Hitro, preprosto, ekolo{ko Kako pravilno varovati z metulji  in  Jurij Hladnik V arnost je pri alpinizmu še kako pomemb- na. Z natančnejšim poznavanjem fizikal- nih ozadij opreme, ki jo uporabljamo, povečamo svojo varnost v hribih. Predstavil bom metulje, ki se pogosto uporabljajo pri plezanju v hribih in so že skoraj nepogrešljivo varovalo. Njihove prednosti so hitro in preprosto nameščanje in iztikanje, večkrat- na uporaba, primernost za poči različnih dimen- zij, dokaj visoka nosilnost in ekološka neoporeč- nost, saj ne poškodujejo skale. Ena najprimernejših vrst skale za varovanje z metulji je granit, ki ima ponavadi bolj pravilno oblikovane poči. Plezanje v granitu z dobrimi počmi je tako lahko precej var- nejše kot plezanje v drugih vrstah kamnine. Osnovno zamisel za metulja je dobil ruski al- pinist in izumitelj Vitalij Mihajlovič Abalakov (1906–1986), metulje, kakršne poznamo danes, pa je izumil Ray Jardine leta 1978. Gre torej za samo trideset let star način varovanja, ki je omogočil na- predovanje tudi tam, kjer je bilo prej to težko ali celo nemogoče. fIZIKALNO OZADJE DELOVANJA Metulji (žargonsko frendi) so varovala pri plezanju, ki padec oziroma obremenitev zadržijo zaradi svoje oblike, ki silo obremenitve preusmeri v silo trenja med krili metulja in počjo. Krila metulja imajo obliko logaritmične spirale, za katero je značilno, da ima pri vrtenju te krivulje okoli določene točke normalo 1 vedno pravokotno na stično premico. Ta določena točka je v našem primeru vpetje kril metulja na horizontalno os, stična premica pa stena poči. V dobri poči naj bi metulj zdržal toliko, kolikor zdržijo njegovi sestavni deli. Večji metulji imajo ponavadi večjo nosilnost, ker imajo večje in zato tudi močnejše sestavne dele. Sila trenja je največja takrat, ko je kót med normalo krila v prijemališču kril metulja s počjo in daljico, ki povezuje prijemališče s središčem rotaci- je kril metulja, nič stopinj. Vendar se običajno upo- rablja kót približno 13° (odvisno od proizvajalca in 1 Normala – premica, pravokotna na krivuljo. Metulj v poči z obremenitvijo T in označenim kotom, vir: http://www.duke.edu/~mak25/Forces.html Plezalec z dodatnim pasom za metulje 65 posameznega modela). Na skici (str. 65) je ta kót označen s Θ. V tem položaju je metulj stabilneje na- meščen, obenem pa je normalna sila, ki tvori trenje, še vedno dovolj velika. Pri obremenitvi se najprej obremeni nosilna paličica (po večini jeklenica), praviloma na nateg. Jeklenica je boljša od paličice, ker ne prenaša momenta in tlačnih sil ter je manj občutljiva na zlom pri prehodu prek roba. Jeklenica prenese obremenitev na horizontalno os, na katero so na- meščena krila metulja, od tam pa na krila metulja, ki hočejo rotirati, a ne morejo zaradi sten poči. Bolj kot vlečemo za paličico, večja je pritisna sila kril na stene poči. Ta sila normale povzroči silo trenja, zaradi katere se metulj obdrži v poči. UPORABA IN NAMEŠč ANJE Ponavadi imamo pri plezanju s seboj več metuljev različnih velikosti. Vsak pokrije določeno širino poči, tako da lahko z enim kompletom metuljev (npr. s šestimi različnimi metulji) pokrijemo poči širine od približno 15 mm pa do 90 mm. Včasih moramo poseči po še večjih oziroma še manjših metuljih, ki pa so nekoliko redkejši. Če imamo s seboj veliko metuljev, lahko raz- pored opreme na plezalnem pasu postane zelo ne- pregleden. V takem primeru si lahko pomagamo z dodatnim pasom, ki si ga namestimo preko prsi, ali pa kar z navadnim najlonskim trakom dolžine 60 cm, na katerega obesimo metulje. Ko pridemo do poči, v katero želimo namestiti metulja, najprej izberemo primerno velikost. Palec upremo na konec paličice, s kazalcem in sredincem potegne- mo za vzvod, s katerim povzročimo rotacijo kril okoli horizontalne osi. S tem zmanjšamo velikost metulja, tako da ga lahko vstavimo v poč. Ko je metulj v poči, vzvod spustimo. Vzmeti poskušajo povrniti metulja v prvotno velikost, vendar se krila ob stiku s počjo ustavijo. Metulj je tako nameščen. Pomembno je, da metulje nameščamo v čvrste, čim bolj toge poči, ki nimajo prevelikega notranje- ga konusa, usmerjenega navzven, in da nudijo za- dosten koeficient trenja med krili metulja ter povr- šino poči. Koeficient trenja med aluminijastimi krili in granitom je približno 0,38. Če so v poči umaza- nija, led, pesek ipd., lahko pride do slabe names- titve metulja, ker delci preprečijo neposredni stik med metuljem in počjo. Tak metulj ne drži dobro, zato poiščemo boljšo poč ali pa odstranimo moteče delce. Varljiv občutek dobre namestitve nam da tudi metulj, nameščen v poč s škrapljicami. Pri močnejši obremenitvi se škrapljice polomijo in metulj pade iz poči. Pri nameščanju metulja v razčlenjeno in razgi- bano poč je treba paziti na dobro naleganje njegovih Metulj z dvema horizontalnima osema v poči. Metoliusov metulj z barvno lestvico, ki ocenjuje kakovost namestitve (zelena dobro, rumena srednje dobro, rdeča slabo). Metulj, ki je nameščen v poč kot zatič, saj se poč zoži v smeri predvidene obremenitve. 66 JUNIJ 2009 kril (stik med krili in počjo naj ne bo na vrhovih, temveč v dolinah reliefa sten poči). Nosilnost metulja je odvisna tudi od njegove odprtosti oziroma zaprtosti. Metulji znamke Metolius imajo npr. na krilih označeno z barvami, ali je metulj nameščen dobro, malo slabše ali slabo. Metulj je dobro nameščen, tudi če je dodatno za- gozden v skalo kot zatič. Verjetnost, da bo metulj držal, se tako še poveča. Pri tlačenju metulja preglo- boko v poč se lahko zgodi, da metulja ne dobimo več ven, ker ne dosežemo več mehanizma za nape- njanje, zato se temu izogibajmo. Pri nameščanju re- lativno velikih metuljev za določeno širino poči se lahko tudi zgodi, da ne najdemo več poti, po kateri smo metulja vstavili v poč, in ga kljub maksimalne- mu skrčenju ne dobimo več ven. Tako se ne zgodi redko, da v kaki smeri srečamo metulja, oguljenega od številnih neuspešnih poskusov obogatitve osebne opreme mimoidočih plezalcev. Včasih si nam jo ob pomoči kladiva celo uspe obogatiti, vendar takih metuljev načeloma ne bi smeli uporabljati. SMERNICE RAZVOJA Razvoj metuljev je bil in je še vedno usmerjen k či m večjemu območju pok r iva nja ra zl ični h vel i kos- ti poči z enim samim metuljem in k zmanjševanju njegove teže. Kot rezultat te težnje je podjetje Black Diamond razvilo nov patent metuljev z dvema ho- rizontalnima osema (glej metulja na prvi sliki, str. 66). Eden najnovejših izumov je metulj podjetja Omega Pacific, ki pokriva še večje območje širine poči. Ta vrsta metuljev se pri vlečenju za vzvod zlaga na več stopnjah in tako pokrije območje širine poči, za katero so sicer potrebni približno štirje navadni metulji. Zaradi večjega števila zvez in spojev med elementi pa so ti metulji nekoliko manj zanesljivi. ZANIMIVOST Na fakulteti sem imel priložnost analizira- ti napetostno-deformacijsko stanje numerične- ga modela Black Diamondovega metulja veliko- sti 4. Analizo sem izvedel s programskim paketom Catia P3 V5 R14. Glavna ugotovitev je bila, da je ena od dveh horizontalnih osi, okoli katerih roti- rajo krila metulja, štirikrat bolj obremenjena kot druga in je torej najbolj kritični element metulja. Z velikost jo metuljev se razlika in napetost v teh oseh še povečujeta. m čELADA EDELRID MADILLO Lahka, kompaktna in robustna čelada Madillo proizvajalca Edelrid bo dobrodošlo zaščitno sredstvo za vse, ki hodite po feratah, saj ne zavzame veliko prostora v nahrbtniku. Njen volumen lahko zmanjšate za 50 %. Narejena je iz materialov, ki imajo visoko trdnost, hkrati pa dobro absorbirajo energijo. Izdelana je za obseg glave 52–62 centimetrov, težka pa 380 gramov. Matjaž Šerkezi NOVOST Metulj znamke Omega Pacific s pokvarjenim spojem, vir: http://www.danskbjergklub.dk/forum/ 67