lepa uvrstitev. Na dirkah Alpe-Adria je osvojil več etapnih zmag, zmagal je mednarodno dirko v Nemčiji in Alžiriji, bil prvak Jugoslavije v ciklokrosu, z ekipo Roga pa osvojil tri državne naslove v cestni vožnji in tri v gorski. Večkrat je bil slovenski prvak . . . Vseh zmag se niti ne spominja, toliko jih je bilo. Frelih je bil že dvakrat resen kandidat za olimpijske igre. 1972. leta so mu .šele zadnji teden pred odhodom sporočili, naj ostane doma, podobno pa se je zgodilo tudi pred zadnjimi igrami v Montrealu. Zakaj, ne ve. Ne ve niti, zakaj ni dobil drugega zlatega kolesa kot najboljši jugoslovanski kolesar sezone. V lanski jeseni je Drago kot športnik doživel velik preobrat. Na dirki v Pulju ga je trener Zvone Zanoškar (sedem let je tekmoval pri Rogu) obtožil, da je pomagal Savčanom k zmagi. To ie bila izmišljotina, zato se je Drago upravičeno uprl. Zahteval je izpisnico iz kluba in jo po dolgotrajnem prepričevanju le dobil. »Takrat sem izgubil vse veselje do tekmovanja,« pravi. »Z Zanoskarjem sva se že prej večkrat aprla. Premišljeval sem, da bi popolnoma prenehal, saj sem star že trideset let, potem pa se mi je ponudila prilika, da preidem h kranjski Savi, kar sem potibem že dolgo želel. S Hvastijem sva pred leti Se skupaj tekmovala; dobro sem se razumel tudi z vsemi tekmovalci. Hitro sem se vključil v njihov program dela. Moram reći, da je vzdušje v Savi popolnoma drugačno, kot sem ga bil vajen pri Rogu. Mislim, da v nobenem klubu delo ni tako zahtevno pa tudi ne tako dobro organizirano. Imamo svojega zdravnika, psihologa, dobrega trenerja, zato ni čudno, da so rezultati dobri. Računam, da bom najbolje pripravljen od maja naprej, ko se začenjajo pomembnejše dirke: Alpe-Adria, državno prvenstvo in druge. Precej me je vrgel nazaj prestop iz kluba, ko nisem vedel ali bom Ae vozil ali ne, februar pa sem zaradi bolezni prele*al, tako da imam zdaj Sele polovico toliko kilometrov treninga kot ga imajo kolegi.« Frelihova največja želja je, da bi končno res odšel na olimpiado. »Hočem dokazati, da lahko ie kaj dosežem,« pravi in pridno trenira. »Tekmoval bom Ae tako dolgo, dokler se bom čutil sposobnega in dokler bom dosegal zadovoljive rezultate oziroma dokler bom lahko pomagal kolegom. Potem se bom znal umakniti.« H. Jelovčan Plavanje Rokomet V nedeljo Jelovica : Senj Jutri, oziroma v nedeljo bodo od štirih I gorenjskih ekip trije predstavniki v II. ZRL -sever in republiški rokometni ligi zahod gostovali. Izjema so le rokometaši Jelovice, ki bodo po dveh gostovanjih nastopili pred domačim občinstvom. Srečanje Jelovica : Senj bo v nedeljo ob 10. uri na Pu.štalu v Šk. Loki. Na tekmi na Reki z ekipo Kvarnerja je bil Trobec, igralec Jelovice, izključen v 37. minuti do konca tekme, dobil pa je še dodatno kazen, prepoved nastopanja na dveh- prvenstvenih srečanjih, tako da v nedeljo proti ekipi Senja, jesenskemu prvaku II. ZRL — sever, ne bo mogel nastopiti. V 1.1 kolu so bili Skofjeločani v Labinu tik pred zmago, saj so vodili že /. 19:14. nato pa so jih domačini z izredno grobo igro uspeli premagati z rezultatom 23:20. Športni vodnik PETEK - občinska A rokometna liga drevi ob 19.30 na Golniku Storžič : Križe in ob 17.45 Duplje : Gorenjski sejem; občinska B liga ob 19. uri Gumar : Bazenarji; - SOBOTA - občinska A rokometna liga ob 18. uri Žabnica : Sava in ob 19. uri v Cerkljah Krvavec : Besnica; mladinska rokometna liga ob 16.30 Zabnica : Storžič in ob 17. uri Preddvor : Radovljica ter v ponedeljek ob 18. uri v Škofji Loki Jelovica : Sava; NEDELJA - občinska rokometna liga B - ob 10. uri v Kranju Veterani : Stadion in ob 10. uri Huje : Duplje (veterani); SOBOTA KOŠARKA - Kranj v telovadnici 08 F. Prešeren tekma moške SKL Triglav : Vrhnika ob 18. uri; NE DE M A ROKOMET - Škofja Loka ob 10. uri tekma II. ZRL Jelovica : Senj in ob II. uri mladinska SKL Jelovica i Slovan; SMUČARSKI TEKI - Ob 10. uri na Komni start prvega planinskega smučarskega teka Komna - Vogel; NOGOMET - V Stražisču oh 10. uri tekma SNI.-mladinci Gorenjska : Kočevje; Kranj - stadion Stanka Mlakarja ob 15.30 tekma SNL člani Gorenjska : Mura (Murska Sobota). Pred srečanjem Jelovica : Senj pravi Igor Stupni.šek, trener RK Jelovica: »To bo za nas zelo pomembno srečanje, saj vemo, da se Senj poteguje za prvo mesto in bo hotel zmago za vsako ceno. Z borbeno igro upam, da nam bo uspelo premagati goste iz Senja in osvojiti prvi par spomladanskih prvenstvenih točk.« Takoj po tej tekmi bo v Škofji Loki tudi clerbi srečanje mladinskih ekip Jelovice in Slovana, ki bo odločalo o prvem mestu v republiški mladinski rokometni ligi — center. Rokometa.šice Alplesa nadaljujejo s serijo uspešnih srečanj. Tako so tudi v 14. kolu v slovenskem derbiju v Ljubljani uspele osvojiti točko v srečanju z Olimpijo. Ob polčasu so vodile že s petimi goli prednosti (11:6). na koncu srečanja pa sta sodnik« »pripomogla« k izključitvi dveh najboljših igralk Alplesa Luši-nove in Benedičičeve. Trener RK Alples Jože Kakovec je tudi s točko zadovoljen. Jutri ob IH. uri pa bodo rokometa.šice Alplesa gostovale v Novem mestu proti ekipi Krke. ki je obe srečanji spomladanskega dela prvenstva izgubila z visokim rezultatom V republiški rokometni ligi — zahod bo jutrišnje srečanje v Izoli dalo že novega prvaka zahodne skupine. Pomerili se bosta oh IH. uri vodeči ekipi Preddvor in Izola. Derbi srečanje bosta vodila Ceak in Aparemhlek. Preddvor-čanke so v 12. kolu zlahka premagale selekcijo Ljubljane ( izredno visokim rezultatom 32:15 (7.6), selekcija Obale pa je s težavo zmagala \ Kočevju z rezultatom 1~>:12. V moški slovenski rokometni ligi — zahod se V zadnjih 11 dneh obet« izredno zanimiv in razburljiv finiš. Do koma lige ostajata le še dve koli. Rokometaši Tržiča imajo Ae dve težki srečanji. Jutri ob 17. uri bodo gostovali v Trbovljah proti drugouvrščeni selekciji Z asa* ja, v zadnjem kolu pa bodo nastopili v Križali proti ekipi Lipe. ki se še vedno skupaj z eki|x> Prid poteguje za prvo mesto. Tekmovanje pa nadaljujejo (udi mladinke in mladinci v republiški rokometni ligi - center. J. Kuhar Oblak šesti V Muriju v Švici je bilo I. neuradno evropsko dvoransko prvenstvo, ki si» se ga udeležile vse reprezentance. Jugoslavijo sta zastopala Aco Oblak in Samo Kuder in oba dosegla odlične uvrstitve. Nastopilo je 235 lokostrclc.v iz 12 držav. Zmagal je Luxemburžan Braun s 569 krogi, medlem ko je bil član Exoterma Oblak odličen šesti i 559 krogi, Kuder pa 11. s 550 krogi. Zal ekipa Jugoslavije ni bila popolna in je ostala brez ekipne uvrstitve. M. Fock Javornik - V soboto, 8. aprila, je bilo v organizaciji Strelske družine in slav Javornik Koroška Bela občinsko tekmovanje z zračno puško. Udeležilo se ea ie 9 članov Strelske družine z Javornika in 7 članov Strelske družine Janez Mrak iz Mojstrane. Prvi je bil Franc Bizjak s 361 krogi, drugi je bil Pavel Jezeršek s 359 krogi, tretji pa Drago Kotnik s 353 krogi. Na sliki: udeleženci tekmovanja. — Foto: B. B. Mednarodni uspehi plavalcev PRAGA - V 50-metrskem bazenu glavnega mesta ČSSR je bil mednarodni plavalni miting, na katerem so razen domačih plavalcev nastopili tudi predstavniki Romunije, Madžarske in Jugoslavije. Največ je dosegel Kranjčan Borut Petrič, ki je zmagal na 200 in 1500 m prosto, medtem koje bil na 100 in 400 m prosto drugi. Tudi njegova klubska kolegica Barbara Štemberger je v Pragi plavala zadovoljivo, saj je na primer na 200 m mešano bila tretja. In čeprav je Radovljičan Globočnik na 200 m prsno zasedel dvajseto mesto, je to za njega lepa mednarodna uvrstitev. Rezultati — moški — 100 m prosto: 1. Rolko (ČSSR) 54,2, 2. Petrič (Jugoslavija) 54,5, 200 m prosto: 1. Petrič (Jugoslavija) 1:56,1, 400 m prosto: 1. Machek (ČSSR) 4:01,0. 2. Petrič (Jugoslavija) 4:01,8, 1500 m prosto: 1. Petrič (Jugoslavija) 16:03,5, 200 m prsno: 1. Kollo-ros (ČSSR) 2:33,0, 20. Globočnik (SRS) 2:50,2; ženske — 100 m prsno: 1. Kiss (Madžarska) 1:17,3, 12. Štemberger (SRS) 1:24,2, 200 m prsno: 1. Kiss (Madžarska) 2:44,2, 7. Štemberger (SRS) 2:59,7, 200 m mešano: 1. Miklosfalvi (ČSSR) 2:29,3, 3. Štemberger (SRS) 2:32,3. Pod vodstvom kranjskega trenerja Stjepana Jeialiča je ekipa Jugoslavije norut Petrič, Rodič, Popovič in Stem-bergerjeva odpotovala v Nemčijo, kjer bo konec tedna nastopila na močnem mednarodnem mitingu v Vzhodnem Berlinu. -h Smučarski skoki Pionirji Triglava osvojili pokal Pokljuka - Mladi skakalci in pionirji so imeli pred dnevi zadnje letošnje tekmovanje. Na 30-metrski skakalnici je SSK Ziri organizi ral meddruštveno tekmovanje za pokal Alpme in pokal SRS. Nastopilo je okoli 70 skakalcev, med njimi tudi mladi Zahomčani iz Avstrije. Med starejšimi pionirji je bil spet najboljši Kranjčan Roman Beton, ki je tako tudi na zadnji tekmi potrdil, da je bil v letošnji sezoni daleč najboljši skakalec v pionirski konkurenci. V konkurenci maljših pionirjev pa je prvo mesto pripadlo Avstrijcu Mortlu, medtem ko je bil Dolar iz Žirovnice drugi in enako potrdil svojo kvaliteto kot Beton V ekipnem tekmovanju je letos prvič pripadlo prvo mesto kranjskemu Triglavu (doslej so dvakrat zmagali skakalci SSK Žiri). Za zmagovito ekipo M nastopili: Beton, Gašpirc. Česen, Melin. Kesnar m Silar. „ Rezultati: starejši pionirji: I« glavi 242.6 (36 - 32.5). 2. Jošt (Križe) 2J9.0 (33 - 33), 3. B. Pipp (Zahomc) 237,2 (33 - 33.5). 4. Primožič (Ziri), 5. Kaštrun (Križe), 9. Novak (Ziri) 15. Eržen (Ziri); mlajši pionirji: 1. Mortl (Zahomc) 221.9 (31 - 31), 2. Dolar (Jesenice) 199,4 (27.5 - 27), 3. Zabkar (Križe) 194.6 (27 - 25,5), 4. M. Pibernik (Ilirija). 5. Mur (Ziri), 6. Melin (Triglav). 7 Kešnar (Triglav), K. Silar (Triglav), 9. Pelhan (Jesenice). 11. Bačnar (Ziri). 12. Jagodic (Triglav), 13. Skrjanc (Triglav). 14. Šmid (Jesenice). 15. Sememč (Triglav) itd; ekipno: 1. Triglav 1,186,6, 2. Ilirijo 1,178.9, 3. Ziri 1.173.1. 4. Križe. 5. Zahomc. J. Javornik Proti vsem dogovorom Alpsko smučanje Kuralt v slalomu ABETONE — V ztmskoAporlnem HrediAi u nad Firencami jo bil prvi slalom za F IS točke zadnje letošnje mednarodne alpske turneje. To jo bilo hkrati zadnja možnost, da naši repreZeti lani je izboljšajo svoje FIS točke. Prvo tekmovanje v slalomu od ireh veleslaln mov jo odlično izkoristil Ločan Jože Kurah Na zahtevnem slalomišču je osvojil drugo mcslo m le malo zaostal za odličnim avstrijskim repre zentantotn Orlnerjem Od naših je bil UVrščed v tem nastopu tudi Franko, ki je zasedel enaindvajseto meslo. Rezultati: I Ortner (Avstrija) 102,97, 1 Kuralt (Jugoslavija) 103,43, S Ainplai / (Itahi.ii 103.7«. 4. /.irbiscgge. (Avstrija) |(»3,79, ft, Plattnerl Italija) Drugi svoj nastop so naši alpmci opravili v veleslalomu Od naših je bil tokrat najini re|š. Janez Zibler i/ Tržiča, ki je l«l soliden dv.inai sti. Od ostalih je bil Tone Koželj enaindvajseti, Boris Strel sedemindvajseti. Franko enaiiitude seti. Magušar pa oseinintrideseli Zmaga pa |e ponovno pripadla Ortnerju. Rezultati. I, Ortnor 2:12.77, 2. Zfabiooggor (oba Avstrija) 2:14,57, 3 Giorgi (ItalijoJ £14,76, 12. Zibler (Jugoslavija) 2: 18,83. LIMONE PIEMONTE - Končala se jo .ta lijanska alpska turneja. MednaivdlM kai.-.v.m.. smučarjev je ponovno nastopila v slalomu Tega je dobil Italijan Amplaiz pred roiokom Burinijem. Mišo Magušar pa je bil najboljši Jugoslovan, saj se je uvrstil na solidno ..din., mesto. Lep uspeh je dosegel tudi Franko, ki |e bil šestnajsti, petindvajseti je bil Zibler. sedem intrideseti pa Koželj. Zal pa is v drugem nastopu moral odnehati Kuralt. ki je po prvi vožnji imel peti čas. Rezultati: I. Amplatz 11,57. _'. Murini t oba Italija) 111.60. 3 Oriner (Avstrija) 111,78, 7 Magušar (Jugoslavija) 112,82. h Kaj čudno se obnaša novi zvezni kapetan jugoslovanskega članskega moštva Edvard Raj-kovič, ki je to pomembno nalogo prevzel šele sredi letošnjega marca Od trenerja kranjskih kolesarjev Franca Hvastija je namreč zahteval, naj odstopi Bojana Ropreta in Bojana Udoviča državni reprezentanci, ki se pripravlja za dirke v Italiji. Tunisu in dirko miru Varšava-Berlin-Praga. To je čas, ki so si ga Kranjčani razervirali za intenzivne priprave po »olimpijskem« planu. Pomembno je - in to klub tudi popolnoma opravičuje - da je bil prav ta plan že septembra lani in ponovno januarja letos posredovan vsem pristojnim organom. Zbor jugoslovanskih trenerjev ga je obravnaval in potrdil 14. januarja. Brez pripomb je bil sprejet tudi v strokovnem svetu pri TKS Slovenije ter celo laskavo ocenjen, češ da takega programa do zdaj še ni izdelal noben klub. Seveda so se Kranjčani Rajkovičevi nenadni zahtevi, ki bi celoten program obrnila na glavo, če bi jo izpolnili, uprli. Imajo podporo republiške in občinske kulturne skupnosti, kolesarske zveze Slovenije in delovnih ljudi Save. ki program financirajo že pet mesecev, zanj pa so porabili že 18 starih milijonov. O tem bo jutri razpravljalo tudi predsedstvo kolesarske zveze Jugoslavije v Beogradu. Upajmo, da se ho spor uredil, kot je treba, brez nesmiselnih suspenzov ali česa podobnega. Zanimivo od Komne do Vogla KRANJ - Tovarna Elan iz. Begunj bo v nedeljo organizator zanimivega smučarskega teka. Za konec bogate tekaške sezone in za napredek smučarskega teka bodo organizirali tekmovanje s Komne do Vogla. Ta prvi tovrstni tek na smučeh bo v nedeljo s startom ob 10. uri pri koči na Komni cilj pa na Voglu. Na sporedu bodo teki kategoriziranih dvojic in mešanih parov, vendar bodo lahko ti zastopali le svoje klubske barve in tiste, ki ji sestavljajo neregistrirane dvojice. Proga bo potekala od Komne do Vogla in bo dolga okoli osemnajst kilometrov (s približno 700 m visinske razlike). Ima dva hujša vzpona proti Podrti gori in strmi smuk izpod Podrte gore do Zagarjevega grabna. Dvojici bosta morali progo preteči skupaj in skupaj priti tudi na cilj. Odličen skok Udovča NOVA GORICA - Z nedeljskim mednarodnim otvoritvenim mitingom v Novi Gorici se je začela serija letošnjih atletskih tekmovanj. Na atletskih napravah iz umetne mase je v lepem sončnem vremenu nastopilo okoli 150 domačih in tujih tekmovalcev, doseženih pa je več, za začetek sezone zelo dobrih rezultatov. Celjan Rok Kopitar je postavil nov slovenski mladinski rekord v teku na 400 m, državna prvt-kinja Pergarjeva pa je kljub dolgotrajn poškodbi in bolezni z rezultatom in zane šljivo zmago v teku na 1500 m dokazala, da bo tudi letos v zelo dobri formi. Dobri rezultati so doseženi tudi v ženskem in rro-škem skoku v višino, kjer je Ljubljančan Miklič izenačil slovenski mladinski rekord. Kranjčan Slavko Udovč je presenetil z odličnim rezultatom in s prepričljivo zmago v skoku v daljavo. Premagal je slovenskega rekorderja Piculina in nekdanjega državnega rekorderja in reprezentanta Raka ter se prebil na tretje mesto na lestvici najboljših slovenskih skakalcev vseh časov. i« Kavčič ZAKLJUČNE PRIPRAVE PRED SEZONO Danes odhaja »prva« ekipa članov kolesarskega kluba Sava (Bojan Ropret, Bojan UoV>-vič, Mirko Raku.š in Mirko Kraker) s trenerjem Hvastijem v Zahodno Nemčijo, Belgije in Nizozemsko na zaključne priprave pred zahtevnimi mednarodnimi in domačimi dirkami. Vrnili se bodo 2. maja, ko jih čaka prva težka reskuš-nja: mednarodna dirka Alpe-Adria, ki šteje tudi za točke v svetovnem pokalu. DOMAČE DIRKE Kolesarji »druge« ekipe medtem ne bodo počivali. Ze to nedeljo bodo startali v Varaždinu, prihodnjo soboto in nedeljo, 22. n 23. aprila, pa jih čaka tradicionalna etapna dirka po jadranski magistrali, ki se je bosu udeležila tudi mladinca Cuderman in Kurent. Omenimo še to, da je Marko Cuderman izbran v državno mladinsko reprezentanco za mednarodno dirko miru, ki bo od 5. do 7 maja v ČSSR. /---N France Gorjanc Kranjski smučarji so se v torek na kranjskem pokopališču poslovili od Franca Gorjanca, ki je nenadoma preminil na Zelenici. V nedeljo je zadnjič kot učitelj in trener alpskega smučanja zapeljal skozi slalomska vratca. Tovariš Gorjanc je bil dolgoletni član smučarskega kluba Triglav in aktivni član zbora vaditeljev, učiteljev in trenerjev SZS pri TKS Kranj ter zvezni sodnik alpskih disciplin in tekov. Bil je med prvimi člani smučarskega kluba v Kranju, saj ga srečamo med j aktivnimi športniki takoj v prvih letih po osvoboditvi. Na belih poljanah smo z njim preživeli nešteto sproščenih in vedrih dni kot tekmovalci, trenerji in sodniki. Vedno je bil pripravljen opravljati v klubu ali zboru kakršnokoli delo. Bil je več let član upravnega odbora SK Triglav, kjer je z dobrimi nasveti in aktiv nostjo precej prispeval k uspešnejšemu delovanju smučarske organizacije v Kranju Mnogo prezgodaj nas je zapustil, saj bi bil lahko kot aktivni športni delavec še vrsto let na snežnih poljanah. Umrl je sredi najlepših let, ko bi družbi lahko in veliko koristil saj je poklicno opravljal delo sodnika občinskega sodišča v Kranju, na področju telesne kulture pa bi vsi potrebovali ie vedno njegove nasvete in pomoč. J J mm: PETRU LONČAREVIČU V SPOMIN - Ljubitelji športa in še posebno nogometa smo se poslovili od Petra Lončareviča, predvojnega nogometaša in člana državne reprezentance, pravnika in višjega nogometnega trenerja. Poslovil se je 71. letu starosti. Odšel je odličen prijatelj in človek ter učitelj številnih nogo tietasev Mladosti in Triglava iz Kranja. 25 let je preživel v našem mestu in v n; egovem športnem utripu vsak dan prispeval svoje znanje. Hvala. f Dopisniki poročajo ^1 J ,„ ... a „,,,„.„ društvu Grintave. 01 .k ie priredil spomladanski re-I rim klub pri,JP«2n.SSiii Sodelovalo je 58 tek valcev. Zmagal, so Tomo ireacijsm Kros za žensk.- m moške vseh kategorij KeAnar (m i pionirji), Jan* l>a •emuš (neba.,,.. Uršk, Skodlar , mlajše pionirk J« *k« , J^"^,,, , H|Unke>. F stareše pionirko), Bogdan Pernu« (otarojii piomrj i M.I, arejsi mladine), V,l mlajši mladinci). Mira Logar (starejše mladinke). Ivan rerjan t. * OlSevek kreacijski kros 10 (mlajši člani). .Jane/ /.ume. I č lam I in SUM He. I veteran.) pionirji), Jana Zamik Franci Logar iktor S« ie>n " Čebulj tarja Sestopa jeSftD I...« i|an BoljOI M. Čadet OlSevek Šahovski klub Športnega Hn.Stva OlSevek je pripravil šahovsko prvenstvo za pionirje oi«v» - .....-.'J"*'v"; :ar Miho Kepic m Peter Savs, med član. pa Ciril m člane Med pionirji so bili najuspešnejši Marno uuk> . redu *e hitropotezni turnir, kjer je LogOT, S, »ne S.rc ili Milu. S.munkov.č P" t "l£JJ „ Mihom S.munkovičem. ^ zmagal Ciril Logar pred Metodom Logarjem. Alojzom Blaznikom in - a . ..,«rtnarodno tekaško tekmovanje, na katerem h Radovljica - I levetega aprila je bilo v Avstriji ">"• m)Ublike Nemčije in Jugoslavije, Naših sodelovalo 80 smučarskih tekačev iz Avstrije. Italije, £voo i odrezali. Tekmovalci so boli zastopnikov je bilo 17. ki so se n. W .kJj^»*jJ"j |^)^e^niagal domačin ^^'j1" '^'p^?.^*^*'*''** ,a/d,l,eni v starostne tkupino. V skupim od 20do»w, Djuri?ič JP bil četrti Dušan Podlogar peti Ku,......... hi ie /magal na nedavnem teku na Vrtič • >" J zmaKal Gorjan Pavel Kobihca, v sku- Roii.ai. Kodman pa Sesti V kategorij, članov .hI .10 do J pini od 40 do M let ps .laka Roš ti Radov 1 |i<. J. ReS wi kealiaSko tekmovanje moških in žetv Kr.nj - Na kranjskem kegl,.*ču se je k«»l'«,H dv~ "^"moških in 7 ženskih ekip. Zmag.1, j, Ikft -kip Iskre KI. ki romehamke iz Kranja So. elova^o e ^ Med moškimi ek,pr>o j. xn^ okipo orodjarn« In po tretjem «mogool«vju oavp.ih»ffg^vk^| ^roi»o»tvoTgA,o^di<,l, ^ gala ...odiarn«. me.1 moškimi posame/n.. havrir m« poaomesno po Zore is Otoč ^-uitvač i Tek na mnoga leta Tek je temeljna sestavina gibalne omike. Kadar človeku gre za nohte, kadar odpove tehnika in kadar se znajde v nevarnih okoliščinah, mu ta prastari način gibanja, ki ima svoje središče v hrbtenjači, omogoča največjo gibalno hitrost. Življenjsko pomembno dediščino narave — tekanje, skoke in preskakovanje nam po malem hromi udomačen način življenja. Nekaj podobnega je pri živalih, saj v hitrosti divje živali prekašajo udomačene. Tudi omikano civilizirano življenje je preveč udomačeno in pušča trajne, kvarne posledice. Človeku krni naravne gibalne sposobnosti. Te dosežejo razvojni višek že v zgodnji mladosti, nakar začno slabeti. K temu veliko prispeva odvečno sedenje, pretirana vožnja, majhna zaposlitev gibal in pretirana obremenitev živčevja. Ljudstvo se še ne zaveda dovolj zdravstveno varovalne vrednosti teka. Če bi bilo toliko ljubiteljev teka po livadah, kolikor je ljubiteljev smučanja, bi bili kar zadovoljni. Se več: Pri vadbi teka ni take razlike v opremi, tek je dostopen vsem slojem. In prav teku bi morali biti zvesti skozi vse življenje. Tako kot tekači, ki se s tekov na krajše proge preusmerijo na daljše, bi se sleherni že v mladosti moral ogreti za tekalne igre, kasneje za tek čez drn in strn in za tek, pri katerem gre za poigravanje s hitrostjo, ko doživljamo vedrino gozdnega okolja, ko po mehkem mahu v tekalnem koraku utiramo nove stopnje in si podaljšujemo trajanje življenjske poti. Ta pa je zaradi pridobljene kondicije lažja, prijetnejša in lahkotnejša. Številni izvedenci, znanstveniki in naravoslovci, ki govore o teku zaradi življenja, ugotavljajo, da primerna, postopna in trajna vadba teka človeku podaljša deset do dvajset let življenja. Danes že veliko vemo o koristnosti teka. Še zmeraj je najbolj izdatno gibanje in kot tako pri človeku ohranja naravno bistvo, trdoživost, v teku pa se človek vrača k prvobitnemu gibalnemu izvoru. Izvedenci govore o blagodejnem učinku teka na organizem, o čustvu mišične radosti, o čustvu gibalne slasti in o drugih ugodnih počutjih zmernega teka. V takem teku na mnoga leta, kakor ga mnogi imenujejo, človek doživlja prijeten napor, čustveno sprostitev in živčno pomiritev. Naravoslovci menijo, da mora vsaka od 60 bilijonov celic našega organizma dobiti neobhodno količino kisika. Če tega ne dobi, so neprijetne posledice za ves organizem. Nekateri znanstveniki so celo prepričani, da vsak, kdor se trajno utrjuje s tekom in drugimi vajami, postaja bolj odporen proti nastajanju rakastih tvorb. Tek za ohranjevanje življenja ali tek na mnoga leta, je po uglajenosti, ritmu in varčni porabi energije podoben športnemu. Od športnega pa se loči po globljem smislu — saj je ohranjevanje tvornega življenja največje bogastvo, življenje pa je človekova najdragocenejša vrednota. Jože Ažman OD VSEPOVSOD Nepopoln poskus uboja Siegfried Ruopp, profesor kemije iz U Ima, se je zaradi poskusa uboja znašel pred sodniki. Več kot leto dni je dodajal hrani svoje žene močno kancerogeno kemično snov, ki pospešuje raka. Poskusu uboja so prišli na sled v bolnišnici, kjer seje žena zdravila. Kozarec z mar melado, ki ji jo je vztrajno ponujal mož, je dala v kemično analizo. Očetje zahtevajo otroke V Parizu so se zbrali razvezani očetje iz več dežel, da bi protestirali proti zapostavljanju moškega spola. Sodišča namreč v 80 odstotkih primerov dodelijo otroke materam, češ da one bolje skrbijo zanje. Zahtevo očetov, naj pri razvezah ne bi bilo teh predsodkov, so podprli tudi nekateri zdravniki, psihiatri, pravniki in sociologi. Čez mejo za Emanuello Cruče Brazilcev vsak dan prestopijo urugvajsko mejo, da bi si ogledali seksi film Emanuelle. Urugvajska cenzura je namreč film skrajšala samo za osem minut, tako da večina »zanimivih« prizorov m izrezanih. Moški »okusi« Moški ki so mu všeč dolgonoga dekleta, je življenjski veseljak družaben in večinoma dobre volje, trdi ameriška psihologinja Nancy Hirschberg, kije prepričana, da si ljudje izbirajo partnerje predvsem po telesni zunanjosti in da so značajske lastnosti le zaželen dodatek Pa se nekaj ugotovitev: moški, ki so Um všeč dekleta z bujnim poprsjem, si želijo pustolovščin, iščejo spolne stike iri berejo revije za moške; ljubitelji vitkih nog so razgibam in marljivi: teti ki daieio prednost ženskam s širokimi boki, so notranje negotovi m se TaniZjo za ideje bolj kot za ljudi in tako dalje. TRŽNI PREGLED KRANJ Solata 20 do 45 din, špinata 30 do 40 din, cvetača 20 do 38 din, korenček 10 do 12 din, česen 55 do 60 din, čebula 10 din, fižol 26 din, pesa 8 do 10 din, slive 25 din, jabolka 8 do 10 din, hruške 22 din, grozdje 20 din, med 60 din, pomaranče 18 din, limone 16 din, ajdova moka 18 din, koruzna moka 8 din, kaša 20 din, surovo maslo 72 din, smetana 36 din, skuta 18 do 20 din, sladko zelje 8 do 10 din, kislo zelje 10 do 12 din, kisla repa 10 din, klobase .'30 din, orehi 160 din, jajčka 1,80 do 2 din, krompir 3 din, čebulček 30 do 35 din. JESENICE Solata 19 do 37 din, špinača 15 din, cvetača 20 din, korenček 13 din, česen 48 din, čebula 6,60 din, fižol 25,10 do 29,75 din, pesa 7,20 din. kumare 25 din, paradičnik 46,20 din. paprika 52,85 din, slive 24,05 din, jabolka 12,40 din, hruške 20 din, ohrovt 10,70 din, pomaranče 15,46 din, limone 17,70 din, ajdova moka 18,87 din, koruzna moka 6,20 din, kaša 17,00 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,65 din, sladko zelje 12 din, kislo zelje 5,75 din, kisla repa 5,75 din, orehi 152,30 din, jajčka 1,20 do 2,10 din, krompir 3,65 din. Dežurne trgovine V soboto, 15. aprila bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11, v soboto od 7. do 19.30, v nedeljo od 7. do 11. ure, živila — prodajalna PC Planina, Planina 56, prodajalna SP Pri Nebotičniku, Stošičeva 1 JESENICE: Špecerija, Bled Supermarket Union,Titova 22 TRŽIČ: Poslovalnica Žito Ljubljana, Cesta JLA 6 ŠKOFJA LOKA: SP Groharjevo naselje, Mesnica Groharjevo RADOVLJICA: Špecerija - samopostrežba, Kranjska c. 11 LESCE: Murka, Alpska 62 BLED: Špecerija - markel. Dobe Živila, Ljubljanska 4 GORJE: Živila, Market Z g. Corje BOHINJ: Ljubljanske mlekarne — Delikatesa, Boh. Bistrica, Triglavska 50, GKZ - Prehrana, Stara Fužina 47, Ljubljanske mlekarne market Ribčev la/ UMRLI SO TRŽIČ Jožefa Teran, roj. H rova t, roj. 1914 iz Pristave, Urška Zver, roj. 1977 iz Zvirč. Izognil se je trčenju Kranj — V ponedeljek, 10. aprila, ob 7. uri zjutraj se je na regionalni cesti med Kranjem in Golnikom pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Anton Borišek (roj. 1942) iz Kranja je peljal proti Golniku, za njim pa je vozil v osebnem avtomobilu dr. Andrej Premrov (roj. 1948) iz Ljubljane. Malo iz vasi Mlaka je voznik Borišek vključil levi smerokaz, da bi zavil levo na stransko pot. Prav tedaj je iz nasprotne smeri vozil tovornjak, zato je ustavil, prav tako pa tudi voznik Premrov, da bi se na ozki cesti lahko varno srečala s tovornjakom. Iz kranjske smeri pa je vtem pripeljala voznica osebnega avtomobila Rajka Kukec (roj. 1937) iz Kranja, ki je prepozno opazila, da avtomobila pred njo stojita. Kljub zaviranju je trčila v Premrovov avtomobil, le-tega pa je vrglo v avtomobil Boriška. Voznik tovornjaka Bogomir Beni-gan (roj. 1946) pa je, potem ko je videl trčenje, sunkovito zavil v desno s ceste na travnik in s tem preprečil hujšo nesrečo. V nesreči ni bil nihče ranjen, škode na avtomobilih pa je za 60.000 din. Otrok na cesti Potoče — V ponedeljek, 10. aprila, nekaj pred 15. uro se je na regionalni cesti med Kranjem in Jezerskim pripetila prometna nezgoda in sicer na delu ceste, ki jo asfaltirajo. Voznik tovornjaka Ivan Sklepic (roj. 1923) iz Kranja je peljal proti Preddvoru. Na delu ceste, ki so ga asfaltirali, je stal delovni stroj, ob njem pa Matjaž Kokelj star 5 let, tako da ga voznik tovornjaka ni mogel videti. Ko je tovornjak peljal mimo delovnega stroja, je otrok prav tisti hip stopil izza stroja, tako da ga je kolo tovornjaka zadelo. Matjaž si je v nesreči zlomil nogo in pretresel možgane. Zdravi se v Kliničnem centru. Ni videl pešcev Boh. Bela — V ponedeljek, 10. aprila, ob 20.50 se je na regionalni cesti med Bledom in Boh. Bistrico pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Mirko Smuka-vec (roj. 1935) iz Boh. Bistrice je peljal proti Boh. Beli. Ko se je srečeval z nekim avtomobilom, ki ni zasenčil luči, je na desni strani ceste prepozno opazil dva vojaka; zadnjemu se je še lahko izognil, medtem ko je prvega, bil je to Sadrija Kurteši, zadel, da je padel in obležal z zlomljeno roko in pretresom možgan. Svet TOZD Elektrarna Moste objavlja prosta dela in naloge stikalca I Pogoji: tehnična srednja šola, elektro smeri, jaki tok in 3 leta delovnih izkušenj ali delovodska šola, elektro smeri in 5 let delovnih izkušenj, oba. s položenim internim izpitom za stikalca in izpitom iz varstva pri delu. Poskusna doba traja do 3 mesece, odvisno od pripravljenosti kandidata za opravljanje internih izpitov. Delo je izmensko in se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanja ni. Pismene vloge pošljite v 15 dneh na naslov: Savske elektrarne Ljubljana, TOZD Elektrarna Moste, p. Živornica — Svet TOZD. Objava velja do zasedbe. egp Delavski svet EMBALAŽNO GRAFIČNEGA PODJETJA ŠKOFJA LOKA objavlja javni razpis za opravljanje naslednjih del in nalog: 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE, ki mora imeti: — visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali grafične smeri — 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog delavca s posebnimi pooblastili 2. VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA, ki mora imeti: — visoko ali višjo izobrazbo grafične ali strojne smeri — 5 let delovnih izkušenj 3. VODJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA, ki mora imeti: — visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj 4. VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA, ki mora imeti: — visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri — 5 let delovnih izkušenj Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da so državljani SFRJ in izpolnjujejo splošne pogoje določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori ter da so moralno in politično neoporečni. Pismene prijave, opremljene z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo v 20 dneh po objavi razpisa na naslov: Embalažno grafično podjetje Kidričeva cesta 82, Škofja Loka, v zaprti kuverti s pripisom: »Za razpisno komisijo«. Kandidati bodo izbrani za 4 leta. O izbiri kandidata bodo udeleženci razpisa obveščeni v 8 dneh. S SODIŠČA Ni ustavil Podvin — V torek, 11. aprila, ob 21.50 se je na magistralni cesti med Podvinom in Črnivcem pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Zdravko Pristavec (roj. 1956) s Sp. Otoka je peljal proti Črnivcu. Na klancu se je srečal z neznanim . osebnim avtomobilom svetle barve, ki je pri srečanju zapeljal na levi vozni pas in pri tem po celi dolžini oplazil Pristavčev avtomobil. Nato je, ne da bi ustavil, nadaljeval vožnjo. L. M. Alkohol za volanom Pešca, bil je to dijak Miran Ahčin, je voznik Jože Košir iz Škofje Loke zagledal kakih 15 do 20 metrov pred avtomobilom, kar pa je bilo seveda prepozno, da bi nesrečo preprečil. Tisti dan, 19. marca lani, je Košir ves dan po malem praznoval po gostinskih lokalih. Zvečer okoli 22. ure, ko se je vračal s svojim osebnim avtomobilom po Kidričevi cesti v Škofji Loki proti Trati, je bil kar precej vinjen, dosti preveč za varno vožnjo, čeprav je sam mislil, da bo Almira alpska modna industrija Radovljica odbor za medsebojna razmerja delavcev pri TOZD Almira commerce razpisuje proste naslednje delovne naloge in opravila: 1. VODJE SKLADIŠČA SUROVIN 2. POMOČNIKA VODJE SKLADIŠČA SUROVIN Kandidati za opravljanje teh nalog morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje pogoje: pod 1.: da imajo srednjo strokovno izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri ter 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih opravilih pod 2.: kvalificiran trgovski delavec — po možnosti tekstilne smeri in 1 leto delovnih izkušenj Za razpisana opravila velja 3-mesečno poskusno delo. Kandidati za objavljene delovne naloge naj dostavijo prijave z navedbo dosedanjih zaposlitev in zadnje šolsko spričevalo v 15 dneh od objave na naslov Almira — za OMRD TOZD Almira commerce Radovljica — Jalnova ul. št. 2. Vse kandidate bomo o izidu objave obvestili najkasneje v 15 dneh od zaključka izbirnega postopka. lahko brez nezgode pripeljal do doma. Ko je na Kidričevi cesti pri odcepu za Trato menjaval kaseto v radiu, je zapeljal nekoliko desno na bankino in tako zadel Ahčina, ki je hodil po skrajnem desnem robu ceste. Pešca je vrglo na avtomobil in čez nazaj na cesto, kjer je obležal mrtev. Voznik je imel v krvi dosti preveč alkohola, kot je dovoljeno, in je glede na tako stanje vozil tudi prehitro — okoli 70 kilometrov na uro po mestni ulici. Kot vsak vinjen voznik za volanom je tudi mislil, da do nezgode ne bo prišlo oziroma jo bo lahko preprečil. Sodišče ga je spoznalo za krivega te prometne nesreče in ga obsodilo na eno leto zapora. Pri tem je še posebej upoštevalo, da je bil močno vinjen, v krvi je imel 1,97 promila alkohola. Med olajševalne okolnosti pa je sodišče upoštevalo Koširjevo priznanje in obžalovanje ter skrb za družino. Razen zaporne kazni se je sodišče odločilo tudi za varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za 8 mesecev. Osumljen »obiskov« v hotelu Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Kranju je odredil pripor za Milana Marica (roj. 1952) z Bleda osumljenega več kaznivih dejanj. Maric naj bi konec februarja letos in v začetku aprila večkrat »obiskal« — osumljen je sedmih »obiskov« — hotel Svoboda na Bledu. V sobe gostov je prišel preko balkonov, v sobah pa je iskal in tudi vzel nekaj vrednejših predmetov, denar ali tudi žgane pijače, če so bile ravno pri roki. Osumljen je tudi tatvine smuči Elan in palic vrednih 4800 din na Koritenski cesti, z balkona hiše na Rebri pa je vzel smučarske čevlje * San Marco vredne 2000 din. Krompirjev kolač r 1 DRUŽINSKI POMENKI PORABA: 3/4 kg kuhanega, pretlačenega krompirja, 13 dkg sladkorja, pol limone, 4 jajca. IZDELAVA: S sladkorjem stepene rumenjake primešate k pretlačenemu krompirju. Sneg iz beljakov in limon sok dodajte krompirjevi masi in vse skupaj ponovno dobro premešajte. Razpolovljeno mešanico pecite ločeno v dveh pomaščenih pekačih. Ko sta kolača ohlajena, enega namažite z mar melado ali ga obložite z vkuhanim sadjem, drugega pa položite čezenj in potresite s sladkorjem. Neustrezna prehrana in pomanjkanje vitaminov pogosto pogojujeta nezdravo ohlapelost mišičnega tkiva v zgodnjem pomladanskem obdobju. Nevšečnosti se bomo uspešno postavili po robu s preprostimi izometričnimi vajami z brisačo za krepitev mišic zgornjega dela telesa. — Primite brisačo na obeh koncih in oponašajte gibe frotira-nja hrbta v navpični smeri. — Dvignite roki nad glavo in močno vlecite oba konca brisače levo in desno. Obe vaji delajte po 5 sekund s kratkim vmesnim predahom. Drža telesa naj bo pokončna, glava dvignjena. Krompir naš vsakdanji Vsi se še spominjamo otrok v tako imenovanih »boljših« oblekah, ki so nedo miselno posnemale resno nošo starejših. Želeti bi bilo, da si odbijajoča modu pomanjšanih odraslih ne bi več priborila mesta na modni brvi ali ulici. Naša fotografija prikazuje modne pletenine, katerih kroji bi bili povsem pri merni za zrelejša leta, vendar kljub temu ne delujejo vsiljivo odraslo. Name njena so šoli, športu ali prostemu času. Uporabnost krompirja v prehrani je tako splošno znana, da o stvari ne bi zgubljali odvečnih besed. Morda bi se omejili le na manj znana dejstva in hkrati natresli še nekaj koristnih nasvetov. Krompir bo okusnejši, če z njega odlijemo vodo, v kateri se je kuhal. Zatem lonec s krompirjem pokrijemo za nekaj minut. Lonec nato potresamo in pustimo, da nastala para izhlapi. Lonec s krompirjem pokrivamo in odkrivamo dotlej, da para čisto izpuhti. Primerno ohlajen krompir nato olupimo. Mladega surovega krompirja nikoli ne olupimo, pač pa operemo in odrgnemo s trdo krpo in nekaj soli ter oplaknjenega damo v lonec z maščobo, soljo in peteršiljem. Potrebno tekočino odda krompir sam. Prikupna mešanica drznosti in naivnosti, poznana pod nazivom najstniška moda, v novejših modnih kolekcijah ni več zastopana. Dekletca zopet pridno nosijo spodobno krojene oblekice dotlej, da prerastejo otroška krilca in vse, kar sodi zraven. Pač pa so fantiči okoli enajstega leta že pravi moški, kar zadeva športna oblačila. saj vsebuje skoraj 80 odstotkov vode. Krompir ima tudi veliko škroba,- toda samo 0,4 odstotka celuloze. Se neznatnejši je delež maščob. Čeprav ima krompir malo beljakovin, so te zaradi prisotnosti bistveno pomembnih aminokislin velike biološke vrednosti. Od mineralnih soli so zastopani kalcij, fosfor, natrij, Kalij in magnezij. Krompir vsebuje še železo in nekatere oligoelemente. Količina vitamina C z daljšim skladiščenjem občutno upada, količina tiamina pa narašča z zrelostjo krompirja. Krompir vsebuje še riboflavin in nikotinsko kislino. Slabo so zastopani vitamini B-kompleksa, dočim vitamin A in drugi, v maščobi topljivi vitamini v krompirju sploh niso prisotni. 10 dkg krompirja ima okoli 90 kalorij, vendar se njihova vrednost z dodatkom maščob občutno zviša. Zaradi precejšnjih količin magnezija in ugodne kemične sestave, krompirja ne smemo povsem črtati z jedilnika. Krompir je močno čislan v dietni prehrani bolnikov. Obvezno moramo krompirjevim gomoljem odstraniti pozelenele dele in cime, ker vsebujejo škodljivi solanin. Cime odstranimo tik pred uporabo, ker krompir sicer počrni in postane neužiten. MARTA ODGOVARJA Mojca, Kranj Kupila sem si modno, v pasu nabrano krilo midi dolžine. Zanima me, kakšen pulover bi lahko nosila poleg, Volno,, katere barva se ujema s krilom, sem že kupila. Zanima me le model puloverja. Prosim za nasvet in risbo. Stara sem 19 let, visoka 166 cm in tehtam 59 kg. ODGOVOR: pulover je ravno krojen, krajši, spodaj stisnjen s patentom. Rame so podaljšane, rokava vstavljena ravno. Izrez je nekoliko večji. Vsi patenti so druge barve kot je pulover. Kako razbremenim mater Najbolj razbremenim mater skrbi, ki jih ima zame, z dobrimi redi v šoli. ■ Ko opravim domače naloge, priskočim na pomoč pri hišnih delih. Nanosim drv, premoga, hodim k sosedu po mleko in večkrat prinesem iz trgovine, kar potrebuje pri gospodinjstvu. Mnogo ji pomeni, če vedno denem svoje stvari na svoje mesto: knjige, obleko, čevlje, saj ji s tem prihranim slabo voljo in pospravljanje. Mnogokrat namesto nje počistim dvorišče in stopnišče, saj to najteže dela. Ob večerih jo najbolj razbremenim s tem, da ob določenem času povečerjam in grem čimprej v posteljo. To so majhne stvari, toda zanjo, ki je preobremenjena z vsemogočimi deli in skrbmi, pomenijo mnogo. Stanko Papler, osn. šola A. T. Linharta, Radovljica Goj zarji Očka mi je kupil gojzarje. To ho moji prvi planinski čevlji. So rjave barve. Imajo narezan podplat. Ko sneg skopni, bomo hodili v hribe. Tudi moj dedek je planinec. Svetoval mi je, naj napravim nekaj kratkih izletov, ker novi čevlji radi ožulijo. Obul sem dokolenke in volnene nogavice ter si nataknil nove čevlje. Šel sem na hrib, ki je za našo hišo. Tudi to pot nisem pozabil na klobuček. Ta me spremlja na vseh planinskih poteh. Ata je gledal za mano. Vsi so veseli, ker grem rad v hribe. Rajko Peternel, 1. r. osn. šole 16. december, Mojstrana Kar ti si sanjala, danes je resnica Mama mi je pripovedovala, kako je bilo v njeni mladosti in med drugim je povedala tudi, kako je hodila v šolo. Takrat je osnovna šola trajala štiri leta. Pouk je bil v župnišču vsak drugi dan, in sicer v ponedeljek, sredo in petek. Učil jih je kar župnik, in še to le matematiko, slovenščino in zemljepis. Vsi razredi so bili v isti Bitka na Poreznu Bilo je marca 1945. leta. Nemci so se pripravljali na zadnjo ofenzivo. Proti Davči so se zgrinjale dolge kolone Nemcev. Na Črnem vrhu so taborili partizani. Vedeli so, da bo KOLEDAR 14. aprila 1913 se je rodil slovenski pesnik in prevajalec Vladimir Pavsič-Matej Bor 1M0 je umrl veliki ruski pesnik Vladimir M ajakovski 15. april« 1711 »e je rodil ruski učenjak in pesnik Mihail Vaailjevic Lomonosov 1867 se je rodil slovenski pisatelj m dramatik Etbin Kristan 16. april« 1844 se je rodil francoski pisatelj Ana-tole France I 18. aprila 1893 se je rodil slovenski pesnik Igo Gruden IS^j^umrl angleški pesnik George Gordon Byron 30. aprila : re*___^ hajka, iiutcii »o ■>«.• prebiti na -Jelovico. Utrujeni so odšli na pot. Proti jutru so se premraženi ustavili na vrhu Porezna. Ker je bila gosta megla in hud mraz, so se zatekli v opuščene italijanske vojašnice, da bi se malo ogreli in odpočili. Partizani niso vedeli, da se proti vrhu Porezna pomikajo ^ nemške kolone, ki jih je vodil izdajalec. Kmalu so se oglasile strojnice. Partizani so prijeli za puške in se spopadli s sovražniki. Prebili so obroč proti Hoču in naprej na Jelovico. A vsi se niso rešili. Čeprav so se partizani hrabro borili, so jih Nemci veliko ujeli. Ujeli so tudi mojega dedka. Najprej so ga hudo pretepli, potem pa so ga odgnali k Pavlinu v Davčo, kjer so ga obsodili na smrt. Pripeljali so še 29 drugih partizanov in jih tudi obsodili na smrt. Dedek se je po srečnem naključju rešil. Vse druge ujete partizane so pri Pavlinu ustrelili. Še več ujetih partizanov pa so ustrelili v Jesenici na Primorskem. Mnogo jih je tudi padlo med bojem na vrhu Porezna. Tako je bila bitka na Poreznu najbolj krvava bitka med zadnjo vojno v bližini Davče. To mi je pripovedoval oče. Nadka Koder, 3. r. šole Prešernove brigade, Davča osn. Sošolci so se mi smejali Hodila sem v tretji razred. Tisti dan smo doma sadili krompir. Tudi jaz sem pomagala. Ko smo ga posadili, sem tekla domov, se hitro oblekla, počesala in umila. Vzela sem šolsko torbo in stekla na avtobusno postajo. Ko sem prišla v šolo, so učenci vpili, da se nisem počesala. V razredu je tovarišica vsem pogledala roke. Le jaz sem imela umazane. Poslala me je iz razreda, da sem si umila roke. Ko sem prišla nazaj, sem jih spet pokazala. Vsi učenci so se mi smejali. Takrat me je bilo tako sram, da sem začela jokati. Ob koncu pouka sem šla sama na avtobusno postajo. Od takrat se vedno umijem in počešem. Anka Ribnikar, 4. c r. osn. šole Davorina Jenka, Cerklje učni sobi. Telovadbe niso imeli. Tako je bilo pred vojno. Med vojno pa je enkrat na teden poučeval partizan. Dandanes je čisto drugače. Učenci hodijo v šolo vsak dan in poučujejo jih učitelji. Zadnje čase se pri nas vse bolj uveljavlja celodnevna šola. V okviru šole dela veliko športnih in drugih krožkov. Premišljevala sem o tem in prišla na misel, da so se partizani med drugim borili tudi za šolanje in izobraževanje otrok in mladine. O čemer 80 moja mama in drugi lahko le sanjali, je danes postala resnica. Mija Leben, 6. c r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj S ŠOLSKIH KLOPI Ce odpove zavora Med lanskimi počitnicami sem se po dvorišču vozila z bratovim kolesom. Ročna zavora je bila pokvarjena, nožna pa le malo boljša. Zato nisem mogla zavreti. Zavila sem okoli avtomobila. Za avtomobilom je stal znanec. Ker nisem mogla zavreti, sem se vanj zaletela. Oba sva padla v travo. Začela sva se smejati. Ko sva vstala, sem se mu opravičila. Je že dobrb, mi je rekel. Bila mi je zelo nerodno in upala sem, da se to ne bo več zgodilo. Res se vanj nisem več zaletela, marsikakšen predmet na dvorišču pa je bil Ae deležen mojega objema. Alenka Jelovčan, J. a r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas Nosila sem kurirčkovo torbico V Bohinjski Bistrici smo 4. aprila sprejeli kurirčkovo torbico. Bila sem med tistimi, ki smo jo nosili. 2e zgodaj zjutraj smo odšli na brojski most, kjer smo torbico sprejeli od pionirjev iz Srednje vasi. Njim so jo že prejšnji dan predali pionirji s Koprivnika. Torbico smo čez Dobravo odnesli do hiše narodnega heroja Tomaža Godca. Vso pot smo tekli, zato smo bili ob predaji vsi zadihani. Ker smo tekli čez močvirje, sem v Čevelj zajela vodo. Pomislila sem, saj to ni nič, kaj je bilo šele med vojno. V čevlju mi je čofotalo, a sem vseeno tekla dalje. Izpred Godčeve hiše je druga skupina pionirjev nesla torbico pred šolo. Od tam pa je šla k učencem na Bohinjski Beli. Pred šolo smo pripravili kulturni program. Povabili srno tudi nekdanje borce. Kurirja postaje G-4 Janez Arh-Leskovc in Tončka Ce-sar-Ivica sta nam pripovedovala, kako sta nosila pošto prek Save in kako sta neštetokrat prelisičila Nemce. Ponosna sem, da sem nosila ku-riričkovo torbico s čestitkami tovarišu Titu za njegov 86. rojstni dan. Milja na Rejec, 6. a r. osn. šole Janeza Mencingerja, Boh. Bistrica Preproga smrti Hodim po zeleni preprogi, ki se pod mano upogiba. Iz česa je? Groza! Kobilice! Hodim po rdeči preprogi, ki pod mano pljuska. Iz česa je? Strah! Kri! Hodim po mehki preprogi, ki se pod mano upogiba. Iz česa je? G nus! , , Zmaličena telesa! Sandra Rekar, 7. c r. osa. šole Simona Jenka, Kranj, klub OZN Petek - 14. aprila 1978 Glas —15. stran TELEVIZIJA sobota 15. APR T v Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Profesor Baltazar 8.20 Kosovirja na leteči žlici — nadaljevanka 8.35 Sedem stopnic do glasbe 8.50 Tehtnica za natančno tehtanje 9.20 Mali svet 9.50 Študij na univerzi 10.20 Mednarodna obzorja 11.00 Paul Gauguin 11.55 Poročila 15.20 Poročila 15.25 Nogomet Partizan : Budučnost 17.45 Obzornik 18.00 Nukijine dogodivščine - film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Šopek z bodečo žico 21.00 Slovenija Jugoslaviji 21.45 TV dnevnik 22.00 Gospa, ki izginja — film 23.30 625 Oddajniki II. TV mreže 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Simpozij o prirodi, zdravju in lepoti 18.45 Gledališče v hiši 19.30 TV dnevnik 20.00 Mojstri pevci — opera 21.15 T V esej 21.45 24 ur 21.55 Sonja Marinkovič 22.35 Športna sobota 22.50 Kronika Sterijinega pozorja KINO Kranj CENTER 14. aprila amer. barv. pust. K ING liONG ob 15.30 in 17.45, koncert godbe »a pihala ob 20.15 15. aprila amer. barv. pust. KING KONG ob 15.30, 17.45 in 20. uri, prem. »mer. barv. we«t. DVOBOJ NA MIS-SOURIJU ob 22.15 16. aprila amer. barv. ris. VESELI SPORED NAGAJIVEGA DETLA ob 10 uri, amer. barv. pust. KING KONG 00 14.30, 16.45 in 19. uri prem. amer. barv fant. LOGANOV POBEG ob 21.15 I v l7 *,PnJa amer. barv. west. DVOBOJ I NA MISSOURIJU ob 15.30, 17.45 in 20. 1 uri / 'Pril* amer. barv. west. DVOBOJ '»A MISSĆVRIJV ob 15.30, 17.45 in 20. m 19. aprila prem. amer. barv. NEVV rORK. NEW YORK ob 15.30, 17.45 in 20. uri 20. aprila amer. barv. NEW YORK, N'EW YORK ob 15.30, 17.45 in 20. uri Kranj STORŽIC 14. aprila amer. barv. pust. METULJ <* 16. in 19. uri. Zaradi dolžine filma cena zvišana 15. aprila ital. barv. west. KEOMA — }'RN1TEV DJANGA ob 16. in 18. uri, franc. barv SORODNIK - SOROD-NlCA ob 20. uri 16. aprila prem. amer. barv. ZlVALl - FILMSKE ZVEZDE ob 14. uri, slov. W VDOVSTVO KAROLINK ZAS f-ER ob 16. in 18. uri, prem. domar, krv. LETALCI VELIKEGA NEBA ob 20. uri 17. aprila domači barv. LETALCI VELIKEGA NEBA ob 1«., 18. in 20. uri lfl aprila ital.-frane. barv. krim. KOMISAR BREZ KOLTA ob 16.. 18. in 20. uri 19. aprila slov. barv. TO SO GADI <>b 18. in 20. uri 20. aprila slov. barv. VDOVSTVO KAROLINE ZASLER ob 16.. 18. in 2H. Tr«c caprila amer. barv. zgod spekl F*LWOHTHOV ČRNI SClT ob 16 i', SLS! amer ha™, kom. HOLLY V00DSK1 FRIZER ob 18. ur. F*. ...apn'a am«?r. barv. zgod. spekt F*LW0RTHOV CRNI ŠClT oh 15 tai&l&S1'- barv krim KOMISAR »REZ KOLTA ob 17. in 19. uri Ui'J.V"*8 ital-franc - barv krim. KO-*LSAR BREZ KOLTA ob in. Un f^m amer. barv. NEVV YORK. NEW yVRK ob 20. uri r il^aPri,a fram barv GOVORI Ml O ULBEZNlob 18.in20. uri i,'* aprila slov. barv VDOVSTVO K*ROLINE ZAŠLER ob 18. in 2(1. ur. . f>-apnla meh. barv. DOLINA BED *IH ob 18. uri Kamnik DOM 15. aprila amer. barv. JEKLENA jEST ob 16. in 20. uri, domači barv. UUBEZENSKO ŽIVLJENJE BUDI MIRJA TRAJKOVICA ob 18. uri 16. aprila amer. barv. JEKLENA ■Bar ob 15. in 19. uri, franc. barv GO V0RI MI O LJUBEZNI ob 17 uri 17. aprila amer. barv. pust. METULJ 00 17.30 in 20. 18. aprila slov. barv. VDOVSTVO KAROL1NE 2AŠLER. ob 18. in 20. uri 19. aprila ital.-franc. barv. krim. KO MISAR BREZ KOLTA ob 18. uri. amer barv PETER IN TILKA ob 20. uri 20. aprila ital.-franc. barv. krim. KOMISAR BREZ KOLTA oh 18 in 20. uri Duplica 15. apnla slov. barv^ VDOVSTVO KAROLINE ŽASLER ob 20 un 16. aprila amer. barv. NOČNA 1 A TRULJA ob 15. in 19. un, amer. barv. HOLLVVVOODSKI FRIZER ob 17. un 19. aprila amer. barv. pust. KINO K0NGob20.uri „im/- 20 aprila amer. barv. pust. KllNi. KONG ob 20. uri TV Zagreb — I. program 10.00 TV v šoli: Naši kraji, Risanka, TV Izbor 11.05 TV v šoli: Simpozij o prirodi, zdravju in lepoti 12.05 TV v šoli: Vsakdanja rekreacija 15.25 Nogomet Partizan : Budučnost od 17.30 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Celovečerni film 22.15 Najpomembnejša je ljubezen 23.05 TV dnevnik 23.20 Za konec tedna nedelja 16. APR T V Ljubljana 8.35 -Poročila 8.40 Za nedeljsko dobro jutro 9.10 625 9.30 Gruntovčani 10.30 Kaj je narobe 11.25 Mozaik 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Poročila 15.10 Britanska enciklopedija 15.35 Okrogli svet 15.50 Poročila 15.55 Rokomet Kolinska Slovan : Aero Celje 17.15 Rimini za primerjavo — reportaža 17.30 Dan delfinov — film 19.15 Barvna risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Prvi trije 20.05 Obletnica mature -nanizanka Radovljica 14. aprila gostuje Interstrada Zagreb 15. aprila angl. barv. krim. V ZLATEM TRIKOTNIKU MAMIL ob 18 uri, ital. barv. NOČNO ŽIVLJENJE DANES ob 20. uri 16. aprila angl. barv. krim. V ZLATEM TRIKOTNIKU MAMIL ob 16. uri, angl. barv. zabav. EMILY ob 18 uri ital. barv. NOČNO ŽIVLJENJE DANES ob 20. uri 17. aprila zapad. nem. barv. PRIJATELJ IZ AMERIKE ob 20. uri 18. aprila gostuje gledališče 19. aprila angl. barv. krim. V ZLATEM TRIKOTNIKI' MAMIL ob 20. uri 20. aprila ital. barv. vvest. TEDIUM ob 20. uri Bled 14. aprila angl. barv. zabav. EMILY ob 20. uri 15. aprila angl. barv. zabav. EMILV ob 18. in 20. uri 16. aprila amer. barv. west. BUCH CASIDI IN KIO ob 16. uri. amer. barv. fantast. POTRES ob 18. in 20. uri 17. aprila ital. barv. NOČNO ŽIVLJENJE DANES ob 20. uri 18. aprila angl. barv. krim V ZLATEM TRIKOTNIKU MAMIL <>b 20. uri 19. aprila zapad, nem barv PRIJATELJ IZ AMERIKE ob 20. uri 20. aprila zapad. nem. barv. PRIJATELJ IZ AMERIKE oh 2<>. uri Skofja Loka SORA 14. aprila ital. barv IGRA Z OGNJEM ob 18. in 20. Uri 15. aprila franc. krim. VELIKI RK-VOLVERA.ŠI ob is. m 20 uri 16. aprila franc. krim. VELIKI RE-VOLVEKASI oh 18. in 20. uri 18. aprila angl. krim. BUGSV M A LONEob 20. uri 19. aprila angl. krmi BUGSV MALONE oh 18. in 20. uri 20. aprila nem avani. SMRT POD PALMAMI oh >o uri Železniki OBZORJE 14. aprila franc. krim. VELIKI KE-VOLVERA.ŠI „1,20. uri 15. aprila amer glasbeni LJUBIM LUSI ob 20 m i 16. aprila ital. barv IGRA Z OG-NJEM ob 17. in 20 uri 19. aprila amer vvesi. BUTCU (AS SIDI IN SUNDANCE KID ob 20 un .leseni« < RADIO 14 aprila .iiner barv KRINKA ob I 7. in 19. uri 15. aprila bongk bar i in ZMAJ UNIČUJE GNEZDO .,1. 17 m 19. uri 16. aprila bongkon barv fin. ZMAJ UNIČUJE GNEZDO ob 17 m l*» uri 17. aprila ital. barv. /godov 20 STOLETJE I b 17. in 19. uri 18. aprila ital, barv /godov 20 STO LETJE I del ob 17 in I!), un 19. aprila amer. barv ak»i|ski ŽELEZNA PEST ob 17 in 1!» m i Jesenice PLAVŽ 14. aprila nem.-jug. barv ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU in ,„ 2ii un 15. aprila ital. barv. 20 STOLETJE L del ob 18. in 20. uri 16 aprila ital. barv 20 STOLETJE I del ob 18. in 20. uri 17. aprila bongkon. barv « in. ZMAJ UNIČUJE GNEZDO ob 18. in 20. uri 18. aprila bongkon. barv < m ZMAJ UNIČUJE GNEZDO ob 18. m 2o uri Dovje - Mojatrana 15. aprila ital. barv. REVOLVER ob 19 uri 16. aprila ital.-špan.-zab. nem. barv DIAMANTI STAREGA GANGSTER JA ob 19. uri Kranjaka gora 15. aprilu Hal. span zab. nem DIAMANTI STAREGA GANG8TERJA OB 20. uri 16. aprila jap. barv NASILJE ME CMAGODZILLE oh 20. uri 19. aprila ital. barv. 20.STOLETJE I. del ob 20. uri 21.05 Kotor 21.35 TV dnevnik 21.45 Športni pregled 22.30 Poročila Oddajniki II. TV mreže 15.50 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Divja opera: Indija, II. del 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Plačilo za strah -film 23.35 Kronika Sterijinega pozorja T V Zagreb - I. program 9.50 Poročila 10.00 Razgrete glave 10.30 Hunterjevo zlato 11.00 Folklora 11.30 Kmetijska oddaja 13.40 Gledalci in TV 14.10 TomSavvver 15.50 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Konec tedna 21.00 Mož z voznim redom 21.25 TV dnevnik 21.45 Športni pregled ponedeljek TV Ljubljana 17. APR 9.05 10.00 11.10 15.05 16.05 17.05 17.10 17.25 17.50 18.00 18.15 18.45 19.15 19.30 20.00 20.05 21.50 22.30 TV v šoli: Matematika, Školjke in polži, Nikola Tesla TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis TV v šoli: Za najmlajše TV v šoli, ponovitev Ljudje in zemlja — ponovitev Poročila Vrtec na obisku Britanska enciklopedija Obzornik Kaj je delovno razmerje Ćas in računanje Mladi za mlade Risanka TV dnevnik Prvi trije Večer Ženinov — predstava Mestnega gledališča Kulturne diagonale TV dnevnik Oddajniki II. T V mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Velika predstava na morskem dnu 18.00 Dositejeve basni 18.15 Sodobni svet 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Otroci zdomcev 21.00 24 ur 21.10 Celovečerni film 22.40 Kronika Sterijinega pozorja TV Zagreb — I. program 16.00 T V v šoli od 17.15 do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Zgodba o kmetu Simanu — drama 21.15 Glasbeni trenutek 21.20 Tokovi, kulturna oddaja 22.05 TV dnevnik 22.20 Dokumentarni film torek 18. APR 8.30 10.30 14.30 16.05 17.10 17.15 17.45 17.55 18.30 18.35 19.10 19.25 19.30 20.00 20.55 21.50 22.05 22.50 TV v šoli: Nemščina, Živa bitja, Matematika TV v šoli: Risanka, Glasbeni pouk TV v šoli, ponovitev Šolska TV: Turizem Poročila Glasba pred kamero Obzornik Pisani svel Pletenine za naše najmlajše Jugoslovanska trimska televizija Risanka Prvi trije TV dnevnik Mednarodna obzorja Noči in dnevi — nadaljevanka TV dnevnik Veliki mojster Poročila TV Zagreb — I. program 16.00 Izobraževalna oddaja od 17.15 do 20.55 isto kot na odd. II. TV mreže 20.55 Morilec — film 22.40 TV dnevnik sreda 19. APR Oddajniki II. TV mreže 17.15 T V dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Pisani svet 18.15 Knjige in misli 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Iz oči v oči 20.50 Akcije: Varstvo pri delu 20.55 Glasbeni trenutek 21.00 24 ur 21.30 Znanost 22.15 Zgodbe za lahko noč 22.40 Kronika Sterijinega pozorja TV Ljubljana 8.35 TV v šoli: Dnevnik 10, IPK Osijek, Energetski viri 10.00 TV v šoli: Kocka, kocka, Risanka, Boj za obstanek 17.10 Poročila 17.15 Kosovirja na leteči žlici 17.35 Popotovanje v deželo lutk 17.55 Obzornik 18.05 Ne prezrite 18.35 Mozaik 18.40 Od vsakega jutra raste dan 19.10 Risanka 19.25 Prvi trije 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Harlanski revir 21.45 Propagandna oddaja 21.50 Miniature 22.00 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Med domom in šolo 18.15 Francoski način življenja 18.45 Glasbeni solisti 19.30 TV dnevnik 20.00 Prosta sreda 21.45 T V dnevnik 22.00 Športna reportaža T V Zagreb — I. program isto kot na odd. II. TV mreže Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Razgrete glave 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Peščena ura 19.30 TV dnevnik 20.00 Cile 22.30 24 ur 22.50 Ženski spol, moški spol 23.35 Kronika Sterijinega pozorja T V Zagreb - I. program od 17.15 do 19.30 isto kot na oddll.TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Gvineja Bissao 20.50 Dimitrije Tucovič — nadaljevanka 21.55 TV dnevnik 22.10 Koncert simfoničnega orkestra Mostar 20. APR četrtek T V Ljubljana 9.00 TV v šoli: Kmečki upor na Hvaru 10.00 TV v šoli: Francoščina 10.30 TV v šoli: Risanka, Fizika 15.00 TV v šoli - ponovitev 16.00 Šolska TV: Turizem 17.05 Poročila 17.10 Velike reke: Nil 18.10 Obzornik 18.20 Pletenine za naše najmlajše 18.25 Profesor Baltazar 18.40 Tehtnica za natančno tehtanje 19.10 Risanka 19.25 Prvi trije 19.30 TV dnevnik 20.00 Obleka, to sem jaz 20.35 Čile - red, delo poslušnost 21.50 T V dnevnik 22.05 Miniature petek TV Ljubljana 21. APR 9.00 10.00 15.00 17.20 17.25 17.40 18.05 18.15 18.45 19.15 19.25 19.30 20.00 21.05 21.50 22.10 22.55 T V v šoli: Ruščina, Od petka do petka TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina TV v šoli — ponovitev Poročila Polieder H 3 Ostržek Obzornik Cez tri gore Vene — krvne poti do srca Risanka Prvi trije TV dnevnik Pop-top Razgledi TV dnevnik Serpico Poročila Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Tv-drom 18.15 Naša obramba 18.45 Glasbeni ansambli Bugojna 19.30 TV dnevnik 20.00 Kulturni mozaik 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Portreti 21.50 Srednjeveška in renesančna glasba 22.50 Kronika Sterijinega pozorja TV Zagreb — I. program 15.45 Izobraževalna oddaja od 17.15 do 19.30 isto kot na oddll.TV mreže 20.00 Pop-top 21.05 Policistka - serijski film 22.05 Dosje našega časa: Leto 1950 23.05 T V dnevnik DANES »UPORNI SINOVI« V CERKLJAH Cerklje — Danes ob 17. uri bo v dvorani osnovne šole Davorina Jenka Kino klub Duplje prikazal v uro in pol dolgem programu nagrajene in najuspešnejše filme posnete lani in letos na osemmilimetrski filmski trak. Med drugimi bodo dupljanski kinoamaterji prikazali filme: Uporni sinovi, letošnji Tretji Dupljanski smučarski maraton, Noro ljubezen, Ko so vladale pošasti, Moto cross in druge. Za gostovanja po nekaterih gorenjskih krajih pa se dupljanski kinoamaterji še dogovarjajo. J. Kuhar TOMAŽ V ŽIVO Kranj — Preteklo soboto, 8. aprila, so mladinci iz osnovne organizacije ZSMS Orehek-Drulovka v dvorani delavskega doma pripravili koncert glasbenika Tomaža Domiclja. Poslušalce je navdušil s starejšimi in novimi lastnimi skladbami, zaigral pa je še nekaj tujih glasbenih del. Njegov nastop je bil spontan, poln humorja, norčevanja in zabave. M. J. TOZD Osnovna šola Koroška Bela Jesenice, Cesta talcev 2 Svet šole TOZD OŠ Koroška Bela razpisuje prosta dela in naloge Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom na naslov: TOZD Osnovna šola Koroška Bela, Cesta talcev 2. knjižničarja s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoj: dokončana pedagoška akademija — smer knjižničarstvo Rok za prijavo je 15 dni po objavi. TA TEDEN NA TV Sobota NUKIJEVE DOGODIVŠČINE je prisrčen film, ki ga bodo veseli tako otroci kot starejši gledalci. Nuki je navihana opica, ki jo prinese očka svojemu sinu. Že na letališču opica pobegne in povzroči zaplet, ki temelji predvsem na elementih zdrave zabave. GOSPA, KI IZGINJA je predzadnji Hitchcockov film, ki ga je ta mojster grozljivk posnel v Veliki Britaniji. Zgodba se odvija v vlaku. Starejša gospodična Froy prebira ženski časopis, se pogovarja z mlado sopotnico, nenadoma pa brez sledu izgine. Kot v vsakem Hitchcocko-vem filmu gre tudi v tem za izvrstno speljano skrivalnico. Razrešiti jo je mogoče samo, če film gledamo zelo pozorno in če pazimo na vsako še tako nepomembno malenkost. — V glavnih vlogah: Margaret Lockwood, Michael Red-grave, Paul Lucas. Nedelja Po seriji filmov Svet, v katerem živimo bomo zdaj spremljali novo BRITANSKA ENCIKLOPEDIJA. ki ima podobna tematska izhodišča, le da so ta še bolj raznolika. V približno štirinajstih filmih bomo lahko gledali zanimivosti iz najrazličnejših področij, še največ iz živalskega sveta. Mike Nichols je režiser širokih razponov. Filmi Kdo se boji Virginie Woolf, Diplomiranec, Kavelj 22, Meseno spoznanje ga označujejo kot silno raznovrstnega ustvarjalca. Med naštetitmi filmi DAN DELFINOV, posnet po romanu Roberta Merla. verjetno ni najboljši, je pa zanimiv zaradi svojevrstne strukture. - V glavni vlogi George C. Scott. Ponedeljek 12. aprila se je v Novem Sadu začela največja jugoslovanska gledališka manifestacija festival Steriji-no pozor je. V tekmovalni program prireditve je zvezni selektor po predlogih iz posameznih republik in avtonomnih pokrajin uvrstil osem predstav, med njimi tudi dve slovenski: dramo Andreja Hienga Večer Ženinov in Rudija Šeliga Čarovnica iz Zgornje DavČe. VEČER ŽENINOV, ta »vesela igra z maškarado*, skuša v norem ritmu kontrastov govoriti o družini Zalokar-jev, o mogočnem kontor-skem zetu, mojstru Zalo-karju, v spominih utapljajoči se tašči, o profesorju Mirku, o Janetu in Vidi. Je prikaz naše sodobne človeške resničnosti, razkriva častivrednega, zaslužnega univerzitetnega profesorja in podjetnega obrtnika v stalnem ponavljajočem se plesu pridobivanja denarja in položajev v družbi. Večer Ženinov so predstavili igralci Mestnega gledališča ljubljanskega. Sreda Čas dogajanja leto 1973, kraj Harlanski revir, začetek velike rudarske stavke, ki bo trajala celih trinajst mesecev. Samo mesec dni po začetku stavke se v revirju pojavi filmska ekipa, ki jo vodi mlada newyorška režiserka Barbara Kopple. In po štiriletnem delu lahko gledamo odlični dokumentarec HARLANSKI REVIR. Kaj je v tem filmu tako izjemnega? Nič ali pa vse. Priče smo stavki, njenim žrtvam, obsodbam stavkajočih, posegom zvezne policije, aretacijam. Iz filma veje izjemna življenjska sila, sproščen pogum filmske avtorice, ki se ni zadovoljila samo s prikazovanjem stavke in njenih vzrokov, temveč je s kamero pokukala tudi v zasebno življenje rudarjev. 16. stran — Glas Petek - 14. aprila 1978 RADIJSKI SPORED Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, rasen nedelje, ob 4.S0, 6.00, 5.3«, 6.00, 0.30. 7.00. 8.00. 0.00, 10.00 (Danee dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 10.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v noenem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 0.00, 6.00, 7.00, 8.00, 0.00, 10.00, 12.00, 12.00, 14.00, 10.00 (Radijski dnevnik), 22.00 2)3.00, 24.00, 1.00, 2.0«, 3.00,4.00; na drugem radijskem programa prisluhnite noricam ob S.30, 1.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 10.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 10.00,30.30 in 33.60. 16. APR Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Mi smo mi 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo 11.40 Zabaval vas bo zbor in orkester Rey Conniff 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Jože Rihar: Vtisi s simpozija o medovitih rastlinah v Budimpešti 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13.00 -posebna obvestila 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Gremo v kino 14.25 S pevcem Zdravkom Coličem 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 »Vrtiljak« 17.03 Spoznavajmo svet in domovino 18.30 Glasbena abeceda 19.35 Lahko noč, otroci! 20.00 Nas obisk vQZD »JUB« v Dolu pri Ljubljani (Magnet, zapis prireditve za naše kolektive) 21.00 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.05 Popularnih dvajset I. del. 00.05 — 4.30 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 13.00 13.33 14.00 14.20 14.30 14.33 15.30 16.00 16.15 16.40 17.30 17.40 18.00 18.40 18.50 Sobota na valu 202 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov Danes vam izbira Odrasli tako, kako pa mi? Klavir v ritmu Iz naših sporedov Srečanja republik Z vami in za vas Naš podlistek N. Iveljič: Vilinska senzacija Z majhnimi zabavnimi ansambli Glasbeni casino Zrcalo dneva Popevke jugoslovanskih avtorjev Vročih sto kilovatov (radio Koper) Z ansamblom .. . Svet in mi Tretji program 19.05 Stereofonski operni koncert 20.35 Zborovska glasba v prostoru in času 21.00 Vidiki sodobne " umetnosti 21.15 Znani skladatelji — sloviti pianisti 22.00 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije NEDELJA Prvi program 4..30 Dobro jutro! 8.07 Radijska igra za otroke 8.42 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši .. . 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 10.30 Humoreska tega tedna Brana Crncevic" 10.50 Glasbena med igra 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.45 Obisk pri orkestru in zboru Charlie Steinmann 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Zabavna radijska igra Mirjana Buljan: Tajni predal 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT — Studio Ljubljana Jugoslovanski umetniki pred mikrofonom 23.05 Literarni nokturno Z. Balog: Rjba na biciklu 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 9 13.35 13.40 14.00 14.05 15.00 15.35 15.45 16.00 16.33 18.40 Iz roda v rod Zvoki iz studia 14 Pet minut humorja Po pločnikih Pariza Mladina sebi in vam Instrumenti v ritmu Naši kraji in ljudje Filmska glasba Melodije po pošti V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Iskanja in dognanja 19.20 Igramo kar ste izbrali 20.30 Poročila 20.35 Naš likovni svet 23.00 Iz jugoslovanske komornog iasbene literature 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 17. APR. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ringaraja 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Jože Spanring: Zvezni predpisi za potrjevanje in varstvo novih kultivarjev 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Izročila tisočletij Ljudske pesmi in plesi pomladanskih običajev 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča 20.00 Kulturni globus 20.10 Pavel Sivic: Cortesova vrnitev, opera v 3 dejanjih 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno F. Rudolf: Haiku 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.(K) Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov križemkraž 13.55 Glasbena med igra 14.00 Književnost • jugoslovanskih narodov Oto Tolnai: Vodni orešek 14.20 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Od ena do pet 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail (Radio Koper) 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 V gosteh pri komornem zboru RTV Ljubljana 19.40 Ludvvie van Beethoven: Serenada op. 8 v D-duru za godalni trio 20.15 Kkonomska politika 20.35 Antonin Dvorak: Povodni mož 21.(K) Literarni večer 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.20 Za vas m uzici rajo ... 23..r>.r> Iz slovenske poezije 18. APR. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo »Svoboda ni naprodaj za vse zla i o na svetu« 9.30 Iz glasbenih šol Glasbena šola Šempeter pri N. Gorici 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste u tujine 11.03 Promenandni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Janez Verbič: Gospodarski pomen izboljšanja osnovne krme za govedo 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Narava in človek — dr. Slivnik: Problemi onesnaževanja zraka pri anorganski kemični industriji II. 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Obiski naših solistov . .. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Slavko Znidaršič 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi »Jaz pa vem za tisto pesem ...« 20.30 Od premiere do premiere (prva izvedba) - 21.30 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program JRT — studio Beograd Jugoslovanska glasba 23.05 Literarni nokturno M. Pavlović": Pesmi z Vira 23.15 Popevke se vrstijo 00.05-4.30 Nočni program Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo Dežele severne Evrope — Norveška 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Zvočni portreti 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Z ansamblom Collegium Singidunum 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Giuseppe Verdi: Trubad ur (odlomki) 20.00 Znanost in družba 20.15 Večerne pesmi (A. Dvorak, M. Potočnik) 20.30 Poročila 20.35 Koncert za besedo — pogovor 21,00 Dvignjena zavesa 21.20 Z Londonskih koncertnih odrov 23.00 Sezimo v našo diskoteko. . . 23.55 Iz slovenske poezije 19. APR. Prvi program 4.30 Dobro jutro! — vmes ob 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Zapojmo pesem Otroška zbora. Bovec, Vipava; mladinski zbor: Ajdovščina 9.40 Aktualni problemi marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 1 1.03 PoTalijinih poteh 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Franc Gruni: Izkušnje in nasveti za pridelek prav dobre travne silaže 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Oh izvirih ljudske glahene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma S. Nikitin: Pisma 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Odskočna deska 18.30 Utrinki iz slovenske in svetovne zborovske glasbe 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minule/. Ljubljanskim jazz ansamblom 20.00 Koncert i/, našega studia 22.20 S Cesti valov jazza S francoskih festivalov jazza — I. del 23.05 Literarni nokturno V. Petrovič: Požgano žito 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0.05 — 4.30 Nočni program — glasba ČETRTEK 20. APR. Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 I/ partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT MIH) Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) »Svoboda ni naprodaj /a vse zlato na svetu« 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz.slovenske produkt i ie zabavne glasbe I 7.30 Zrcalo dneva 17.40 Filmski zasuk 17.45 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba (Radio Koper) 18.40 Srečanja me I orli j Tretji program 19.05 Glasbena soareja 20.00 Kultura danes 20.15 Pet madrigalov Paula Hindemitha 20.30 Poročila 20.35 Z našimi opernimi umetniki: M ezzosopra n istka Biserka C vejic 21.40 Sodobni literarni portret Stana Vinšek 22 00 Razgledi po sodobni glasbi 23.96 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) Delete Severne Evrope — Norveška 9.35 Jugoslovanska zborovska glasba 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Franc Ušeničnik: Kako kaže za gojenje paprike v Sloveniji 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Enajsta šola 14.55 Pet minut za EP 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori dr. Breda Pogorelec 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Z opernih odrov 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepe 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21 .(K) Literarni večer Ob 100. letnici rojstva Zofke Kvedrove 21.40 Lepe melodije 22.20 Velika glasba preteklosti — Corelli in Tartini 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah (Hamburg) 23.30 Oliver Dragojevič Naš nocojšnji gosi 00.05 - 4.30 Nočni progi a i Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma (ponovitev) 14.20 Mehurčki 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji I. del 1 7.00 En mikrofon za dve izkušnji * 17.10 S popevkami po Jugoslaviji (nadaljevanje) 17.30 Zrcalo dneva 1 7.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet računalnika Ruperta 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo 21. APR. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo Dane Zaje: Rumeni maček 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnost i 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine I 1.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti Nada Rihtaršič: Dohodkovni odnosi v mlečni reprodukcijski skupnosti 12.40 Pihalne godbe vam igrajo 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam . .. 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica Brata G rim m — M. Vodopivec: Rdeča kapica 14.15 Naši umetniki mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost H.mi »Vrtiljak« 1 7.00 Studio ob 17.00 18.05 Moment musical 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Toneta Kmetca 20.00 Stop popa 20 21.15 Oddaja o morju m pomorščakih 22.20 Hesede in zvoki i/. logov domačih 23.06 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo Chuck Mangione — Klaus Doldinger Ptasport OO.05 Nf»čni program -glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel oh mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) Dane Zaje Rumeni maček 14.25 Z vami in za vas iti.oo Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Pop albumov I 7.30 Zrcalo dneva 17.40 Odmevi /.gora I 7.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar s pevcem Billyem Paulom 18.55 Minute za kulturo NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke z dne 7. aprila: 1. polom, 6. amaro, 11. pasati, 12. marogi 14. Trst, 15. eleat, 17. perm, 19. rit, 20. urednik, 22. res, 23. UO, 24. spovednik, 26. ST, 27. Drvar. 29. Ana, 30. ranta, 32. iglar, 34. pevka, 35. at, 36. kvaliteta, 40. Ni, 42. Sem, 44. apoteka. 45. RTV 46. atol, 48. otava, 49. seka, 50. Arturo, 52. Trdina, 54. Odets, 55. Aisne. Prejeli smo 99 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Jože Goljevšček, 64227 Selca, Selca 124, 2. nagrado (60 din) dobi Andrej Kavčič, Breg ob Savi, 64000 Kranj, 3. nagrado i (50 din) dobi Slavko Pajntar, 64290 Tržič, Ročevnica 51. Nagrade bomo poslali po pošti. Reiitve pošljite do torka, 18. aprila na naslov: Glas Kranj, Moše Pij a dej a 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 60 din. IZBRALI SMO ZA VAS V dveh zelenih barvah, svetlejši in temnejši, imajo v M ur kini MODI v Radovljici na prodaj moške safari komplete. Iz 100-odstotnega mikanega bombaža so, dobe se pa v velikostih od 44 do 54. Cena: 1202,20 din Na Ki>krinem metražnem ttd-delku v GLOBUSU smo pa videli lepe svilene jerseye — imajo tudi take z borduro spodaj — in odlične trevira svile za bluze, poletne obleke in lahka krila. Cena 79,20 in 129 din za m Vodoravno: 1. ploščata priprava okrogle oblike, ki omogoča premikanje vozila, 5. oslovski hlapec, gonjač, 9. starogrški bog divjega vojskovanja, 13. zagovornik realizma, trezen, praktičen človek, 15. žena bizantinskega cesarja Justinijana, 17. trst, rogozo-vina, 18. lajež, 19. Srečko Kosovel, 20. lahno obuvalo s spVetom jermenov namesto vrhnjega usnja, 22. pritrdilnica, 23. stekanje. 25. reka, ki teče izpod Kavkaza do Črnega morja, 26. italijanski J pisatelj in slikar, pisec knjige »Kristus se je ustavil v Eboliju«. Carlo, 28. za knjižno rabo nedovoljena beseda za biser, 30. ime lutkovnega in gledališkega delavca, režiserja Škodlarja, 31. must manski pozdrav »mir z vami« salam, selam, 32. kratica za delniška družba, 33. gozdna žival z bodicami po zgornjem delu telesi 35. kradljivec, 36. avtomobilska oznaka za Celje, 37. turistiet kraj, luka v Črnogorskem primorju, 39. krajši naziv za prebivalci antične Sumerije, južne Babilonije, 41. nižji hrib, 43. naš dram« umetnik, Janez, 45. reka v Italiji, pritok Tibere, 48. kratica zare verend, častiti, 49. slabotnež, spetka, 51. značilnost ki se zaznav z vohom, 52. zvrst višnje, 54. ravna ali vrtinčasta črta, ki soa< začetke dveh ali več notnih črtovij, 56. industrijsko mesto £ Dnepru v Ukrajini, 57. sol vinske kisline. Navpično: 1. žival, ki rije pod zemljo, 2. fizikalna enota za » kost magnetnega polja, imenovana po danskem fiziku, 3 nern^ matematik, filozof, večletni svetovni šahovski prvak, Emanuel 4 levi pritok Donave v Romuniji, Oltul, 5. pozlačen kipec ki * podeljujejo vsako leto v ZDA v priznanje za najboljše filrnsk storitve, 6. slovenski pesnik, planinec, Valentin, 7. v staroeršk mitologiji polbog-velikan, ki nosi na ramenih zemeljsiCo oh! Atlas, 8. nekdanji španski denar, 9. naziv za otok v naših rekah Podonavju, 10. okrogla cvetna gredica, okrogel obrambni stolnic 11. slovenski pisatelj, poljudno prirodoslovne proze in no IS Fran, 12. označba viskoznosti olj, Societv of Automotive En~ neers, 14. indijska tiskovna agencija: Indian Information SejnS 16. sprednji del voza, 21. ime slikarke Plestenjakove, 23 fcrau-za Slovensko planinsko društvo, 24. kovinska priprava za zak> panje in odklepanje ključavnice, 26. mlajše obdobje železne doi* imenovano po najdišču La Tene v Švici, 27. naziv, 29. staro*r* ljudski pesnik in pevec junaških pesmi, 31. ameriško moško ii* Samuel, 34. kemični element, simbol S, sulphur, 35. pri Grkih I Rimljanih dolgo, srajci podobno spodnje oblačilo brez rokavi 37. zasilno bivališče na prostem, zlasti v gorah, 38. površina 38 i nekaterih državah ljudsko predstavništvo, skup senatorjev H kdor skrbi za red, 41. angleška in ameriška utežna lekarnišfa enota, 42. neodločen izid pri šahu, 44. Zaro Tušar, 46. minerala bogastvo v zemeljski skorji, 47. poldrag kamen različnih barv 411 kratica za separat, 50. dvignjeni del cerkve, namenjen za orgle ic pevce, 53. ime grške črke, 55. kratica za Ljudsko tehniko. JAM SESSION V KRANJU Klub ljubiteljev glasbe organizira jutri, 15. aprila, ob 19. uri v dvorani delavskega doma v Kranju jam session, na katerem bodo nastopili nekateri najvidnejši slovenski mojstri jazza: pianist Zare Prinčič, trobentač Pero Ugrin, saksofonist Jernej Podboj, basist Čarli Novak in bobnar Ratko Divjak. M. Jenšterle Lepo, ročno poslikane kera mične krožnike, vaze, sklede, skodele in vrče dobite te dni pri FUŽINA RJU na Jeseni cah. Rjava in temna zelena barva prevladujeta. Uvoz iz Ste močnejše postave m bi rada jopico zdajle za pomladf V A LMIRINI industrijski prodajalni v Radovljici smo posneli tole z majhnim športnim ovratnikom, ki jo boste lahko oblekle za vsako priliko. V sivi, temnorjavi in temno-modn barvi jih imajo. Cena: 283 din DDR. Cena: od 16,40 do 127,65 din mw * ♦ ■ «r * * * * * * * **" w m v 9 M * m m w * * * *' * *" *' Da se ne boste doma mučite še s pripravo rezencev, stopite k ŽIVILOM v GLOBUS, kjer imajo široke in tanke rezimee, zame&ene z jajci, kot se za domače rezance spodobi. Vol in četrtkilogramske zavitke imajo na voljo. Cena: pol kg 24 din četrt kg 12 din r v 4 i-1- študente višjih letnikov Vzgojiteljske šole, šole za medicinske sestre, pedagoške akademije, pedagoške gimnazije in ustreznih fakultet prosimo, da se prijavijo za pomoč pri delu z otroki v vrtcih in otroških jaslih VZGOJNO VARSTVENEGA ZAVODA Kranj od 1 5. julija do 1 5 septembra 1 978. Pismene prijave z navedbo osebnih podatkov in šole pošljite na upravo Vzgojno varstvenega zavoda Kranj, Cesta Staneta Žagarja 19 do konca aprila 1978. Navedite tudi v katerem mesecu želite delati. Iščemo tudi delavke za tehnična dela (PK kuharice, čistilke) za nadomeščanje v juliju in avgustu 1978. Prijave pošljite do konca apnla 1978 na upravo Vzgojno varstvenega zavoda Kranj, Cesta Staneta Žagarja 19 M a Industrija gradbenega materiala Gradnja Žalec Probleme današnjega časa Onesnaževanje okolja energetsko krizo varčevanje rešujejo Schiedel-YU — dimniki Schiedel-YU — zračniki Schiedel-YU — obložni elementi Schiedel-YU — odprti kamini Montažne troprekatne greznice Stibo termoblok Statik montažni stropovi Naš proizvodni program SCHIEDEL-YU — DIMNIK je troplasten dimnik Porabi do 40-odstotkov manj goriva, ne onesnažuje ozračja Ker je okrogel, daje boljši vlek in je enostaven za čiščenje. Njegov samotni vložek je odporen proti kislinam, varen pred zasaje-vanjem in toplotno obstojen Schiedel dimnik je montažni dimnik, zato cenen pri postavitvi SCHIEDEL-YU — ZRAČNIKI v elementu z dimnikom ali posebj skrbijo za vedno čist zrak v bivalnih prostorih. SCHIEDEL-YU — toplotno izolacijski obložni elementi za zaključni del dimnika nad streho s pred fabriciranimi klmker oblogami. SCHIEDEL-YU — ODPRTI KAMINI so novost na našem tržišču. Z njimi si olepšate stanovanje in omogočite prijetno in estetsko gretje. MONTAŽNE TROPREKATNE GREZNICE so prav tako novost na našem tržišču Poenostavijo in pocenijo gradnjo, odgovarjajo sanitarnim predpisom in JUS normam glede števila oseb v gospodinjstvu STIBO TERMOBLOK je betonski blok s posebnim stvro-pornim vložkom. S tem se doseže optimalna toplotna izolacija Ustvarite si stalno varčevanje energije, zato gradite tudi vi s STIBO BLOKOM STATIK MONTAŽNI STROP opečne ali betonske izdelave zmanjša stroške, poenostavi montažo PROIZVAJAMO, PRODAJAMO IN MONTIRAMO Industrija gradbenega materiala GRADNJA Žalec, Aškerčeva 4, telefon št (063) 710-740. 710-741, 710-719, 710-773 Enota Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel (063) 722-027, 722-078 NAŠE PROIZVODE LAHKO KUPITE V VSEH PRODAJALNAH GRADBENEGA MATERIALA Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n. sol. o. TOZD OBRT KRANJ bo ODKUPUJEMO SUHEBOROVEIN SUHE HRASTOVE PLOHE debeline 50 m / m Informacije tel : 26-061 Kranj od 6. do 14. ure Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PO D J ETJ E KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. 1'radne ure za stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Loterijski zavod Slovenije Ljubljana, Titova l/I vabi k sodelovanju študente, dijake zadnjih razredov srednjih šol in upokojence za nadomeščanje naših prodajalcev med letnimi dopusti v juliju v naslednjih krajih: - RADOVLJICA - BLED - ŠKOFJA LOKA - JESENICE Nudimo stimulativne osebne dohodke. Kandidate vabimo, da oddajo vloge kadrovski službi Loterijskega zavoda Slovenije, Ljubljana, Titova l/I najkasneje do 30. aprila 1978 z navedbo kraja, v katerem se želijo zaposliti. Dijaški dom v Kranju razpisuje delo in naloge računovodje (za nedoločen čas) Pogoji: ekonomska srednja šola in 5 let delovnih izkušenj Nudimo sobo vzgojitelja (za določen čas) Pogoj: višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. V neizmerni žalosti sporočamo, da je po težki in h«* k , • za vedno zaspal naš dragi moŠTog.^ £ b°,eZm Jože Blaznik Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 14. aprila, ob 16. uri na kranjsko pokopališče Žalujoči: žena Zdravka, hči Magda in ostalo sorodstvo Kranj, 12. 4. 1978 OBLETNICA 16' apnla mmeVa leto žalostl od kar nas je zapustil naš ljubljeni sin Janez sredi največjega dela in trpljenja Marofarjev Janez po domače Čas gre svojo pot. Ne odnese s seboj naših solza in ne ozdravi bolečin srca. Zares težka in boleča je misel, da te ne bo nikoli več med nami. Ne veš kako prazen je sedaj naš dom, ki hrepeni po tebi, a tebe sine ni. O ločitev in samota kako sta boleča! Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in mu prinašate sveče in cvetje. Za njim žaluje mami ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta Jerneja Pogačnika se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih in nam izrazili sožalje, se poslovili od pokojnika, mu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvala vsem, zlasti pa njegovemu bratu in bratovi ženi ter zdravniškemu osebju za posebno skrb, nego in lajšanje bolečin v času njegove bolezni. Žalujoči vsi njegovi Cirče,8. 4. 1978 ZAHVALA Ob izgubi svaka in strica Ivana Ambrožiča Vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom, prijateljem in znancem pokojnika, ki so mu poklonili vence in cvetje, izrazili sožalje in kakorkoli pomagali, ga spremili na zadnji poti, iskrena zahvala. Posebno se zahvaljujemo dr. Berniku za požrtvovalno nego in skrb. Lovskemu društvu Sovodenj, Poljane, Gorenja vas, Žiri, Ribiškemu društvu Ziri, ZB Ziri, Trebija in Sovodenj za opravljeni pogrebni obred ter govornikom 2a lepe poslovilne besede. Žalujoča: svakinja Ivanka, nečakinji Ivica in Olga z druž Stara vas, Nova Gorica, 31. marca 1978 mami ZAHVALA Ob izgubi mame, babice, prababice, tašče in tete Neže Vidic roj. Bertoncelj se najtopleje zahvaljujemo za vso pomoč sosedom in znancem, vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, krajevni organizaciji ZB in vsem štirim župnikom za pogrebni obred Žalujoči vsi njeni Podblica, Zabrekve, Kranj, Besnita, 3. 4. 1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, strica, starega očeta in pradeda Antona Oblaka po domače Oblakovega a ta izTrboj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, mu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Hriberniku za njegovo nesebično pomoč in zdravljenje ter nego na domu. Hvala častiti duhovščini za pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in Milanu Novaku za poslovilni govor ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Frančiška, sin Marjan, hčerki Tona in Berta z družinami ter Smola Micka s sinovoma Trboje. Prebačevo, Hrastje, Naklo, 9.4.1978 18. stran — Glas Petek — 14. aprila 1978 MALI OGLASI prodam Obiskovalci Gorenjskega sejma! Mercator Mercator DO Rožnik TOZD PRESKRBA TRŽlC vas vabi v svoj dobro založeni paviljon v hali C. Po konkurenčnih cenah si lahko nabavite: vse vrste pohištva, stroje za gospodinjstvo, akustiko, TV aparate v črni in color tehniki, tekstil in konfekcijo, motorje in kolesa, betonske mešalce LIV in Lifan, samokolnice, peči centralne kurjave, male kmetijske stroje MUTE Gorenje, motorne žage in kosilnice. Leton prvič predstavljamo izdelke ISKRA in kompletno izbiro sanitarij in obložnih ploščic. Za prijetno počutje v paviljonu Mercator pa bo poskrbel bife z najrazličnejšimi alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami in priznano kavo Mercator. Pri nakupu blaga v paviljonu Mercator vam nudimo potrošniško posojilo do 5 milijonov S din, brez porokov ter dostavo na dom. Pri nakupu vam nudimo tudi strokovni nasvet in posebni sejemski popust. Na svidenje pri Mercatorju v hali C Prodam ca. 1 kub. m suhih HRASTOVIH PLOHOV, r> cm. Naslov v oglasnem oddelku 2642 Prodam K) tednov stare JARČKE. Suha 5 pri Predosljah, Kranj 2648 Poceni prodam rabljeno SPALNICO. Krmelj, Zg. Gorje 5 a. Ogled v petek in soboto 2690 Prodam CENTRIFUGO himo. Treven Anton, Stara c.3, Kranj 2691 Prodam KONJA starega K) let. Berlec Janez, Podhru.ška 6, Kamnik ^ 2692 Zaradi selitve ugodno prodam skoraj novo SPALNICO, PEČ kuper-busch in HLADILNIK z zamrzovalno komoro (ločeno). Informacije po 19. uri na telefon 26-749 2693 Prodam TRAKTOR lindner, generalno obnovljen. Pogon na 4 kolesa, nelomljiv. Okorn Janko, K nape 8, Selca nad S k. Loko 2694 Prodam CIZO (vprežne gare), NAVADEN VOZ, VOLOVSKI KOMAT, 10-colski GUMI VOZ in PEČ za kopalnico. Pintar, Vešter 16, Šk. Loka 2695 DRVARNICO 4x8m za takojšno demontažo prodam. Primerna za preureditev v vikend ali garažo. Demžar Janez, Vincarje 15, Šk. Loka 2696 Prodam KRAVO po izbiri. Leše 34, Brezje 2697 Prodam KONJA za vsa kmečka dela, starega 9 let. Mlaka 3, Begunje 2698 TRAVNIK v izmeri 67,63 ara, 1. razred v Trzinu pri železniški postaji, prodam. Informacije pri Kon-cilija, Poljanska 20c/II, Ljubljana, telefon (061) 323-533 2699 Poceni prodam malo rabljen ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK na 4 rinke. Gole Ivana, Alpski blok 7, 64260 Bled 2700 Prodam večjo količino stare ZIDNE OPEKE. Soklič Jože, Presna 10, 64260 Bled 2701 Prodam traktorski ČELNI NA-KLADALEC težak - 8 ali zamenjam za zadnjega. Naslov v oglasnem oddelku 2702 Prodam suha kostanjeva DRVA po 170 din prm, HRASTOVE, BUKOVE pa po dogovoru, večjo količino. Buh Ciril, Žirovski vrh nad Zalo 14, Gorenja vas nad Šk. Loko 2703 Prodam nove AŽ PANJE na 10 satov z vgrajenimi pitalniki. Tupa-liče 59, Preddvor 2454 lesnina vam v mesecu aprilu poleg ostalega pohištva predstavlja program »VRBAS« »VRBASOV« program pohištva lahko kupite v hali A na Gorenjskem sejmu v salonu pohištva na Pnmskovem in v novem salonu pohištva na Jesenicah Za nakup se priporoča E lesnina. Kranj s prodajnimi mesti: SALON POHIŠTVA NA PRIMSKOVEM SALON KUHINJSKE OPREME TITOV TRG 5, KRANJ GORENJSKI SEJEM HALA »A« (od 7. do 16. aprila) NOVI SALON POHIŠTVA NA JESENICAH, SKLADIŠČNA ULICA 5 — KREDIT DO 50.000 — DIN _ DOSTAVA DO 30 km BREZPLAČNA ODPRTO od 7.-19 URE - SOBOTA OD 7 - 13 URE Prodam BOHINJSKO ZASKO Zalokar, Sp. Gorju.se 12, Boh. Bistrica 2558 Prodani belo dolgo OBLEKO ZA OBHAJILO. Pavlin, Naklo 102 2559 Prodam 7 let staro KOBILO in I leto starega ZREBETA. Poljče 1, Begunje 28(K) Pr«Hlam kombiniran ŠTEDILNIK iskra venera. Draksler Ivan, Golni-ška 1, Kokrica, Kranj 280] Prodam OTROŠKO KOLO. Dolenc Aleš, Frankovo naselje 114, Šk. Loka 2802 Prodam NEMŠKEGA OVČARJA. Grosova 21, Kokrica, Kranj 2268 Prodam 2 leti staro PSIČKO, nemški ovčjak z rodovnikom, šolana. Kupim alpina KOSILNICO. Kersnik Leše 1, Tržič 2704 Prodam KRAVO tretje tele ali brez in PRAŠIČA 140 kg težkega. Zalog 42, CERKLJE 2705 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo. Breg ob Savi 8, Kranj 2706 Prodam KRAVO po teletu, dobro * mlekarico. Zabukovje 1, Zg. Besnica 2707 Prodam MLADIČE škotske OVČARJE od staršev z odličnimi ocenami. Kenda, Oprešnikova 35, Kranj 2708 Ugodno prodam črnobeli TELEVIZOR riz-grand z novim ekranom. Cena 2500 din. Informacije pri Hočevar, Kranj, Ul. M. Pijade 44, telefon 24-222 popoldan 2709 Rabljen KAVČ in drugo POHIŠTVO prodam. Naslov v oglasnem oddelku 2708 Prodam dobro domače ŽGANJE — slivovko. Naslov v oglasnem oddelku 2709 Prodam 6 PANJEV na 10 satov in novo OKNO 60x80cm. Jelovčan, Bobovk 2, Kranj 2710 Poceni prodam 15 m BALKONSKE OGRAJE. Pužem Marija, Naklo 68, 64202 Naklo 2711 Ugodno prodam AVTOPLAŠČE, 4 kom. 165 X 13 in 2 kom. 145 X 13, KNJIŽNO OMARO, MIZICO, 2 FOTELJA, POSTELJO in rabljena macesnova BALKONSKA VRATA 250 X 160 s termopan steklom. Naslov v oglasnem oddelku 2712 Prodam mlado KRAVO po teletu. Zg. Bitnje 23 2713 Prodam ohranjeno KOSILNICO mertl za traktor zetor. Hafner Antonija, Zabnica 37 2714 Poceni prodam 2 nova KAVČA — fotelja. Planina 32, Kranj, Fajfar Helena 2715 Prodam zgodnji SEMENSKI KROMPIR saksija in poznega igor-ja 1000 kg. Sp. Duplje 56 2716 Prodam dobro SENO. K ne, Britof 7, Kranj 2717 Ugodno prodam OMARO za dnevno sobo, MIZO, 2 FOTELJA in BAR OMARICO. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Jaklin Franc, Kranj, Mrakova 2 2718 Prodam TELEVIZOR KR Niš super ambasador, novejši tip. Frelih, Beleharjeva 39, Šenčur 2719 Prodam gem DVOREDNE ORGLE, cena 15.000 din ter ORGLE far-fisa tip 500, cena 23.000 din. Pangos Marjan, Vrečkova 2, Kranj 2720 Prodam GRADBENO BARAKO 4 X 4 m ter nekaj punt in bankin. Šuštar Anton, Podbrezje 151, novo naselie, 64203 Duplje 2721 Prodam SENO IN OTAVO. Fun-da Janez, Sebenje 18, Tržič 2722 Prodam 4 nove GUME 155-13 za polovično ceno. Rakovec Tone, Zupančičeva 35, Kranj. Ogled zvečer. 2723 Prodam 8 mesecev brejo TELICO križanko. Orehovlje 13, Kranj 2724 Prodam 3 KRAVE simentalke po drugem teletu. Soklič, Selo 22, Bled 2725 Mali sobni HLADILNIK v rjavi barvi ugodno prodam. Zalaznik, Janeza Puharja 10, Planina, Kranj 2726 Prodam rabljene SALON ITKE, velikost 160 X 92. Govc, Snediceva 11, Kokrica 2727 Poceni prodam 2 kuhinjski viseči OMARICI po 1 m dolžine. Telefon 23-948, Kranj 2728 Prodam JARČKE hisek, rjave. Dobrec, Loka 4, Tržič 2729 Prodam 4 PRAŠIČE za rejo po izbiri, težke po ca 60 kg. Markun Jože, Zg. Bela 20 2730 Prodam AVTORADIO čajevec 130 ter HI-FI KROGLASTE ZVOČ NIKE za v avto 2xl2W. Informacije Šinkovec, Cankarjeva 13, Kranj, telefon 21-125 2731 Prodam malo rabljen kombiniran ŠTEDILNIK, 2 plošči na elektriko. 2 na plin. Vrtačnik, Šorlijeva H, Kranj 2732 Prodam ELEKTROMOTOR 10 KM in napravo za RAZREZ LESA. M. Ferčej, Zasip-Muže 4, Bled 2733 KRAVO simentalko v 5. mesecu brejo in bo tretjič teletila, prodam. Trboje 80 2734 Prodam nove elektroavtomatske BOBNE i 15 ritmi in 1 leto starega PSA volčjaka. Ogled dopoldan. Bu-kovnik Janez, Gorenjesavska 57, Kranj pri smučarski skakalnici 2735 Prodam PUNTA in MAGNETOFON 4-stezni grunding Zupančič, Begunjska 9, K ran i 2736 Valilnica Naklo bo prodajala v sredo, 19. aprila 1978, od 8. do 16. ure 10 tednov stare jarčke v vzrejališču v Podbrezjah. GKZ TZE Naklo , ifcrodam nov Kradb«ni REZAN LES trami in letve ter punte. Vokio 45, Šenčur 27*" Prodam vprežni KULTIVATOR vprežni PLUG, STRESNO OPFKn bobrovec, BUTARE in hraatnv. zRV\rv!iaftra Pipan lSSE Zapoge 25, Vodice 2738 Prodam mlade breje KRAVE do izbiri. Babni vrt 5, Golnik 2739 Prodam 3 mesnate PRAŠIČE m zakol. Sr. Bitnje 6, Zabnica 274A Prodam 10 tednov stare PSE vaje. Pševska 3, Stražišče, Kranj ŠPIČAK opeko 2500 kom. dam. Lanišek, Beleharjeva 49 &»„ čur ' JARČKE, 8 tednov stare, dobite Beleharjeva 49, Šenčur 2743 Prodam kombiniran otroški eln. bok in športni VOZIČEK. Stani? Vrečkova 3, Planina, Kranj 2744 Prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO: omaro, 2 kavča, 4 fotelje in mizico. Ogled, popoldne ali na telefon 47-240. Ferenčak Vinko Naklo 170 Prodam: novo litoželezno KAD, plastični ČOLN za 5 oseb z vesli hrastov PARKET, keramične PI/v ŠČICE. Aljančič Ignac, Čirče 6. Kranj 3^ Prodam skoraj nov elektrik«; ŠTEDILNIK in TERMOAKUMIT LACIJSKO PEČ 3kw. Informacij na telefon 22-008 od 18. do 20. ure 284" Ugodno prodam ZAKONSKO Pn' STELJO in KOŠEK. Planin« u stan. 10, Kranj 0fl • Prodam KOMBINIRANO ppv? za kopalnico ter novo AVTOPm KOLICO. Visoko 71, Šenčur oIia* RIDGID 300, stroj za vrezovanS cevnih navojev do 2 cole r^Jr^ • prodam. Klanec 23, KomendV^-Kamniku 2tt5fi Ugodno prodam rabljen šr>o^ otroški VOZIČEK. Košnjek P?rlni M. Pijadeja 48, Kranj Prodam JARČKE, 12 tednov 1 re, sorte preluks. Jože Urh SlA* Rebr3,Bled ? **** Zaradi bolezni prodam KR^vn v 6 mesecu brejosti, staro 3 j Klemene Angela, Bazoviška 2 trg, Radovljica, telefon 75-320 ' 2^04 Prodam dobro ohranjeno SPrVoV NO GARNITURO z mizico, komb nirano OMARO, ročno delo Kav'č in PEČ na olje. Matko, St. Ža^i. 27, Radovljica Prodam 2 KRAVI po telitvi tT sip, Rebr 1, 64260 Bled Jdt Prodam ZMRZOVALNO SKRI NJO gorenje v uporabnem staniu Jereb, Cerklje 10 2807 Ugodno prodam 5 kom. novih AVTOGUM michelin 165 X 14 SR Informacije telefon 23-530 280$ Prodam unikat POROČNO OB LEKO št. 38. Ogled v petek in soboto. Mežek, Planina 7, Kranj 2809 Prodam KRAVO, ki bo maja telila, KOSILNICO reform, OBRAČALNIK, SLAMOREZNICO in večjo količino HLEVSKEGA GNOJA . Z g. Veterno 1, Tržič 2810 Prodam dobro ohranjeno KOSILNICO moto genasi v delovnem stanju. Podlonk 25, Železniki 2811 Prodam 10 tednov stare JARČ-KE. Strahini 38, Naklo 2812 Prodam skoraj nov globok žameten prenosen OTROŠKI VOZIČEK, italijanski. Šimunac, Partizanska c. 33 pri stadionu, Kranj 2813 Poceni prodam TELEVIZOR ambasador za vse programe in STABILIZATOR. Bertalanič Jože, Planina 31, Kranj 2814 Prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK. Likar, Podlubnik 200, Šk. Loka 2815 Prodam SENO, Cuderman Franc Zg. Bela 43 m 2816 Prodam PISKE nesnice, rjave. H rase 5, Smlednik 2817 Prodam izvenkrmski MOTOR to-mos 4. kratka os. Rabljen ca. 20 ur Iadaja ĆP Glae, Kranj, Ulic« Mode Pijadeja 1. Stavek: OP Goreajaki tlak Kranj, tiak: Zdraieao padlaijo Mudaka pravica, Ljabljaaa, Kopi. tarjova 1. - Naalov aredniitva k* uprava Usta: Kranj. Mo*e Ptjadej* 1 - Teko« raca* pri SDK v Kranju Itovilka »lfPKMt-ll-et - Telefoni, glavni urednik, odgovorni urednik In nnravn _»-»«.■ ' ttvo Sl-dM, novinarji Jl-999, oglnani in naročniški od U-Ul. - Naročnina: letna Mt din, polletna 1M din. ©ena na 1 številko Jdinnrje. - OpgWprannat»o. " d"vk" ^C5S^ * za 3000 din. Hartman Ludvik, Ljubljanska c. 13, Šk. Loka 2818 Prodam PUHALNIK, KOSILNICO alpina in reform. Ambrož 1, Cerklje 2819 Prodam KONJE ali zamenjam za dobro KRAVO. Poljšica 11, Zgornje Gorje 2820 Ugodno prodam za rejo 2 PRAŠIČA 50-60kg težka. Žirovnica 55 „ , 2821 Prodam KOSILNICO BCS. širina 127 cm, dobro ohranjena in 1000 kg BETONSKEGA ŽELEZA. Kunšič\ Perniki 4, Z g. Gorje 2822 Prodam traktorsko KOSILNICO za pasauali. Zima Makuž, Grabče 3, Zg. Gorje 2823 Prodam večjo količino KUNCEV. Podbrezie 64, Duplje 2824 Poceni prodam OBRAČALNIK za BCS. Lavtar Tomaž, 64227 Selca 28 2825 Prodam dobro KRAVO pred tehtajo. Forme 14, Zabnica 2826 Prodam 4 PRAŠIČKE po 20 kg težke in FIAT 600 po delih. St. Loka 52, Sk Loka 2827 Prodam moderno KUHINJO, 3 PEČI na olje, RADIO aparat. Levič-nik Zivko, Kranj, C. 1. maja 2 2828 Prodam 1000 kg USNJENIH ODPADKOV in 200 kg SVILE do 1/2 m dolžine. Levičnik Zora, Kranj, Cesta 1- maja 2 2829 Prodam dolgo POROČNO OBLEKO za vitkejšo postavo. Informacije dopoldne telefon 22-834, popoldne pri Juvan, Zasip, Blejska c. 9, Bled 2830 Prodam 1500 kg MRVE. Ropret, Vodje 94 2831 Ugodno prodam TRAKTOR lind-ner 25 KM s pogonom na 4 kolesa in KOSILNICO ter TRAKTOR MTZ 50KM s pogonom na 4 kolesa. Ivana Langerholc, Pevno 7, Šk. Loka 2832 Prodam enofazni ELEKTROMOTOR 2 KM 2900 obr/m, vibracijski VRTALNI STROJ blake decker na 2 brzini in MOPED tomos 14 TLS. Krč Janez, Jezerska c. 124 a, Kranj 2833 Prodam 3 PRAŠIČE po izbiri 100 do 120 kg težke. Triplat Feliks, Žirovnica 47 2834 Prodam TRAKTOR stever, dobro ohranjen. Hafner Terezija, Bin-k*h 13, Šk. Loka 2835 Prodam KRAVO, dobro mlekari-co, po tretjem teletu. Puštal 19, Šk. Loka 2836 Izvenkrmni MOTOR 18 KM s pokvarjenim vplinjačem prodam samo za 5000 din. Zaje, Forme 20, Škofja loka 2837 . Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Guzelj, Puštal 51, Sk. Loka 2838 Prodam 7-mesečnega NEMŠKEGA OVČARJA. Praprotno 1, Selca nad Šk. Loko 2839 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, PEČ kuppersbusch in PLINSKO PEČ. Telefon 064 61-341 od 15. ure dalje 2840 Prodam TRAKTOR pasquali s plugom. Radovljica, Ljubljanska 23 2841 Prodam OBRAČALNIK za BCS. Mlaka 13, Kranj 2842 Prodam TRAKTOR fahr 15 KM. Poženk 25, Cerklje 2843 Prodam MLINSKA KAMNA prizma za vrtne mize. Ba.šelj 16, Preddvor ali telefon 21-121 do 13. ure 2844 Prodam PRAŠIČE bekone od 30 do 40kg težke. Zg. Brnik 28, Cerklje vozila 2904 Prodam električni ŠTEDILNIK za 4 nlošče-gorenje, stensko GRL OENCO, H) litrski BOJLER, TELEVIZOR Rudi Čajevec, vse dobro hranjeno. Vrhovnik Stane, Zasavska c. 49 a, Kranj 2905 kupim Kupim dvižni mehanizem za žito l valjčnem mlinu »aufzug«. Telefon ^•336, dopoldan 2774 Stare ŽIMNATE VLOŽKE za pošlje kupim in odpeljem. Tel. 25-867 2775 „Kupim ali zamenjam MLADO (j0VED za star klavir. Mlaka 3, Begunje 2776 Kupim STAREJŠO HIŠO v oko-^ Sk. Loke ali na relaciji Šk. *j>ka-Kranj. Naslov v oglasnem °ddelku 2552 Kupim rabljene PLOHE IN DE-JKE za opaž. Naslov v oglasnem od-feUtu 2777 Staro KMEČKO SKRINJO, podano, kupim. Oddati ponudbe pod nja 2778 Kupim TRAVNIŠKO BRANO za »onjgko vprego. Podhom 19, Zg. Gorje 2779 0SIPALNIK - OKOPALNIK faktorski, kupim. Oddati ponudbe Pod Ohranjen 2780 Kupim zazidljivo PARCELO ali HIŠO v Kranju ali bližnji okolici. Plačam tudi v devizah. Kranj, Ko-roflta c. 39 2894 Kupim rabljen ŠOTOR za 4 osebe. Zorman Franc, Cerklje 61 289.r> Kupim suhe smrekove PLOHE. Štele Fraric, Gora 2. Komenda, telč-fon06J 841-043 . 2896 Prodam FORD TAUNUS karavan in GUME za traktor 900/11-24 meldzer ter MOPED T 12. Kožuh Miro, Gabrk 4, Šk. Loka 2661 Dobro ohranjen AUSTIN 130 prodam. Preddvor 134 2666 AUDI 60, letnik 1967, 40.000 km, po generalni, registriran, prodam tudi za rezervne dele, samo komplet. Ogled popoldan. Horvat, VI. Gor. odreda 16, Kranj 2745 APN 4, dobro ohranjen, prodam. Miklavčič Jure, Blaževa 6, Šk. Loka, telefon 064 61 - 395 2746 Dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1970, prodam. Ogled popoldne. Anton Benedičič, Slatna 7, 64275 Begunje 2747 Prodam nov KASON od TAM 5000 in 4 GUME 820x 20, ŠTAR-TER za traktor ferguson 35 in bošovo ČRPALKO (pumpo) za ha-nomaga. Kastelic Marjan, Prebače-vo 53,64000 Kranj, tel. 064 49-055 2748 Ugodno prodam AUSTIN 1300-71. Naslov: Čebulj Aleks, Radovljica, Linhartov trg 18 2749 Ugodno prodam AUSTIN 1300, letnik 1971, delno tudi na kredit. Zupan Drago, Kropa 97 2750 VVARTBURG, letnik 1975, prevoženih 32.000 km, dobro ohranjen, prodam. Golobic, Šk. Loka, Novi svet 17, telefon 60-693 2751 Ugodno prodam FIAT 1300 luxe. C. na Belo 6, Kranj 2752 Prodam karambolirano ZASTAVO 101-74. Zevnik, Podreča 23, Kranj 2753 Prodam MOPED TL 15, registriran. Istinič Zdravko, Zg. Bitnje 175, Zabnica 2754 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965. Britof 296, Kranj 2755 Ugodno prodam VW 1200, starejši letnik. Stojkovič, Naklo 232 2756 Prodam FIAT 850, letnik 1970. Britof 187, telefon 23-816 2757 Prodam FIAT 124, letnik 1970. Finžgar, Pot na Jošta 48, Kranj Prodam: PUNTE 2 kub. m, rabljene DESKE 2 kub. m, BETONSKO ŽELEZO v palicah 500 kg, 120-litrski električni BOJLER. Franc Lušina, Dolenja vas 52, 64227 Selca 2759 Prodam VOZILO škoda, letnik 1970, zelo dobro ohranjeno. Registracija podaljšana. Cena 25.000 din. Vodopivec, Prešernova ul. 14, Radovljica 2760 Prodam karamboliran VW KOMBI kasonar, letnik 1968. Dam tudi na ček. Vončina Anton, Dolenja Dobrava 11, Gorenja vas * *2761 AUDI 60 L, letnik 69, ugodno prodam. Informacije na tel. 064 26-876 2762 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, dobro ohranjeno. Veternik Franc, Podreča 52, Kranj 2763 Prodam avto VVARTBURG, letnik 1973. Ogled v popoldanskem času. Rutar Andrej, Kuratova 54, Kranj, telefon 24-728 2764 Prodam OPEL KADETT kupe, letnik 1970. Moste 77, Komenda Ugodno prodam FIAT 850 special, letnik 1971. Ogled ob sobotah in nedeljah. Savska c. 50, Kranj 2766 Prodam VW 1300, letnik 1963, na novo registriran. Zg. Brnik 81, Cerklje ! 2768 Prodam odlično obranjen FIAT 850, registriran do septembra 1978. Veternik, C. JLA 17, Kranj 2769 Prodam SIMCO 1000 GLS, letnik 1973, tehnično pregledana do 3. aprila 1979. Ogled v soboto popoldne in nedeljo. Pokopališka 22, Kokrica Poceni prodam MZ 150, leto izdelave 1976. Ogled vsak dan od 7. do 20. ure. Jarc Milan, Okroglo 19, Naklo 2771 Prodam ZASTAVO 750 luxe, letnik oktober 1973, delno lahko na kredit. Zadnikar, Nartnikova 9, Kranj, Labore 2772 Prodam FIAT 850. Jakupak Ludvik, Gubčeva 2, Kranj 2773 Prodam ŠKODO, oktober 1974, delno na kredit. Peternelj, Fužine 12, Gorenja vas. Ogled v nedeljo ali med tednom dopoldan. 2906 TAUNUS 1600 XL, prodam. Al-jančič. Rupa 23 b, Kranj 2907 Prodam FIAT 850 special, leto izdelave 1971. Zupin, Vrečkova 5, Kranj 2852 Prodam TOVORNO PRIKOLICO nosilnosti 5 ton, registrirano do 1. 3. 1979. Heberle Valentin, Tavčarjeva 4, 64240, Radovljica, telefon 74-162 2853 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975, registrirano do avgusta 1978. Češnjevek 16, Cerklje 2854 Prodam VVV 1600 TL, ŠASIJO in KAROSERIJO brez motorja, letnik 1966. Slatnar, Cerklje 50 2855 Ugodno prodam JAVO 350 cem, dobro ohranjeno, skoraj novo. Cerklje 268 2856 Prodam dobro ohranjen MOPED iia 4 prestave. Stiska vas 1, Cerklje 2857 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Veljka Vlahoviča 7, stanovanje 2. Kranj 2858 Poceni prodam AMI 6, letnik 1W>9, v voznem stanju. Bavdkova 9. Kranj 2859.. ženitve Vdovec, 39 let, 160 cm, z lastno hišo in zemljo, bi rad SPOZNAL dekle ali vdovo do 35 let. Zaposlitev z dobrimi dohodki zagotovljena. Samo resne ponudbe oddati pod Maj -junij 2798 Fant, 32 let, želi zaradi osamljenosti SPOZNATI resno dekle. Ženi-tev ni izključena. Resne ponudbe poslati na naslov Peter Slivnik, Sp Gorje, 64-247, Zg. Gorje 2799 Poceni prodam ohranjeno ŠKODO 110 L, letnik 1973. Dorfarje 38, Zabnica 2880 Poceni prodam dobro ohranjen osebni avto MINI 1000, letnik 1972. Kokrica, Cesta na Brdo 28 2881 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Kepic Marjan, Pr. Polica 30, Cerklje 2882 Poceni naprodaj ZASTAVA 750, letnik motorja 1963, karoserije 1975. Informacije na telefon 23-197 od 15. ure dalje 2883 ZASTAVO 1300, letnik 1970, motor po generalni prodam. Cena 1 M. Lahko tudi po delih. Telefon 75-140 interno 274. S. Čotelj, Čopova 1, Dahau, Lesce 2884 Prodam AUDI 60, letnik 1969. Luže 55, Šenčur 2885 Prodam dobro ohranjen FIAT 850. Eržen Andrej, Jezerska c. 10, Primskovo, Kranj 2886 Prodam dobro ohranjen PEUGEOT 304. Tenetiše 19, Golnik kaj drugega. Plačava za eno leto vnaprej ali po dogovoru. Eling, Stritarjeva 4, Kranj, telefon 24-976 2902 Kakršnokoli STANOVANJE s kopalnico v Kranju ali Šk. Loki iščeta dekle in fant. Oddati ponudbe pod Redna plačnika 2903 posesti GARAŽO v tripleksu v Šorlijevem naselju oddam v najem. Oddati po nudbe pod Najboljši ponudnik 2791 Prodam GARAŽO v Šorlijevem naselju v Kranju. Košir, Valjavčca 9, Kranj fcVitf Prodam dvosobno STANOVANJE v mirnem delu Kranja. Prvo nadstropje, centralno ogrevano, sončna lega. Oddajte cenjene ponudbe pod Hitro vseljivo. prireditve Hotel Transturist Škofja Loka vabl na družabni ples z artističnim programom v soboto, 15. aprila, ob 20. uri. Rezervacije sprejemamo na tel 61-261 Vabljeni! Prodam OPEL REKORD, starejši letnik, PO DELIH. Rodeš Anton, Savska Loka 5, Kranj 2860 Prodam ZASTAVO 750 v voznem stanju. Sp. Brnik 55, Cerklje 2861 FIAT 131 MIRAFIORI, popolnoma nov, še neregistriran, prodam. Šter Janez, Škofja Loka, Groharjevo naselje 56, telefon 60-487 2862 Prodam VVV po delih in lahko prikolico ter FREZO za traktor. Z g. Lipnica 16, Kamna gorica 2863 Prodam REZERVNE DELE za škodo 1000 in črnobeli TELEVIZOR ugrajen v omarici. Kranj, M. Pijade 3, stan. 2 2864 Ugodno prodam ŠKODO, starejši letnik, registrirano. Križaj, Zg. Se-nica 35, Medvode 2865 Prodam RENAULT 10, letnik 1967. Škrab Franc, Huje 10, Kranj, telefon 23-882 2866 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972 in MOTOR SL 15. Rupa 4, Kranj 2867 Prodam RENAULT 16. Kranj, Pintarjeva 2, Čirče 2868 Prodam SPAČKA 1973. Kranj, Valjavčeva 30, telefon 22-636 2869 Prodam AMI 8, letnik 1973. Nakup možen tudi do polovice vrednosti na posojilo. Ogled v popoldanskih urah. Šopka Nikola, Klobovso-va 2, Šk. Loka 2870 ŠKODO 100, letnik 1970, registrirano do februarja, poceni prodam. Zaje, Forme 20, Šk. Loka 2871 Avto LADA, dobro ohranjen, prodam. Informacije in ogled v soboto. Logonder, Groharjevo naselje 12, Šk. Loka, telefon 064 60-942 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, registriran in tehnično pregledan za leto 1978/79. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Šutna 67, Zabnica 2873 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Telefon 064 25-001 2874 Prodam avto LADA special, star 1 leto. Markič Roman, Naklo 98 2875 Prodam SPAČKA, letnik 1973. Sulc Rajko, Kokrica, Kuratova 27, telefon 25-840 2876 Prodam osebni avto SI MCA 1000. Vprašati v soboto od 7. do 14. ure. Koroška c. 41, Kranj 2877 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, v dobrem stanju. Ogled v petek in soboto popoldne. Mezeg Tone, Cirilova 16, Orehek, Kranj 2878 Prodam MOPED T 14 V. Zg. Bitnje 136, Zabnica 2879 posesti Prodam HIŠO na Jesenicah, tri dvoinpolsobna stanovanja, 65 kv. m, centralna, vseljiva, urejen vrt, garaža. Ponudbe na telefon 81-519 2673 HIŠO z gospodarskim poslopjem in 4000 kv. m ZEMLJE ugodno prodam. Je blizu postaje, tovarne in asfaltirane ceste, 25 km od Ljubljane. Možnost dokupa njiv, gozda in travnikov. Informacije pri Jakoš Francki, 61281 Kresnice 32 2897 Prodam nekomfortno STANOVANJE v centru Kranja. Informacije na tel. 24-517 2898 Iščem GARAŽO v naselju Vodovodni stolp. Dobro plačam. Naslov v oglasnem oddelku 2899 stanovanja Menjam dvosobno komfortno stanovanje v Nišu za odgovarjajočega v Kranju. Rajkovič Ihja, Triglavska ul. 8/18, Niš 2781 V Kranju ali bližnji okolici želim NAJTI SOBO. Sem delavec s srednjo izobrazbo. Naslov v oglasnem oddelku 2782 Samski moški IŠČE SOBO kjerkoli na Gorenjskem. Sem upokojenec. Plačam 6 mesecev naprej. Pomagam pri hišnih delih. Oddati ponudbe pod Gorenje 2783 Zakonski par išče ENOSOBNO STANOVANJE v Kranju ali Radovljici za krajši čas. Oddati ponudbe pod Možno predplačilo 2784, Mlad par brez otrok išče ENOSOBNO STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju ali okolici. Oddati ponudbe pod Solidna 2786 Iščem SOBO z eno posteljo v Šk. Loki ali okolici. Ključanin Rasim, Titova 106,64270, Jesenice 2786 Iščem SOBO z eno posteljo v okolici Šk. Loke ali v Šk. Loki. Šupuk Mirsad, C. Talcev 7/a, 64270, Jesenice 2787 Iščem SOBO z eno posteljo v Šk. Loki ali okolici, lahko tudi v Kranju. Aničič Ratko, Titova 106, Jesenice 2788 Iščem SOBO s tremi posteljami v Šk. Loki ali okolici Šk. Loke. Aničič Ratko, Titova 106, 64270, Jesenice 2789 Oddam sobo in kuhinjo starejši ženski. Virmaše 102, Šk. Loka 2790 Zakonca domačina vzameta manjše STANOVANJE v najem. Plačata dobro, tudi vnaprej za dve leti. Smledniška 35, Vladimira 2397 Oddam SOBO starejšemu moškemu ali ženski — Slovencu, brezplačno, za pomoč starejšemu moškemu. Soba ima svoj vhod. Zaplotnik, Golnik 57 ob cesti Golnik — Senično 2541 Oddam v najem trosobno komfortno STANOVANJE, deloma opremljeno, za 4 leta. Oddati ponudbe pod Plačilo vnaprej 2900 Mlad par išče ENOSOBNO STANOVANJE ali GARSONJERO v Radovljici ali bližnji okolici. Oddati ponudbe pod Plačujeva redno 2901 Mlad zakonski par išče SOBO. POMAGAVA starejšim osebam ali PLES z disko in ponkv glasbo vsako nedeljo ob 18. uri na SKA-RUČNI. Igra ansambel Blue Jeans 2797 Učenci 8. c razreda, letnika 1960/61, osnovne šole Lucijan SeL>k v Stražišču, vabimo sošolce in profesorje na prijateljsko srečanje. Dobimo se v gostilni Lovec v Goricah, 22. aprila 1978, ob 18. uri 2908 KUD Hotavlje priredi v nedeljo 16. aprila 1978 ob 18. uri MLADINSKI PLES. Igra Vis-amaro 2909 Občinska konferenca ZSMS vas vabi v petek, 14. 4. 1978, na PLES v Zadružnem domu na Primskovem s pričetkom ob 18. uri. Igra Selekcija ' 2887 Športno društvo Kokrica vas vabi vsako nedeljo na PLES ob 16.30. Igra Selekcija 2888 00 ZSMS Begunje prireja vsako soboto PLES s pričetkom ob 19. uri. Igra skupina Selekcija 2889 Pridite v DISCO Mošnje pri Podvinu vsako soboto ob 20. uri 2890 zaposlitve Iščem INŠTRUKTORJA za ANGLEŠČINO prvi razred gimnazije. Naslov v oglasnem oddelku 2891 Pašni odbor Begunje na Gorenjskem išče PASTIRJA za pašo v Dragi, kjer je pašnik urejen s čredin-kami. Plačilo po dogovoru. Z glasi te se pri Jane Francu, Begunje 62 2892 Iščem VARSTVO za 7-mesečnega otroka v Kranju ali Stražišču v dopoldanskem času. Marklej, Vidmar-jeva 12, Kranj 2893 DELAVKO, mlajšo, sprejmemo takoj. Vprašajte na tel. 064 61-848 2679 Zaposlim KV ali PKV PLESKARJA in SOBOSLIKARJA. Rih-taršič Jurij, Golniška c. 13, Kokrica, Kranj 2795 Študent išče HONORARNO DELO. Ponudbe oddati pod April —maj 2796 VARSTVO za 20 mesecev starega OTROKA iščem. Primožič, Vodopiv-čeva 19, Kranj 2794 Pašni odbor pri KS Leše išče PASTIRJA za pašo živine na Lešanski planini za dobo treh mesecev. Interesenti naj se z glase pri Cvetkotu, Leše 36, Tržič obvestita Bohinc 2678 Ekspres čiščenje talnih oblog (itisoni, tapisomi) in sedežnih garnitur (fotelji, kavči). Gogala Marko, Kidričeva 38, Kranj, tel. 22-509, popoldan 1716 GRADITELJI: Vse opečne izdelke za vašo hišo vam nudijo Ljubljanske opekarne. Obiščite nas na Gorenjskem sejmu od 7. do 16. aprila. Izkoristite 10-odstotni popust za ploščice in 2-odstotni pri strešniku novoteks. Vse informacije vam nudi naš zastopnik Andrej Smolej, Kranj, Oprešnikova št. 15, na Klancu, telefon 25-579 2354 Za vedno nas je zapustil v 87. letu starosti naš dragi oče, tast, dedek in pradedek Viktor Zrimšek upokojenec Od nepozabnega pokojnika smo se poslovili v družinskem krogu na kranjskem pokopališču 11. aprila 1978 Iskreno se zahvaljujemo govornikoma družbenopolitičnih organizacij za poslovilne besede in pevcem. Žalujoča hčerka Stanka Ošabnik z družino in ostalo sorodstvo J.. * "1 ¥ Minulo soboto so se v Radovljici na delovnem srečanju sešli telefonisti Gorenjske, tisti delavci, ki so zaposleni v večjih delovnih organizacijah Gorenjske. Bilo je prvič, da so se sestali, da bi se seznanili in spoznali ter izmenjali delovne izkušnje. Delo telefonistov ni tako lahko, kot bi se na prvi pogled zdelo. Precej utrujajoče in naporno je, še posebno tam, kjer telefonisti opravljajo svoje delo ob dotrajanih in slabih telefonskih centralah, ko imajo na voljo le nekaj prostih linij in kjer obenem opravljajo tudi delovne dolžnosti vratarjev. Nekaj gorenjskih telefonistov smo poprašali o njihovem delu in o pomenu njihovega prvega delovnega srečanja. 47-letni Franci Noć z Jesenic, zaposlen v Splošni bolnici Jesenice: »V jeseniški bolnišnici sem telefonist deset let, kjer smo telefonisti obenem tudi vratarji. Tako imamo večkrat precej dela, saj odgovarjamo strankam pred okenci in vrtimo telefonsko številčnico. Prihaja seveda vrsta pritožb, ki so včasih upravičene, ker ne morejo takoj dobiti telefonske zveze, mi pa vemo, da nimamo najbolj moderne centrale in da imamo na voljo le tri zunanje telefonske linije. Večkrat so pogovori zato prekinjeni, spet in spet moraš klicati, linije pa so preobremenjene. Vsekakor bo znatno bolje, ko se bomo preselili v nov trakt bolnice.« 40-letni Vinko Brus iz Radovljice, zaposlen v Kemični tovarni Podnart: »Mislim, da je takšno delovno srečanje telefonistov, ki smo se poznali do zdaj le po telefonu, po glasu, precej koristno. Povabili smo telefoniste iz vseh večjih gorenjskih delovnih organizacij vseh gorenjskih občin in upam, da se bo takšna izmenjava izkušenj in mnenj nadaljevala in da prvo naše srečanje ne bo tudi zadnje. Sam sem deset let zaposlen v Kemični tovarni kot telefonist, ki prav gotovo ni lahek poklic, saj si vedno kot »med dvema ognjema«. Upam, da nam bo uspelo navezati tesnejše stike tudi s PTT organizacijo in se z njo pogovoriti o modernizaciji in avtomatizaciji ter nasploh o problemih, ki jih imajo ponekod telefonisti.« 20-letna Danica Meglic iz Tržiča, zaposlena v tovarni obutve Peko: »Sama sem not teletonistka zaposlena šele mesec dni, delam skupaj z Marto Štucin. Zdaj bom opravila tečaj, ki ga organizira delovna organizacija PTT, menim pa, da je delo tele-fonistke zelo zahtevno, naporno, zelo »živčno« delo, saj se venomer dogaja, da pri najboljši volji ne moreš dobiti zvez, medtem ko so naročniki nejevoljni. Imamo 10 telefonskih linij in okoli 1000 vseh pogovorov na dan. Naša telefonska centrala je stara, linije preobremenjene in tako si pač stalno pod pritiskom. Takšno srečanje telefonistov pa se mi zdi koristno in upam, da bomo s tem nadaljevali.« D. S. DEŽURNI NOVINAR 21-860 Rim - Lov za ugrabitelji A Ida Mora se nadaljuje, medtem pa so pripadniki »rdečih brigad« zagreSili ie nove zločine. Neznanec je sporočil italijanski tiskovni agenciji Ansa, da so pripravljeni na maščevanje, če bi njihov član ranjen v napadu na jetni-skega paznik, umrl. Po dosedanjih izkušnjah teh groženj ne gre podcenjevati. Sneg pobelil Gorenjsko - Predvčerajšnji in Se bolj včerajšnji sneg je predvsem na mejnih prehodih povzročil nekaj zastojev, saj vozila niso imela verig. Le-te pa M ob hi. . r spluženi, a brozgasti cesti ob tako visoki aprilski snežni poSiljki, bile Se kako potrebne. Na Korenskem sedlu je bilo včeraj od 60 do 70 cm snega, v zametih še več, na Ljubelju 50 cm, na Jesenicah 14 cm, na Pokljuki 40 cm, na Jezerskem 35 cm, v Kranjski gori 20 cm, v Bohinju pa 14 cm. Stroji in plugi Cestnega podjetja Kranj so ceste na mejnih prehodih plužili že od srede popoldne in vso noč na četrtek. Zaradi velike moče je v Kokri zgrmel na cesto manjSi zemeljski plaz. kar pa so včeraj že odstranili; na Zg. Jezerskem pa je voda nekoliko poškodovala cestišče. Snega so veseli tudi na smučiSčih, saj vsak centimeter na staro podlago podaljšuje veselje smučarjem. Ob koncu tedna, ko vremeno-slovci obetajo celo sončno nedeljo, bo verjetno na smučiSčih živahno. Jadrnica za Križaja - Včeraj je hila v tovarni Klan Begunje tiskovna konferenca, na kateri so na kratko pregledali uspehe pravkar minule smučarske sezone. Bojanu Križaju je delovni kolektiv Klana za dosežene uspehe v tej sezoni poklonil enosedež-no jadrnico. Na tej prireditvi so bili poleg direktorja Dolfeta Vojska tudi predsednik SO Radovljica Leopold PernuS. predsednik IS Fran« Podjed in sekretarka OK ZKS Vlasta Vidic. (dh> 1'speh Petriča — Na mednarodnem tekmovanju v Berlinu je Borut Petrič spet uspeSno plaval Zmagal je na 400 metrov kravi v času 3:58,71, na 200 metrov kravi pa je bil drugi. L.Mencinger Merkur n. sol. o. TOZD Prodaja na drobno n. sub. o. Kranj, Koroška 1 prodajalna NAKLO POTROŠNIKI - GRADBENIKI - OBRTNIKI V teh dneh se je začela rekonstrukcija ceste Kranj—Golnik in sicer na odseku, ki se začne pri odcepu za Letence do Tenetiš. Dela izvaja Cestno podjetje iz Kranja. Cesta naj bi bila obnovljena do 30. junija. Do takrat pa mora biti vse pripravljeno za gradnjo nove ceste Gorice—Golnik. Izvršni svet občinske skupščine je priporočil Cestnemu podjetju, naj rekonstrukcija ceste poteka tako, da bo promet potekal čimbolj normalno oziroma da morajo biti tudi obvozi primerno urejeni. (Ib) — Foto: F. Perdan PONUDBA NFORMACIJE OBVEŠČAMO VAS, DA BOMO V DRUGI POLOVICI MESECA APRILA, ODPRLI V DOSEDANJIH PROSTORIH PRODAJALNE KURIVO V NAKLEM SODOBNO PRODAJALNO Z GESLOM: »VSE ZA GRADBENO IN OBRTNO DEJAVNOST« GRADBENIKI - OBRTNIKI - POTROŠNIKI; PONUDILI VAM BOMO VSE, KAR POTREBUJETE NA PODROČJU GRADBENIŠTVA, OBRTNE DEJAVNOSTI IN INDIVIDUALNE GRADNJE NAŠE GESLO: VSE ZA GRADBENO IN OBRTNO DEJAVNOST PA BOMO VZAJEMNO Z VAŠO POMOČJO IN SUGESTIJO ŠE IZPOPOLNJEVALI PRODAJNI PROGRAM GRADBENI MATERIAL ČRNA METALURGIJA — BARVNE KOVINE SANITARNA OPREMA - CENTRALNA KURJAVA VODOVODNO INŠTALACIJSKI MATERIAL ELEKTRO INSTALACIJSKI MATERIAL ORODJE IN STROJI ZA GRADBENO IN OBRTNO DEJAVNOST MERKUR VAS VABI IN PRIČAKUJE PARKIRNI IN NAKLADALNI PROSTOR ZAGOTOVLJEN Šmarjetna rešena KRANJ - V sredo je bilo končno rešeno dolgoletno vprašanje, kaj narediti s hotelom na Šmarjetni gori, ki je v letih, ko je bil zaprt, že močno opustošen. Gostinec Dejan Djuričić iz Lukovice pri Domžalah bo objekt prevzel. Obnova naj bi bila končana že do 1. maja letos, ko naj bi se vrata gostom spet odprla. H J Kam s presežki Slovenci smo vpisali znatno več posojila za ceste kot so sprva predvidevali, saj je skupno vpisanega posojila milijardo 352 milijonov dinarjev ali 50 odstotkov več kot je bilo predvideno. Do konca lanskega leta je bilo vplačanega 964 milijonov dinarjev posojila. Republiška skupnost za ceste je po vsestranski razpravi s krajevnimi skupnostmi in skupščinami občin sprejela program usmeritev presežka posojila za ceste. Tako se 80 odstotkov presežka posojila usmerja na magistralne in regionalne ceste in 20 odstotkov na lokalne ceste. Presežki posojila za ceste se torej namenjajo za dela, ki so sicer v planu predvidena, vendar niso povsem finančno krita; za dela, ki v planu cestnega omrežja niso predvidena; za soudeležbe družbenopolitičnih skupnosti po posebnih dogovorih 10-Ietnih programov ter izjemoma za lokalne ceste v povezavi z deli, ki se bodo uresničevala na republiški cestni mreži. Sredstva presežka posojila bodo na razpolago ob koncu letošnjega leta. I/vrši I ni odbor republiške skupnosti za ceste je sprejel sklep, da občine lahko izjemoma najamejo premostitvene kredite tako, da nekatera dela lahko že potekajo, večina pa se jih bo letos šele začela. I). S RAZSTAVA POD POROČNO DVORANO Radovljica — Kamnogoričan V. Š. v svojem sporočilu ni žaljiv in zafrkljiv, prej žalostno zaskrb Ijen nad prizorom, ki se ponuja tistim mladoporočencem, ki iz-dahnejo svoj usodni »da« v lepi Sivčevi hiši v Radovljici. Natančno tam, se pravi, v lepi Šivčevi hiši je poročna dvorana v prvem nadstropju, v pritličju pa je razstavni prostor za razgrnitev raznih načrtov. Ce so razstavljeni zazidalni načrti prikupnih stanovanjskih hišic, je zakoncema, ki stopata skozi pritličje pro ti vrhu, prav gotovo toplo pri srcu ob misli, da morebiti le kdaj prideta do varnega družinskega zavetja. Tako pa so bih nedavno tega razgrnjeni načrti, ki so sicer skrajno koristni, a le malce nena VOdno vplivajo na presrečne se kundke zaljubljencev, ki jim ma tičar zaželi dolgo, srečni* in zdra vo življenje. Se preden so se ondan od sreče zatresla kolena nevesti pred stopnicami do dvorane, se je srečala z velikim napi strni razstavljenega načrta: »Na črti za pokopališče m mrliške vežice«. Veselje pred usodnim »da« se je srečalo z okrutno stvarnostjo večne ločitve, ki itak čaka slehernega izmed nas. »Človeku se zdi,« je prizadet občan, »da manjka še razstava mrtvaških krst, tako te pač ne ugodno pretrese v svečanosti čl sto drugačnega trenutka.« Hja, po svoje kar koristno: m tičar pač ne more reči, da je m* Ijivost našega življenja kratka je takšen vizuelni opomin a koristen, čeprav najbrž res m«/ ^ prekrut. ZASIP BREZ VRTCA Zasip - Tovarišica e/. p Zasipa, ob vrtcih pa sem newi: čen. Lahko bi se pridušal in gtašal, da je res prava sramota in pravo zlo, da vedno večje na^ Ije Zasipa še nima otroškega vrtca, a ne bi prav nič Pomagalo Verjamem, da je hudo, še paseb no, če za doto ni stare mame a toliko časa ne bo bolje, dokler ne boste vsi v krajevni skupnosti dokaj oprijemljivo, jasno in ofo. sno začeli akcije za otroški vrtec Se od začetka do konca bo dolga pot, zato je neumestno vsakood-lašanje. Upam, da se krajevna skupnost tega zaveda in bo primerno ukrepala. RES JE BIL 1. APRIL Občani Gorij, Krnice in drugih vasi! Vest o zajezitvi Radovne in o prvih buldožerjih v Rodovni ie bila res prvoaprilska, o čemer vas je Glas v naslednji številki tudi obvestit. Da pa so jo objavila še nekatera sredstva javnega obveščanja, je pa preprosto zato, ker so nasedla naši objavljeni potegavščini. Zato kar brez skrbi, vest je bila Glasova prvoaprilska. Radovne še dolgo ne bodo zaje žili. MERKUR prodajalna NAKLO SPOMLADANSKAPRODAJA PREMOGA v jeseni bodo dobave premoga zmanjšane premog lahko naročate v Naklem, Kranju, dobavni roki zelo dolgi Radovljici in na Bledu