Znanstvena razprava GDK : 323 .13+360 (045) Kombinirani stroji za sečnjo in spravilo lesa Harwarders Boštjan KOŠIR* Izvleček: Košir, B.: Kombinirani stroji za sečnjo in spravilo lesa. Gozdarski vestnik, 62/2004, št. 9. V slovenščini, z izvlečkom v angleščini , cit. lit. 8. Prevod v angleščino: Jana Oštir. Obravnavane so morfološke značilnosti kombiniranih strojev za sečnjo in spravilo lesa. V podatkovni bazi smo upoštevali Je kolesne stroje z maso nad 13.500kg in izračunali povprečja nekaterih tipičnih značilnosti . Narejene so primerjave z zgibnimi polprikoličarji in posebnimi stroji za sečnjo . Izračunane so skupne motnje površine in skupne obremenitve tal pri spravilu z zgibnimi traktorji ter s sistemom strojne sečnje s kombiniranim strojem ter dvema strojema - strojem za sečnjo in zgibnim polprikoličarjem. Ključne besede: strojna sečnja, kombinirani stroji , vplivi na tla Abstract: Košir, B.: Harwarders. Gozdarski vestnik, Vol. 62/2004, No. 9. In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 8.Translated into English by Jana Oštir. The article treats the morphological characteristics of harwarders. In the data base only wheeled machines with a weight above 13,500 kgs have been examined. The average values of some of their typical characterislics have been calculated. Comparisons have been made with forwarders and harvesters . Calculations have been made of total soil disturbances and of total load on ground for steering-frame skidders, for mechanized cutting with one machine (harwarder) and for operations emp\oying two machines - harvester and forwarder). Keywords: cuHo-length, forvester, harwarder, impact on soil 1 UVOD INTRODUCTION Kombinirani stroji za sečnjo in spravilo lesa so se pojavili pred nekaj leti kot tehnološki poizkus racionalizacije strojne sečnje in spravila lesa. Koncept je bil zanimiv in je pokazal več prednosti pred starejšimi sistemi, pri katetih so uporabljali pri strojni sečnji dva stroja: enega za sečnjo in drugega za spravilo lesa. Sistem enega samega kombiniranega stroja zahteva manjša vlaganja v nabavo stroja in v samo organizacijo dela. V dosedanjih razpravah o strojni sečnji smo se teh strojev le bežno dotaknili (KOŠIR 2002a, 2004), zato smo si zadali nalogo, da jih nekoliko podrobneje osvetlirno. Podobno je tudi z vpra­ šanjem vplivov na gozdna tla, ki srno jih že obravnavali (KOŠIR/ROBEK 2000, KOŠIR 2002b), zato smo razpravo o njih nadaljevali z vidika uvajanja novih strojev. GozdV 62 (2004) 9 2 METODA 2 METHOD Tehnične značilnosti sodobnih strojev za sečnjo in spravilo lesa sistematično spremljamo po l. 2001 (projekt Tehnologija pridobivanja lesa in vplivi na gozdno okolje, projekti GZS) in jih vnašamo v podatkovno bazo. Podobno počenjarno s podatki o učinkih različnih strojev za sečnjo in spravilo pri strojni sečnji. Zanimajo nas predvsem ta'iinične značilnosti, ki jih objavljajo proizvajalci strojev. Pri nekaterih tipih imamo v bazi več različic (npr. različne velikosti koles, različne zmogljivosti sečnih glav), če pa proizvajalec teh možnosti ne omenja, možnih različic ne upoštevamo. Podatkovna zbirka je v nastajanju in jo nenehno dopolnjujemo. Glede na to, da imamo zbrane podatke za stroje z različnimi masami in zmogljivostmi smo za to primerjavo vzeli med stroji za sečnjo in zgibnimi polptikoličarji samo tiste, ki imajo maso večjo od * dr. B. K. univ. dipl. inž . gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnov~jive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana 387 ____ Kosw, B · ~~~in ir~ st~~a sečnjo in spravilo lesa P1cgktln1LJ 1 Nekaj značilnosti stroj e _ v v izračunu obremenitev tal pri spravilu lesa z lha goz.dne površine . Ta/Jfe 1: Some characteristics of machllles in the cafculation of total load 011 ground at cutting and H :ood extractwn on 1 ha forest area Dolžina S irina Višina Masa Koles Tovor Doseg Gume širina Tip Length Width Heigth Weigth No. of Load Reach Tyres wlteels m m m kg kg m Stroj za sečnjo 1 Harvester 6,45 2,75 3,95 16.900 6 10,0 600 Zgibni polprikoličar 1 Forwarder 9,ll 2,73 3,78 15.900 8 14.000 9,2 600 Kombinirani stroj 1 Harwarder 9,22 2,80 3,95 19.800 8 13.000 11,0 600 Zgibni traktor 1 Skidder 5,40 2,20 2,75 6.000 4 4.500 20* soo *Povprečna razdalja zbiranja na lahkem terenu - Average bunching distance on easy terrain 13.500kg, kar je najmanjša masa kombiniranih strojev v naši bazi. Za namene tega prispevka smo razmislili o tem, katera možnost: uporaba dveh strojev (stroj za sečnjo z zgibnim polprikoličmjem) ali uporaba enega stroja (kombinirani stroj za sečnjo in spravilo lesa) je glede vpliva na tla ustreznejša. Napravili smo model spravila (in sečnje s kombiniranim strojem) za primer sečnje iglavcev v sestojn z jakostjo sečnje 60m 3 /ha. Ostale podmene so v preglednici l. Prime1jali srno teoretične obremenitve tal zaradi sečnje in spravila lesa z različnimi tehnologijami . Kot p1imer smo vzeli tehnologijo kratkega lesa in jo primerjali z tehnologijo mnogokratnikov pri 368 iglavcih. Primetjali smo en kombinirani stroj .. ~ dvema st:rojema pri strojni sečnji , obe tehnologiJI pa s spravilom z zgibnim traktorjem (šteli smo, da je obremenitev tal prj sečnji z motorno ž~go zanemarljiva). Značilnosti strojev oz. P?da ..,tkl z~ izračun so v preglednici l. Dovolili smo SJ sestevat1 tlake strojev, da bi dobili linearna razmerja me~ posameznimi obremenitvami. Beležili smo tudt število prehodov posameznega stroja ter izraču~lali moteno ter površino zbij anja taL Izračun je okvire~ in ne upošteva različnih premikov stroja zaradi obračanja v sestoju. Prav tako smo pri vsakem ciklusu računali obremenitve z največjim do­ voljenim bremenom in nismo upoštevali morebitni~ preobremenitev (večji tlaki strojev na tla, manJ prehodov) ali neizkoriščeneg_a prostora za breme (manjši tlakt, več prehodov stroja). Pri izra~ čunu obremenitev nas je bolJ zanimal logični potek spravila: kot dejanske obremenitve tal, kl so v resnici močno odvisne od lastnosti tal in jih je najbolje izmeriti pri dejanskem poteku dela. Predpostavili smo, da ima stroj za sečnjo tlak 78kPa, neobremenjeni zgibni polpriko­ ličar 58kPa, obremenjeni pa 122kPa. Zgibni traktor je imel v izračunu obremenitev 55k.Pa Slika 1: Kombiniran stroj Valmet Co mbi 801 (slika proizvajalca_ ) Figure : Valmet 801 Comhl per­ forming (producer's photo) r-.r...".rl\1 Ro? ( ?004) 9 Kosir. 8 .: Kombmiran1 stroj1 za sečnjo m spravilo lesa pri prazni voznJt in 130kPa pri polni vožnji. Kombinirani stroj je v izračunu imel obremenitev 59kPa (neobremenjen) oz 113kPa (obremenjen). Obremenitve pri posameznih vožnjah smo seštevali in tako dobili skupno obremenitev pri spravilo lesa s površine lha. 3 REZULTATI 3 RESULTS Kombinirani stroji za secllJo in spravilo lesa združujejo funkcije strojev za sečnjo in zgibnih polprikoličatjev. Tudi njihova sestava kaže na podobnosti z obema skupinama strojev. Namen njihovega razvoje je, da se nadomesti dva stroja z enim, ki bi opravljal vse funkcije stroja za sečnjo in zgib nega polprikoličarja. V si so z gibne kon­ strukcije. Zadnji del je namenjen bremenu in je podoben zadnjemu delu zgibnega polprikobčarja. Na prvem delu so namestili vrtljiva kabino z dvigalom in glavo za sečnjo ter motor (slika 1 ). Ti stroji lahko podrejo drevo in izdelajo sortimente, opravijo nakladanje na prostor za tovor in nato les odpeljejo do gozdne ceste, kjer ga razložijo oz. sortirajo v skladovnice. Trd oreh pri tem razvoju je bila sprememba glave · za sečnjo, ki prvotno ni namenjena prekladanju lesa, čeprav je mogoče z noži za kJeščenje posamezne kose lesa tudi preložiti. Glava za sečnjo pri kombiniranih strojih ima torej dva namena: podreti drevo in izdelati sortimente in biti hkrati dovolj učinkovita p1i nakladanju oz. razkJadanju lesa. Nakladanje in razkladanje lesa lesa je pri teh strojih kritično opravilo, ki je zamudnejše kot pri zgibnih polplikoličarjih, ki imajo klešče prirejene le za ta namen. Razvoj kombinirane sečne glave zato zanesljivo še ni končan . Sečna glava Valmet 335 DUO, kijo uporablja Valmet 801 Combi (slika 1) dobro kaže razvoj v smeri dvojne rabe sečne glave. Poleg posebne sečne glave, se spreminja tudi nakladalni prostor. Ta je lahko gibljiv v vertikalni in horizontalni smeri tako, da se nekoliko prilagaja smeri osi podrtega drevesa, ki ga sečna glava obdeluje. Ta možnost pomeni, da lahko sečna glava hkrati s kleščenjem drevesa izdelane sortimente naklada neposredno na prostor za tovor. Sortimenti ne padajo na tla ob stroju kot pli običajni strojni sečnji, od koder jih je potrebno nato spet pobrati in naložiti, temveč padajo neposredno na prostor za tovor. GozdV 62 (2004) 9 Seveda ima tak način dela tudi slabosti. Primeren je predvsem za sestoje, kjer ne pričakujemo zelo veliko število različnih sortimentov kot so npr. zgodnejša redčenja ali enomerni sestoji brez velike mešanosti drevesni vrst. Težave nastanejo namreč p1i sortiranju, ki mora biti končano ob kamionski cesti, od koder les vozimo neposredno do kupca. Ola va za sečnjo je sicer plirejena tudi za prekladanje sortimentov, vendar je pri tem manj učinkovita od navadnega pri meža zgibnih pol prikoličarjev. Sortiranje sortimentov iz tovora, v katerem je žagarska hlodovina iglavcev in listavcev naključno zmešana z drugimi sortimenti, je zamudno in manj učinkovito, kot to delo opravijo zgibni polprikoličatji. Ti povečini sortirajo sortimente že v gozdu in vozijo iz gozda najprej hlodovina in nato kakšen drug sortiment. Pri nekaterih kombiniranih strojih poskušajo to slabost odpraviti tako, da pri izdelavi drevesa in nakladanju sortimentov pazijo na kateri del prostora za tovor naložijo posamezno vrsto sortimenta. Videli smo tudi primer, da so prostor za tovor razdelili s pomožnimi ročicami na dva ali tli dele, v katere nato zlagajo posamezno vrsto sortimentov. V zvezi s tem vprašanjem se pojavljajo vedno nove rešitve, ki omogočajo, da se prilagodimo različnim sestojnim in terenskim razmeram. Iz preglednice 2 razberemo nekaj razmerij, ki kažejo na sorodnost kombiniranih strojev s posebnimi stroji za sečnjo in spravilo lesa. Vidimo, da je moč teh strojev bližje moči rnot01jev zgib nih polprikoličarjev. Enako velja tudi za njihovo dolžino, saj pretežni del te dolžine zavzame tovor. Pri primerjavi mase strojev ugotovimo, da so bližje strojem za sečnjo oz., da so nekje med povprečno maso zgibnih polprikoliča1jev in strojev za sečnjo. Njihove delovne hitrosti so podobne strojem za sečnjo, zgibni polprikoliča1ji so nekaj hitrejši. Dejanske delovne hitrosti so seveda odvisne od delovnih razmer in jih ne poznamo, dokler ne opravimo ustreznih meritev in prime1jav. Cestna hitrost pri teh strojih ni najvažnejši podatek, saj jo lahko uporabijo le v primernih pogojih in le redko uporabljajo največje možne cestne hitrosti. Pomembnejša je primetjava dosega dvigala. Ta je med povprečnim dosegom dvigala zgibnih polprikoličarjev in strojev za sečnjo, vendar moramo vedeti, da sta doseg dvigala in lastnosti sečne glave soodvisni značilnosti, ki sta pri večini proizvajalcev na izbiro kot različici istega 369 Košir, B.: Kombinirani stroji za sečnjo in spravilo lesa osnovnega stroja. Pričakujemo lahko, da bo šel po eni strani razvoj kombiniranih strojev v smeri približevanja strojem za sečnjo, torej povečevanju dosega dvigala in zmogljivosti sečne glave in po drugi strani povečevanju največjega tovora, ki je danes povprečno manjše, kot pri zgibnih pol­ pzikoličarjih. Tak razvoj bo zahteval povečanje mase stroja za kakšno tono ali več in izziv konstrukterjem je, kako bodo uspeli pri tem zmanjšati statični tlak na tla kombiniranega stroja. Če izračunamo razmerje med največjim tovorom in maso stroja, dobimo pri kombiniranih strojih 0,80, kar pomeni, da ti stroji lahko naložijo 80% svoje mase, pri zgibnih polprikoličarjih - ki so narejeni za prevoz lesa - pa je to razmerje 0,89, torej ugodnejše z vidika prevoza lesa. Razlika se zdi majhna, vendar pomeni v praksi več voženj p1i spravilu določene količine lesa in s tem tudi večje vplive na tla, saj vsaka vožnja več pomeni dodatno zbijanje tal. To razmerje lahko izračunamo tudi za vse stroje v tehnološki verigi. Rezultat je v tem primeru drugačen in ugodnejši za uporabo enega stroja, saj moramo pzi računu razmerja med maso in bremenom pri dveh strojih upoštevati maso obeh strojev (dobimo neugodno razmezje 0,45). Zagotovo bo tudi izboljšanje tega razmerja, ali vsaj izena­ čevanje med obema skupinama, predmet na­ daljnjega razvoja. Pri prevozu lesa je nosilnost stroja (zgibnega polprikoličatja ali kombiniranega stroja) odvisna od prostora za tovor in od stabilnosti stroja na neravnem terenu, kjer je odločilen prečni naklon. Prostor za tovor je mogoče spremeniti in pri nekaterih zgibnih polprikoličarjih poznamo rešitve, pri katerih je prostor za tovor spremenljiv (širši ali ožji pri istem stroju). Glede na to, da je spravilne smeri največkrat zelo težko prilagajati terenu (npr. težnja po padničn1h smereh, kjer je prečni naklon majhen), lahko razmišljamo tudi pri kombiniranih strojih o spremenljivi širini nakladalnega prostora. To bi pomenilo, da bi tudi ti stroji na ravnih terenih oz. primernih poteh lahko nakladali precej več, na v prečni smeri nagnjenih terenih pa manj. Spre­ menljiva širina in gibljiv prostor za nakladanje bo tem strojem omogočil izenačitev števila voženj pri odvozu lesa s številom voženj, ki ga potrebujejo z gibni polprikoličarji. S tem, da hkrati opravijo tudi sečnjo, se bo uporaba teh strojev zagotovo izkazala za gospodarno. Novejša težnja konstrukte1jev strojev za sečnjo 370 in spravilo je, da lahko isti osnovni stroj (motor, kabina, podvozje, dvigalo) uporabimo za različne namene, odvisno od p1iključka, ki ga nastavimo na stroj. Primera takšnih kombinacij sta (KWF 2004): Primer 1 (Ponsse): Example 1 (Ponsse): • Osnovni stroj (vključno z dvigalom) + sečna glava = stroj za sečnjo • Osnovni stroj (vključno z dvigalom)+ primež + prostor za tovor= zgibni polprikoličar Primer 2 (Valmet): Example 2 (Valmet): • Osnovni stroj (vključno z dvigalom s primežem) + prostor za tovor = zgibni pol­ prikoličar • Osnovni stroj (vključno z dvigal om s primežem) + plošča = zgibni vlačilec • Osnovni stroj (vključno z dvigalom s primežem) + klešče = zgibni traktor s kleščami Za to razpravo je pomemben primer l. Takšna rešitev omogoča večjo univerzalnost strojev, vendar je vsaka kombinacija v nekem trenutku uporabna le za en namen. Če želimo početi s strojem nekaj drugega, moramo zamenjati priključek . Po proizvajalčevih podatkih je to mogoče narediti v desetih minutah (http://www.ponsse.com). Stroji teh kombinacij torej - strogo gledano - ne spadajo v skupino kombiniranih strojev, saj imajo v nekem hipu le en namen - bodisi sečnjo, bodisi spravilo lesa. Možnih uporab je veliko. Podjetje, ki ima več strojev za sečnjo in zgibnih polprikoličarjev, opravlja delo v različnih delovnih razmerah, zato je včasih težko obdržati optimalno izkoriščenost in ravnotežje med učinki strojev za sečnjo ter zgibnimi polprikoličatji. Pri pravih kombiniranih strojih te težave ni - stroji opravljajo sečnjo in spravilo sočasno- pri strojih, ki lahko delajo bodisi kot stroji za sečnjo ali za spravilo lesa, pa lahko v kritičnem času uporabimo stroje za kritični namen. Takšne kombinacije so uporabne tudi za podjetnike, ki delajo z majhnimi ekipami ali celo sami. Podobno kot pri pravih kombiniranih strojih lahko tudi z uporabo raznih priključkov pri istem stroju dosežemo, da en strojnik opravi sečnjo in spravilo lesa pri bistveno manjšem vložku kapitala. Glavni strošek pri nabavi takšne kombinacije namreč še vedno predstavlja osnovni stroj (z dvigalom). GozdV 62 {2004) 9 Košir, 8. : Kombi ni rani stroji za sečnjo in spravilo lesa ----------------------------- Preglednica 2: Nekatere važnejše značilnosti strojev za sečnjo in spravilo lesa (povprečja veljajo za stroje z maso nad 13,5 t na kolesih) Table 2: Some important characterstics of machines for cutting and wood exfl·action (the ave rage values are for wheel ed machines with a weight above 13,500 kgs) 1 1 Število koles 1 No. of cases (n) Moč motorja 1 Engine kW . Masa 1 We ight kg Širina 1 Width m Dolžina 1 Length m ' Prehodnost 1 Clearance cm Hitrost 1 1 Speed 1 km/h Hitrost 2 1 Speed 2 km/h Doseg 1 Reach. m Premer kleščenja 1 Delinzbing diameter cm Tovor 1 Load kg Tlak 1 Ground pressure kPa Strošek priključkov je manjši in manj občutljiv na izkoriščenost delovnega časa, torej na vprašanje, koliko časa v letu dni uporabljamo stroj le za sečnjo ali le za spravilo lesa. Še vedno pa ostane pomembna težnja za čim večjo izkoriščenostjo osnovnega stroja. Pri izračunu obremenitev tal smo upoštevali povprečne vrednosti strojev z maso nad 13 .500kg, zato so bile nekatere vrednosti v izračunu nekoliko drugačne , kot so v preglednici 2. Izračun obre­ menitev tal smo naredili za 5m delčke vlak, ki so potrebne za spravilo vsega lesa s površine lha. Izračunane tlake po delih vlak smo nato sešteli kot so nastajali po posameznem ciklusu. Začetek vlake je vedno najbolj obremenjen, saj gre preko njega ves transport lesa iz bolj oddaljenih delov vlake, nato pa obremenitve postopoma upadajo. Povzetek obremenitev tal je v preglednici 3. Motena površina Kombiniran Zgibni - Stroj za stroj polprikoličar sečnjo Forvester Forward er Harvester 5 34 32 121 129 145 15.840 16.047 15.655 2,71 2,88 2,81 9,31 9,82 7,00 67 65 86 7,7 8,6 7.8 25 ,6 23,3 24,9 9,9 8,8 10,4 50 56 12.600 14.206 59 51 55 tal je izračunana iz podatkov o ši1ini stroja in gostote vlak, površina zbijanja pa še dodatno iz širine gum. V so ta tlakov je odvisna od stati čnega tlaka stroja kadar je neobremenjen in če je naložen, vendar nanjo največ vpliva število tovorov oz. prehodov po vlaki. Razlike med tehnologijama sečnje in spravila lesa z enim ali dvema strojema niso velike, pač pa razlike narastejo, če strojno sečnjo s spravil om primerjamo z običajno tehnologijo sečnje z motorno žago in spravila s traktorjem. Na sliki 2 prikazujemo rezultate izračuna obremenitev tal pri sečnji (kombinirani stroj, stroj za sečnjo) ter spravilu (kombinirani stroj, zgibni polprikoličar, zgibnik) lesa pri redčenju lha sestoja iglavcev in jakosti sečnje 60m-'lha (KRČ/KOŠIR 2003, KRČ 2004). Število ciklusov je odvisno od velikosti bremena, zato je največje pri zgibniku in najmanjše pri zgibnem polprikoličarju. Doseg Preglednica 3: Skupni rezultati izračuna obremenitev z vožnjo strojev Tab le 3: Results of ca/culation of load white driving 1 Stroj 2 Stroja Zgib nik 1 machiue 2 machines Skidder Gostota vlak 1 Skidtrack density miha 455 500 250 Moteno 1 Disturbed m.l 1273 1375 500 Površina zbij anja 1 Area of compaction m 2 545 600 250 Število tovorov 1 No. of loads 4,4 4,1 12,7 Število prehodov 1 No. of passes 10 11 26 Vsota tlakov 1 Sum of grozm.d pressures kPa 827 908 1947 GozdV 62 (2004) 9 371 Košir, B.: Kombinirani stroji za sec _ n _ jo _, _ ·n_ s _ p_ ra _ v _ ilo _ le _ s_ a _ _____ __ _ "' Il.. .:.: 2500 2000 E 1500 -1---<- soo - 1400 1200 1000 (Il Il.. 800 .:.: G) 600 u c Q) 400 ~ 200 Q o J liS ~ 'N -400 liS (t: -600 o ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ -800 ~~~~~~$~~#~#####~~~# Razdalja- Distance m ' ' • • -----·-----·- ••y------··--···· ·--•'•;;,•, ••----•-•·-~ ••• ---- r•••••• •· ·• ···-··· •••••• ---------~-~ ••o••• · •~ •····-·•••-···--- • • -------------·····-·-· • •• ! -...- 1 stroj - 1 mach ine ! i -e- 2stroja - 2machines 1 ! --<>- Zgibnik- Skidder j i· - -Razlika (2stroja -1stroj)- Difference (2machines -1machine) kPa[_ :- Razlika (Zgibnik- 2stroja) - Difference (Skidder- 2machines) '------------------------------------·--·--------------------------~--------------------·1 Slika 2: Rezultati izračuna obremenitev tal Figure 2: Results of calculation oj the load on ground dvigala je odločilen za izračun dolžine vlak (gostota vlak) po kateri potujejo stroji. Dolžina vlake s katero obvladamo 1 ha, je neposredno odvisna od delov­ nega dosega stroja. Ta je največja pri uporabi dveh strojev in najmanjša pri zgibnem traktorju, ki ima - glede na vitel - največji doseg. Vidimo, da obremenitve prj vseh tehnologijah naraščajo oz. upadajo stopničasto. Razlog je v načinu dela pri nakladanju ali vezanju bremena. Podobno se obnašajo tudi razlike v obremenitvah - nastopajo stopničasto - glede na to, kako se med seboj prekrivajo posamezni ciklusi. Razlika med uporabo dveh strojev (običajno pri strojni sečnji) in zgibnika je pozitivna v vsem obsegu uporabe zgibnega traktorja (do dolžine vlake 180m), nato pa je negativna. To pomeni, da ima zgibni traktor pri manjših gostotah vlak precej večje obremenitve tal od uporabe strojev za sečnjo in zgibnih polprikoličarjev. Res pa je, da je pri uporabi zgibnega traktmja motena površina manjša, vendar je na njej zbijanje tal večje. Primerjava med tehnologijo enega kombiniranega stroja ali dveh 372 strojev pri strojni sečnji je prav tako povečini pozitivna, vendar ni prav velika. Sklepamo lahko, da je z vidika obremenitev tal uporaba enega stroja nekaj prijaznejša od uporabe dveh strojev. Na višino te razlike najbolj vplivajo velikost bremena in statični tlak na tla pri neobremenjenem oz. obremenjenem stroju. Pomemben je tudi doseg dvigala, ki vpliva na gostoto vlak in neposredno vpliva na količino lesa po tekočem metru v lake. Za primerjavo gospodarnosti dela s kombi­ niranimi stroji za sečnjo in spravilo lesa so pomembni njihovi učinki. Neposredna primerjava z gospodarnostjo dveh strojev je mogoča le v primeru, da razpolagamo s podatki o učinkih povsem določene kombinacije strojev. Povprečja so za takšno primerjavo neuporabna. Nekatere meritve kažejo (BODELSCHWINGH 2003), da so kombi­ nirani stroji gospodarnejši pri krajših spravilnih razdaljah in manjših koncentracijah delovišč (potrebno je manj premikov). GozdV 62 (2004) 9 __________ Košir, B.: f