PROLETAREC Ji DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU, ST.—NO. 2056. Art * at 1 •f S. lift CHICAGO 23, ILL., 5. MARCA (March 5>,~ 1947."" f.ibli»h«d Weakly at 2801 8. Lawndale Ave. LETO—VOL. XLI1 AMERIŠKI VOJAKI so pustili aa s*to v Evropi in drugje veliko nevest in tudi svoda, kot priča gornja slika. Sedaj Jih dobivajo sa sabo in tako se vrti v to deželo naseljevanje kakršno Je dovoljeno le vsled naklonjenosti vojakom. Ameriška pomoč Evropi vedno bolj političnega značaja Ko sc je bivši predsednik Herbert Hoover minuli teden vrnil s svoje misije, je predsedniku Trumanu priporočil potrošiti za nakup živil v pomoč civilncmu prebivalstvu v Nemčiji 475 milijonov dolarjev. Ob enem je priporočil, nuj še bolj izdatno pomaga tudi Italiji in Avstriji. In Madžarski ter Poljski. Grčijo pa že itak stalno zalagamo. Izpuščena pa je Jugoslavija, dasi je tudi v nji posebno v nekaterih krajih veliko pomanjkanje. Hoovra ie na *o misijo poslal predsednik Truman s posebnim naročilom, naj preštudira živilski problem v Nemčiji. Obiskal je ameriško ter angleško okupacijsko cono. ki sta sedaj po sporazumu obeh vlad združeni v KOMENTARJI Čemu je Palestina svetovni problem in glavobol Anglije Ernest Bevin predsednika Trumana prvič javno označil za "političnega logarja". — Anglija izročila židovsko vpraianje v rešitev Z. N. Bevinova obdolžitev v angleškem parlamentu, da se ameriška vlada s Trumanom na čelu igra v svoje volilne politične namene, je napravila po svetu veliko senzacijo, največ pa je seveda presenetila ameriško javnost, ki je bila naučena misliti. našim državnim departmentom brez ozira čemu in zakaj. Spor, ki že dolgo tli Toda ko je angleki minister da Bevin in Attlee capljata zajetij označevati s silo. Namreč s terorističnimi akcijami. V tem je izgubilo življenje precej angleških vojakov. Nekaj poslopij, med njimi en angleški hotel v Jeruzalemu, so razdjali in tako je bilo ubitih tudi znatno število angleških civilnih uradnikov, policajev, Arabcev in 2idov. Rušili so mostove, železniške proge in pretrgavali oljne cevi. Postanek problema Kot že omenjeno, so 2idje od zaveznikov že v prvi svetovni vojni zahtevali, da se jim da Palestino, ki jo smatrajo za svojo pradavno domovino. Angleži so v to privolili, toda zaradi bojazni pred Arabci so dopustili le toliko Zidov v sveto deželo in ne več. Zed. države pa so zahtevo 2idov le "moralno" podpirale, niso pa hotele poslati tja vojaštva, da bi z Anglijo mir na tem kraju sveta skupno vzdržavale. Starodavna želja Mnogo Židov je skozi vso dol- svojo zahtevo po Palestini toliko poudarjali, da so začeli svoj ANGLIJA SVOJO IGRO V GRČIJI DRAGO PLAČALA IN IZGUBILA \ * * 1» Ena največjih napak angleške delavske vlade je bilo njeno nadaljevanje Churchillove politike v Grčiji. Churchill je hotel na Grškem rojalističen r*iim, usilje-val ji je naxaj njenega kralja, ki je vladal ie pred vojno po fašističnih pravilih, in grške patriote, ki so se borili proti okupatorjem in za nov red, pa je nazval za "komuniste", potem za "trockiste" in končno za bandite. Ako bi bilo po volji večine grškega ljudstva, bi imelo sedaj slično vlado, kakor jo ima Jugoslavija in Bolgarija. A namesto tega mu je zlezla na hrbet s pomočjo angleške intervencije reakcija, kakršna ga je davila pred vojno. Grčija je bila na konferenci velike trojice (Roosevelt-Churchill-Stalin) določena pod angleško sfero vpliva. Stalin ie v to pristal in si bržkone mislil svoje. Ko so hoteli po osvoboditvi Grki levičarsko vlado, so vprizorili rojalisti s svojimi reakcionarnimi maveiniki "patriotično" vstajo in pozvali Angleže nd pomoč. Angleži so prišli in kralj ie hotel takoj nazaj. Toda angleška in ameriška vlada sta želele v Grtiji izvesti "svobodne" volitve. To se je zgodilo potem> ko so morale levičarske skupine v podtalnost. In "zmagali" so kajpada rojalisti. Tega je še precej mesecev nazaj. Ampak "ban-ditov" je čezdalje več. Toliko že, da snuje rojalistična vlada proti njim armado 50,000 mož. To ie že za de želo s par milijoni prebivalcev veliko. In v bo proti "banditom" mora vzdržavati A pa še svojo armado na Grškem, katera 10,000 mož. | Pred "volitvami" je prišla v Grčijo na obisk velika ameriška nosilka letal "F. D. R."s par krijtarkami in rojalisti SO ljudstvu tolmačili, da je ta ameriška prija- ločile pomagati obubožanim de- rzlii komunizem po svetu. Bili teliska gesta njim v podporo. Tako je tpdi bilo, a ie,am ler bednemu ljudstvu v so časi, ko je naša republika 1 9 ' r r - 1 — ' njih na svojo roko. V prvi vrsti podpirala republikanska giba- se je naša vlada odločila nuditi nja po SVetu. Ampak ker so no- čimi/datnejšo pomoč Italiji, Gr- vo nastale republike za sociali- čiji% Avstriji in poslednje zacijo in jo uvajajo, smo proti je prevzela to nalogo tudi v an- njjmf toliko bolj pa za krpnane glo-ameriški coni Nemčije. Her-, giaVe. ker predstavljajo stari bert Hoover je bil poslan tja ne recj. toliko da študira živilski pro- Zbira in presoja urednik Tržaški Slovenci so zadovolj- večja opora mu je klerikalizem ni, da se vprašanje Julijske kra- j in pa e konomski stiki z našo de-jine ni izteklo slabše kakor se želo ter Anglijo, Zato so španski je. Kajti ako bi prevladovala republikanci se vedno v ubežni-ameriška diplomacija do donca, štvu, ali pa v zaporih v Španiji, bi Italija dobila nazaj vso Primorsko, kakor ji je bila podarjena po prvi svetovni vojni. Ampak vsled vztrajanja Jugoslavije pri svojih zahtevah glede Trsta ter ostale Primorske, in vsled podpore, ki ji jo je dala pri tem Sovjetska unija, je nastala možnost . da se krivica, storjena slovenskemu narodu po prvi svetovni vojni, saj kdaj pozneje popravi. Italijanski vnanji minister grof Sforza pravi, da je "inter-nacionaliziran Trst sovražnik miru". Kar je s tem mislil reči je. da ker ga Italija ni dobila. gospodarske namene in pa ker \>Q delovala toliko časa, da si ga to ohram-ja. Poleg eje kakih je Anglija rekla, da v svoji coni ne more sama s svojimi sredstvi preživljati bednega prebivalstva. tore i n»i Amerika pomaga. Hoover je eden izmed najbolj slovitih besednikov "našega načina življenja". Ekonomska panika v tej deželi je nastala pod njim. pa se ni iz nje ničesar naučil. Kapitalizma, ki ga on toliko poveličuje, ni mogel rešiti, storil pa ie fo na jako uspešen zopet podjarmi. Čudno pri tem je. čemu se Sforza z enako vnemo ne poteguje tudi za kolonije, ki jih je Italija izgubila. Trst ji ni potreben. Kolonije so ji bile in so ji še. George E. Sokolsky, ki je dopisnik Hearstovih listov, se hu-duje nad tistimi na mirovni konferenci, ki zahtevajo v pogodbi za Avstrijo klavzulo, da se Habs- kolikor ni bilo pobitih. Prirodni pojavi so eestokrat zgodovinskega pomena. Anglijo je letos zadela izredno ostra zima in vrgla vse njeno ekonomsko življenje s tira. Po Evropi je lani pustošila suša. V Italiji je po dolgi dobi začel bruhati lavo vulkan Etna. Vsem je še v spominu strašna suša, ki je doletela Sovjetsko unijo 1. 1920 in ugonobila milijone življenj. In imeli smo nezgode tu — n. pr. povodnji, letos izredno velike snežne žamete v Coloradu in v par drugih državah, potres na Japonskem itd. A vse to je malenkost v primeri z uničevanjem, ki ga povzročp človekova iznajdljivost. Ženske, ki čistijo urade in razne druge lokale v New Yorku, so na pobudo svojih organizatork sklenile, da pljuvalnikov ne bodo več umivale. "To delo je nevarno našemu zdravju," so rekle, "torej ga odslej ne bomo vee vršile." Organizirane so v AFL. Ako ostanejo pri svojem skkpu, ne bo drugega izhoda "banditi" se vz/ic temu niso hoteli pomiriti Končno je rojalistična v/ada apelirala proti njim na varnostni svet združenih narodov, češ, wa jih pod- som. Ob enem se je Anglija upravičeno izgovarjala, da je Palestina le njen mandat. Izročila jo ji je v upravo in protek- p i rajo Jugoslavija, Albanija in Bolgarija, kar ogroža Cijo bivša liga narodov. svetovni mir. In res je odšla po navodilu Z. N. tja med- ££ ""Od™ komisija, da dožene, kaj je na stvari. ERNEST BEVIN vnanjih zadev Ernest Bevin priznal, da je bil v svoji lanski obljubi — rešiti vprašanje Palestine v enem letu — neuspešen, to je, da je ni mogel izvršiti, je bilo prvič javno povedano, da je ta njegova polomija nastala po krivdi umešavanja vlade Zed. držav, ki bi rada v volilnih kampanjah naklonjenost ameriških Zidov, ker ji je za njihne glasove, ni pa hotela prevzeti v sporu med Arabci in 2idi glede Palestine nikake odgovornosti. Lahko si predstavljamo, da je Bevin članom Attleejevega kabineta med štirimi stenami dejal, da prvaki v Trumanovi administraciji v židovskim problemom le demagogirajo in sicer tako, da bi Anglija postala črna. ameriška vlada pa edina branilka programa Zidov v Palestini in zaščitnica Zidov drugod po svetu. Boji v Palestini Angleška vlada je že med prvo vojno obljubila Židom Palestino za njihno domovino. Toda dasi je pomagala naseljevati v njo Žide iz vseh krajev sveta, je ni mogla nikoli proglasiti za židovsko državo, ker bi to izzvalo vojno Arabcev po vsem Sredozemlju proti angleškim intere- Med tem sta se Attlee in Bevin odločila, da si je Anglija pod Churchillom opekla v Grčiji prste in bi bilo nesmiselno, čemu jih naj bi še v nadalje držala v žerjavici. Ob enem pa sporočila ameriški vladi, da ker Anglija vlade grškega kralja ne bo več financirala, lahko to store Zed. države, če jim je za ohranitev rojalističnega režima. Stvar je za Trumanov kabinet in za senat zelo neprijetna. Smoter ameriške vnanje politike je držati Grčiio izven sovjetske sfere. In če hoče v tem uspeti, mora vzdržavati najbolj reakcionarne kroge, to je, grškega kralja ter njegove fašistične pomočnike. Anglija je to poskušala, pa je uvidela, da brez ljudske volje ne gre. Bilo bi pametno, ako si bi tudi naša vlada umila roke ter rekla Grkom, da si v bodoče lahko sami na svojo roko snujejo svoj vladni sistem. •» p r* buržanov ne sme več pustiti na način Hoovrov naslednik F. D. prestoi Smatra, da je to zadeva kot uporabljanje robcev. A tudi Roosevelt. Avstrijcev in nikogar drugega, delo v pralnicah je nezdravo. Pa Sedaj, ko je relifna ustanova Qb enem nič ne prikriva, da bi i čiščenje stranišč itd. UNRRA dokončala in prenehala rad obnovitev monarhij v Evro- vI da . nedavno začela poslovati, so se Zed. države od- pi, ker le monarhi bi znali zaje- ioddajati radio programe v ruščini za rusko ljudstvo v Sovjetski uniji. V februarju je enak poskus napravila tudi Kanada. Namen je. da bi rusko ljudstvo slišalo ne le moskovsko temveč tudi washingtonsko propagando. Pravijo, da je v vsi Sovjetski uniji samo 800.000 radio aparatov. Tudi če bi bili vsi taki, da bi mogli sprejeti valovni tok inozemskih postaj, bi to Bila še vseeno zelo majlina avdijenca. če se pomisli, da ima USSR (Konec na 5. strani.) blem, kajti za take stvari ima Truman veliko boljših veŠčakov. Hoover je bil v Nemčiji sicer pod znamko poslanca ameriške relifne akcije, toda v resnici zgolj v politične namene. Smoter ameriške diplomacije je Nemčijo znova ojačati in hoče to doseči tako, da bo bodoči rajh naklonjen nam in sledil ameriški vnanji politiki. S tega stališča mu bo nudena tudi živilska pomoč. Enako jo nudimo Avstriji. Grčiji in Italiji. Vse v podporo stroja m, ki so za stari Diktator Franco bi zletel čim sta padla Mussolini in Hitler, ako ga ne bi varovale Zed. države ter Velika Britanija. Njegov režim je na trhlih nogah. Naj- DELO NAŠIH AGITATORJEV EILC MED NEVEDNIMI VEDNO TEŽAVNO Dasi je letošnji Ameriški družinski koledar vsled že pojasnjenih ovir pozno izšel, ga je bilo že v februarju razprodanega nad tri tisoč izvodov. Nekateri razpečevala so poslali že druga naročila. Tisti, ki našo sistem—to je. ki so protivne so- i literaturo čitajo, pišejo, da je vsebina letošnjega kole- Louis Adamič bo govoril v Chicagu V nedeljo 9. marca ob 2:30 pop. bo govoril v avditoriju Amalgamated Center, 333 So. go dobo svojega raztrešenja po Ashland Avenue avtor knjige svetu stremelo iti nazaj v deže- "Dinner at the White House" pod pokroviteljstvom organizacije Council of American-Soviet Friendship. Vstopnina je $1. Ameriške čete v inozemstvu Zed. države imajo v raznih krajih po svetu okrog 300.000 mož okupacijske armade, naj- (Konec na 5. strani.) Louis Adamič, Priredba se vrši!več v Nemčiji in na Japonskem. coalizmu. Ker je na Poljskem potreba še večja kot pa v Nemčiji ali v Avstriji, je Hoover zato, da ji j pomagamo in naša vlada je njegov predlog sprejela. Toda ob enem je njen pogoj, da delitev j vrše od nje določeni ljudje. Zaupa pa le cerkvi in cerkev na , Poljskem je za stari red in proti | "komunizmu". Krščanska rcčenica je, da naj se bednim pomaga ne da bi vedela levica, kar da dcsnica, toda v današnji družbi to pravilo nič več ne velja. Višanje cen vodi neizogibno v inflacijo Nedavno se je v potniškem vlaku v Penni po nesreči odpel is brzečega vlaka vagon, pol« ljudi, in začel drveti nazaj po klancu navzdol. Zavore niso hotele delovati, čeprav se je porter trudil, da jih spravi v red. Ženske so molile in vse je popadla stotine milijone dolarjev. I mentov gospodinjam, da naj naraščajoča draginja čezdalje Stavbinski podjetniki so or- dragih mesnin ne kupujejo. Pri- večje preglavice. poročilo je dobro, a ker hočejo Stotisoče družin je prisiljenih družine jesti, je treba potreb- živeti v zanikrnih stanovanjih, ščine pač plačati po takih cenah bodisi ker boljših dobiti ne mo- kakršne so. rejo, največ pa, ker so njihni do- Draginja je bila že prej velika hodki premajhni, da si bi mogli — tudi v času vladnega reguli- najeti dostojna stanovanja ali si ganizirani, hišni posestniki (lastniki hiš s mnogimi stanovanji) so v zvezi, industrija stavbin-skega materijala ima svojo "unijo", mesarske firme so vzajemne v varovanju svojih koristi in panika. Končno se je dogodilo, sploh vse kompanije, ki so usta- ranja cen. Lani in letos so unije j kupiti hiše. ' al a »m A* . m I m * * A . * ft a S •__S _ i ^ f I_ J M S mm kar je v takem primeru neizogibno. Vagon je skočil s tira ter treščil v nasip. Sreča v nesreči je bila to, da se ni zgodila kje ob globeli. Slična temu vagonu je današnja nekontrolirana narodna ekonomija. Od kar so odpravljeni J ni. Sicer imajo tu pa tam kako zakoni za nadziranje cen, produkcije ter distribucije, so ve-rižništvu vrata odprta na stežaj. Tudi fcontrola nad stanarino odnehava in hišni posestniki se pripravljajo s podražitvami, ki novljene radi profita. In vsa ta yled nje pritisnile na deloda-dolarska družba ima v Washing Vlada tro&i za rešitev stano- tonu svoje agente, takozvane "lobbistc", ki pritiskajo na po-stavodajalce služiti profitarjem v korist. Le odjemalci niso organizira- svežo med sabo, a vsled pičlega števila ter pomanjkanja gmotnih sredstev so v politiki brez vpliva. Sedaj, ko je mesni trust začel navijati cene posebno svinjini. bodo stanovalcem ie letos vzele I priporočajo organizacije konsu- darja res izborna in živa. Kot vselej, kadar smo v kaki večji akciji, se nekateri tudi sedaj pritožujejo, kako neprijetno je naše knjige ali pa časopise ponujati med nevednimi ljudmi. "Imamo že tako preveč čitati," — "nimamo časa," — "je predrago," — "se ne pečamo več s starokrajskim jezikom,"-'beremo samo angleško,"-"slabe oči..." "mi smo Američani," in tako bi lahko človek takih izgovorov našteval brez konca in kraja. Toda ako ne bi bilo v vsaki naselbini saj nekaj ljudi, ki skrbe, da se naši listi vzdržujejo, da pridejo med narod, kateremu jih priporočajo ob vsaki priložnosti, ki razpečavajo knjige kot Ameriški družinski koledar, priporočajo v društvih pristop v Prosvetno matico, delujejo za SANS, širijo delavska načela -torej ako ne bi bilo takih ljudi, kakšen pa bi bil narodi Narod se ceni po onih, ki delujejo v njemu nesebično za napredek ljudstva. Neuka masa ne šteje, razen ob volitvah. In ker je nevedna, glasuje vedno za tiste, ki jo zavajajo. A ideja napredka mora dalje. Neglede kako majhna je kaka skupina, ki dela za napredek — v vsaki naselbini le ona kaj pomeni in le nji gre zasluga za naše domove, za prospevanje društev, za prirejanje koncertov, dramskih predstav in shodov, in za boj proti razadnfaštvu. Žal le, da je med nami veliko ljudi, ki so napredni in vse to delo odobravajo, nočejo pa pristopiti zraven in pomagati. Zlasti na take napredne rojake apeliramo, da upoštevajo težave drugih ter se poslužujejo saj tu pa tam priložnosti v agitaciji za Proletarca, za Prosvetno jalce za zvišanje mezde. Res je vanjskega problema veliko de- bila povečana povprečno do narja. a potreba je tolikšna in okrog 15 odstotkov. požrešnost po profitih pa tako To bi kaj izdalo le, če bi cene nenasitna, da postaja situacija ostale tam kjer so bile. A šle so čezdalje »labša namesto bolj*, navzgor in vsa povišanja zaslu-1 Sleparjenje s sladkorjem, ra- žka so vsled tega ostala brez ketirstvo zemljiščnih posesfnl- „ minili kov' navijanje cen na živilskem matico in ta druge naše stvari. Je sicer nekaj strok delavcev, trgu. te in druge draginje tirajo ^ J^p tjc#f na|j upravnici V uradu in V njeni ki so si svoj mezdni položaj jako deželo v še ^io ekjm^sko ^^ akf|y||0tf,„ dda a ga bo vesela. In S?tSr.ttr'p "tt bodo nov. pomoči v»l drugi, ki .o oktivni fn jim delavcem pa j* bilo tako malen- ali pa si noče pomagati, d« se je j# xo napredek. kostno povišanje, da Jim dela | bi otelo. v.---- PKOtfcTAftKC PROLETAREC LIST ZA INTERESI DliAVSICEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. larfait Jnf«il»TiBib DtUvika TiikavM Draika. Ckicag«, IM. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNI ZVEZE NAJIOCMNA v Zadinjenih driavan ta celo lato #3.0u; aa pol lata $1.1»; aa čatrt leU $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.60; ta pol lata $1.00. Val rokopisi in ogUat morajo biti v nafte m uradu najpoanaja do pondaljka popoldne za priobčite v v številki takodaga tadna. PROLETAREC fualished every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co. In«. Established 190$. Editor......... ______Prank Zaits SUBSCRIPTION RATES; .'r»lted States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Thraa Months $1.00 Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC <301 S. Uwndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Talepkoae: ROCKWELL 2864 Slepcem je mogoče dati vid z očmi umrlih, veliko težje pa tistim, ki vidijo... Paul M. Skaug v Reni v Nevadi je bil obsojen v smrt v plinski celici. Star je bil šele 24 let, doma iz mesteca Oskosh v Wis consinu. V Renu se je skušal preživljati z vlomi, j>a ga je v enem gospodinja zalotila in ga podila ven iz stanovanj«. Posledica ji bila, da jo je umoril. Oblast ga je dobila v roke, porota mu je določila kot že omenjeno smrtno kazen in po nevadski postavi sc ril svojim francoskim učencem: j ''Služite vsemu človeštvu, toda ne pozabljajte pri tem na ta košček zemlje, ki predstavlja našo domovino!" Ko je Prusija leta 1870. napadla Francijo, je stari Pasteur hotel v prve vrste. Vse kojni Gertrude Božič; I. Babnik $e Nein enovan $3 50; J. Babnik $3; po $2: A. Zupan, L. Hrovat, F. Katar; J Smuk $1 25; po $1: L. VRHOVNO SODIStE ima v tošbenih zadevah nalogo ugotavljati kaj je ustavno in kaj ni. Kaj je pravično in kaj ne. Pa se dogaja, da pet članov vrhovnega sodišča smatra nekaj la ustavno, »tirje pa za protiustavno. In to se je še neštetokrat dogodilo. Ena poslednjih takih isrekov je sklep, da imajo katoliške šole pravico do dršavne podpore. Pet članov je reklo "da", štirje so bili proti. Člani vrhovnega sodišča »o T . . | v prvi vrsti t leve na desno Felix Frankfurter, Hugo Black. Fred Vinson, Stanley Reed in William Doug -i I ©ZCIVe OnOlOSKB las. V zadnji vrsti z leve na desno, Willey Rutlege. Frank Murphy, Robert Jackson in Harold Burton. VITKO K. MUSEK LOUIS PASTEUR živinozdravnikov, je Pasteur trdil, da so vzrok mnogim boleznim pri ljudeh in živalih drobna živa bitja, imenovana bakterije. Z ^znanstvenim delom je svoje Pred dvainpetdesetimi leti— organizmi. Pasteur je s svojimi trditve dokazal in ugotovil po- 28. okt. 1895--je umrl Louis Pa- raziskovanji dokazal, da povzro- vzročitelje porodniške vročice. _ _ . steur. sloveči »rancoski znan- eajo vrenje mošta in drugih al- tvorov, svinjske kuge, kurje ko- tam spravlja ljudi sodno na drugi svet s plinom. Pred no so tega sU,enik jn raziskovalec svota koho,nih pijat p^bna drobna lere itd. Njegovo odkritje se je fanta odpeljali v plinsko celico, so ga vprašali za oporoko, v kateri najmanjših živih bitij, mož, či- živa bitja-bakterije, ki se nase- izpopolnilo še s spoznanjem, da _ _ naj bi zdravstvenim avtoritetam dovolil uporabiti njegove oči v ! gar delo predstavlja v mars?ka- lijo v moštu in jim je za živijo postane človeško ali živalsko nJe v narodu, ki utegne pokazati 1 YnRod«č, C Pichman; J. Zbačnik operacijah na slepih. Skaug je pristal v ta predlog in tako imr tertm pogledu zmago nad smrt- nje potreben samo kisik iz zra- telo odporno, če mu vbrizgnemo popolnoma drugačno lice, čim sc ^ katoliški duhovnik Edmund Boyle, star 30 let, zopet vid. 2ivi v jo. I ko. Posledice tega odkritja so oslabljene povzročitelje dotične razmere nekoliko izboljšajo. To- Jj"™!1^ ™ . , Renu. Na eno oko je bil slep, drugo mu je vsled slepote na enem pastCur jc prav za prav usta- bi,e Vinarski tndustri- bolezni. Tako je Pastour uvedel jda vašemu poročevalcu je jasno, au c*an: c ,talmca s- N- Doma naglo pešalo. noviteli znanosti o živlieniu J* so ^ na široko odprla vrata tudi zelo važen način v zdravlje- da bi volitve, ako bi se imele Zdravo oko zločinca Skauga so vcepili v njegovo 11. janu- najmanjših bitij, mojster, ki je1 vštetih novih možnosti. Izdelo- nju bolezni zdravljenje s tako ^iti v teh tednih, spravile PENNSYLVANIA . . A __ / , ® , ; _ ® ... . j «| . * . J J ... vanie brezalkoholnih oiiač ki so imenovanim ceo i vi ali serumi Lnurcnilla takoj nazaj na vlado Mekees Rocks: Jacob Ambrozich »rja letos. Dne 25. februarja so zdravn.k. v Renu ugotov.il. d. se I odkril svetu prve povzroe.tclje ^ p "e neca okusa tudi iz ki je d!nes zelo r^iirieno Mi i" oblast. posla. *M.. 1 ko. ..edi: Nabrano na je ta transakcija oziroma operacija posrečila in Rev. Edmund i r«Wmh nafeljivih bolezni te ™ g^gj e bUo rn^žno poznamo J^StZJS j" *» ,udi Churchillov« «« SNPJ v Pimburghu J a 1 lem kak() (lm 2ti jan $26 11; federacija da- Tiskovni sklad Pr oletarca U. IZKAZ Prejetj do 20. februarja 1947. strahote, ki so jih Nemci poče- QHIO- njall v Franciji in nad franco- o. u i . . • i . . 4 ... f Cleveland: Felix Strumbel poslal skim ljudstvom so povzročile v Prispt.vaU ^ F strumbel Pasteurju strašno sovraštvo do fl0 J5 n t) venca na Krob ^^ Nemcev, ki se ga nikoli do svoje smrti ni hotel otresti. To je bil tudi vzrok, da Je najbolj odločno odbil naslov častnega doktorja, ki mu ga je hotela podeliti Medvelck, L. Pike, F. Yazbec, P. slavna univerza v sBonnu, prav Piaust, J. Trcbec, K. Vrtovinik, J. tako je odklonil visoko nemško Centa, F časnik, J. Zaletel, F. *if-cesarsko odlikovanje in nagra- rcr, J. Okorn, K. štokel, J. Fabjan-do. ki mu jo je za znanstveno VlL*• M *«ndar' * Y?janc, delo hotela podeliti berlinska * t^^il l 1' . . 1 U. Muly, Neimenovan; po 50c: A. akademija znanosti Dtbelak, J. PapeS, F Trilar, J. Bu- Pasteurjevo ime bodo ljudje tara F ipik; po 25c: L Peterlin, izgovarjali vedno s spoštova- j. stare, njem in hvaležnostjo, saj je bilo Akron: Jos. Irmah $2. vse njegovo delo, vse njegovo I Geneva: Jerry Urbas 50c. življenje in vse njegovo strem- Barbcrton: Mike Kopaeh 40c. ljcnje posvečeno trpečemu člo- j ILLINOIS- veku____Chicago: John SpilUr nabral ob priliki M$e glavnega odbora SNPJ $82 00 Prispevali so: Po $10: J. - f Mgllch, J Spillar; po $5. J. Cebu- Vlade ; lar, A Grum. F Vratarich, J. Cul- Londnn.—ONA—Ugled angle- kar A Shular, M. Turk, D Lotrich; ške delavske vlade med liud- po $3- J M Kumer, C. Zar- stvom precej naglo propada• "ic,k' po,f' 1 FI?fU- Kjerkoli se pokaže zdaj Chu, Y Qru- chill, mu priredi ljudstvo ogro- difck v Cajnkar A Trojar F mne ovacije. Seveda, res je, da Ciostr. F.-Lotrich, F Zordanl, M. se nahaja Anglija danes v veli- Medvcšek. kanski gospodarski krizi, ter da Chicajjo: Philip Godina S6, F A. je v takih dobah vedno posebno Vider $4; pa S2: A Mali, Leo Kai- težko presojati pravo razpolože- »r, Sr., Mrs. L. Volk, po $1: Jennie ________1.- i - ■ ..A_________■ i r> TI: -1,_____ t rr i__« •«_ Boyle ima spet vid. , Drugo oko omenjenega obsojenca so vcepili nekemu jetni-škemu pazniku. In poročilo, kot ga je poslala AP. pravi, da o tem poskus« še ni znamenj, da-li se je posrečil ali ne. Zdravnik, ki je ti dve transakciji z očesi izvršil, je reporterje prosil, da naj ne oglašajo njegovega imena. Je pač to neprijetno delo. Ampak poskus je bil storjen. Ne šele prvič v malem Renu. je prvi spoznal tako imenovano , ... ., P^ , , bakterije, bacile ter druge mi- P"J- velikem odkritju, nalezljivih bolezni po le, me- = seda.;.u b.auajne s>0 kroorganizme, kakor imenuje- lo je bilo prvo odkritje, ki je ________________Strahane: Klub št. 1 mo te majhne, samo pod drobnogledom vidne povzročitelje raz- ime. V dobi, ko je raziskoval vz To je bilo prvo odkritje, ki je nipfl!. Strahane: Klub št. 118 JSZ $25. Najbolj pa je zablestelo Pa-|"ic,f ^"cnega ministra Hugh (Posla,a tajnjca ^^ ^^ mo te majhne, samo pod drobno- po njem zaslovelo Pasteurjevo .- ^ ^ Daltona. ki je nedavno v parla- _______ nih bolezni. Pasteur se ni v svo- roke vrenja, pa se naenkrat po- ^ril svetu povzročitelja ste- ! {P™1*} A . Masontowa: Anton Streiaj $5. jem znanstvenem delu omejil na javi neznana bolezen, ki je na eno samo področje. S svojimi široko zajela sviloprejke in gro- ki slovi vsled bogataških ločencev, ampak že čestokrat v raznih I ogromnimi odkritji je posegel i žila uničiti svilarsko industrijo bolnišnicah po svetu, ne da bi te stvari oglašali v tisku ali v radiu, revolucionarno v vse panoge, saj v Evropi. Tudi tukaj je Pasteur ker je neprijetno misliti, da ti nekdo izrezuje ob tvoji smrti oči, jie zareMl nove brazde v kemiji, začel s svojim delom in odkrit in ita jih ucepi slcpcu (medicini, bakteriologiji, farma- ugotovil povzročitelje te nove. kline in iznašel tudi cepivo pro- bodo znali delovati, ti tej strašni bolezni. Ravno ti JCoalllC.V1e Pa ze ne! ' Je deJal dve odkritji in to delo spada mod največja dejanja Pasteur- John«>onburg: Frank Oblock $1. Enon Valley: A. Cvetan 50c. Tire Ilill: A Stražisar 50f. (Po- jevtga duha. Zaradi njegovih . . spoznanj in njegovih odkritij, onega ministra - govorice, ki ki jih je svet sprejel z ogrom- "staJaJ° nepotrjene ki pa ven Churchill V Londonu neprestano nasta- F. Cvetan.) jajo govorice o odstopu tega ali. CALIFORNIA- El Cajon: Peter Benedict $10. Van Nuys: John Selak $6. „ ... , «» ... . ». . .i , , kologiji. Njegova odkritja, pri-tajinstvene bolezni — majhno — ^------»...... d Uar^in i« ».i — » Značilno plri vsem tem je to: koliko laglje je človeka oslepiti, 2adevanja in dclo niso ostala sa! živc bitje vidno samo ^ ^o- nim navdušenjem, je bilo mogo- ^ ^ Los Angeles: J. Gornik $1.40; A. posebno v vojnah, pa tudi v raznih hazardnih industrialnih obra- mo znanstveni izsledki, temveč bnogledom. Pasteur se ni usla.(če začeti z reševanjem ubogih '11 nu«" nesporazumov, j Karničnik $1. tih, kot pa mu vrniti vid! Boljše bi bilo, ako se jim bi starega so bna tesno povezana z vsak- vil samo pri odkritju, šel je da- Uudi» ki ^ Jih oklali stekli psi o A f ' ohranilo. Ampak znanost ni sentimetalna. Raziskuje in prakticira danjim življenjem in so imela lje in ugotovil, kako se bolezen jin 80 bili do tcdaJ obsojeni-na Bl-rQrtl$Qn POlfCy dalje — bodisi za izboljšavanje zdravja, ali pa kako ga ljudem čisto praktične posledice tudi širi, kako jo je mogoče zausta- strahotno smrt zaradi stekline. ^ nevarnosti? uničevati...' zanj ----''-------1 rr~lx— 4---------- In še to je značilno: koliko laglje je ljudi zavajati, da ne vi-, Kot profesor v Lilleu je začel viti. Južna Francija, ki se v ve-! Takšno je bilo njegovo znan-liki večini preživlja s svilar- stveno delo v najbolj kratkih Washington.—ONA—Različni COLORADO: Somerset: Anton Penko $1. Pueblo: Mrs. Vivoda 50c, F. Bol- tezar 35c. in se to je značilno: koliko laglje je ljudi zavajati, da ne vi-, Kot profesor v Lilleu je začel ,taM a ®v,I
  • lt $1.75: razum, da bi videli, kar bi lahko sami videli, ako se bi potrudili vina, kajti okolica tega mesta sP°darskega zloma. steurjeva jo pa prav za prav gledati resnici v obraz. je bogata vina in vinske indu- Po tem odkritju je Pasteur za- njegovo znanje kakor tudi spo- stcr Dui,uesom kj Je bil <*en naj- F izredno natanč- v*™?)"* izvedencev republi- Pr#hajanje Evrope v socializem vzlic umešavanju ameriškega kapitalizma V naši deželi je v kapitalističnem časopisju in v radiu veliko vpitja proti "rdečkarstvu" in pa o pomanjkanju demokracije v Evropi. Stvar pa je ta, da se gre med dvema ekonomskima sistemoma. Enega zastopajo Zed. države, to je, kapitalistični družabni red in drugega Sovjetska unija. Zed. države imajo demokracijo, ki smo ji socialisti vedno rekli kapitalistična demokracija in to je iie danes. Sovj. unija trdi, da je ona bolj demokratična, kar pa po pojmovanju naše — to je -- anglosaške demokracij«, ni resnica. Res je le, da je pod sovjetskim sistemom kapitalizem odpravljen. pod našim pa še uspeva. Oziroma saj v Zed. driavah, v Kanadi, več ali manj tudi v latinski Ameriki in deloma na Kitajskem, z ameriško podporo seveda. In na Japonskem ga znova utrjujemo. * V Evropi je v polomu. Kolikor ga je še v nji ga le umetno vzdržujemo. Anglija je v zadnjih parlamentarnih volitvah glasovala za socializem, ampak delavska vlada ga zelo počasno uvaja in država je padla v silno ekonomsko krizo. Ne sicer po krivdi delavske stranke pač pa ker je angleško ljudstvo prepozno spoznalo, da s kapitalističnim sistemom ne bo več šlo. Francija je storila enako zmoto. Vse evropske deifele so se pod pritiskom kapitalističnega poloma odločile za socializiranje velikih industrij, za pospeševanje zadružništva in za načrtno gospodarstvo. Anglija je prišla v tej zimi v silne zagate zaradi premoga. Premogovna industrija je bila podržavljena v začetku leta. Ampak baroni so vedeli, kaj jih čaka, čim je delavska stranka zmagala s tako večino za svoj program. Rekli so si; "Saj nam bodo rovi plačani, čemu se bi še brigali!" Magnati, ki so upropastili ta veliki kurivni obrat, pač niso niti izmislili, da se igrajo z blaginjo vsega angleškega ljudstva. To Je razumljivo, ker posedujoči sloj se ne smatra za ljudstvo. Ako jim zmanjka toplote doma, pa gredo lahko kamorkoli, ker njih ura budilka nič ne skrbi. Ni jim treba na šiht in če se jim zljubi udobja, kjerkoli—bodisi doma ali na potovanjih, so za take stvari najeti navadni ljudje, ki morajo ustajati ob uri budilki, da strežejo bogatim. Angleška delavska stranka je priznala, da je bila g Ustniki rovov premalo "stroga", ker jih ni v naprej oposorila. da morajo produkcijo ne zavlačevati temveč jo poipeževati. A nanesto tega jim je podzemska bogastva, ki niso bila po božjih in ne po naravnih zakonih nikdar njihova — temveč le po državnih postavah, ki so si jih sami zasnovali, vendarle drago plačala. Drugače v Ar in ^ I potsdamski sporazum izveden. ki se vzlic premoči levičarskih strank ne more otresti starih tra- svojem delu. zaradi tega je nje- p , . ' . ____L______._________ ________________ . ,______ OOVO delo nostfllft nHlr^ilnoon ' a"iey je navedel dieij, spominov na staro slavo in ne so otresti verižništva in korup- 8ovo delo postalo odločilnega cije, ki jo najbolj tepe. j P°mena .za vse ^ase Njena levičarska večina, zastopana v vladi, obljublja uvesti ^J^ka tako^tr^ ^an°Sji socializem, toda to bolj obljublja kot pa izvaja. Dežela, ki je v tako črnemu 'sebUn "svo^mu ^u' težki krizi, se hoče izmotati iz nje po bolj zmernih poteh. * kakor je bil ravno pasteur pa. Pri nas v Zed. državah si takoj "komunist" čim si zoper "svo- steur ni nikoli maral govoriti o bodno podjetništvo", namreč da zaviraš sistem, ki mu naš kapita-j katerem koli poizkusu in razis-lizem sedaj zaradi lepšega pravi "free enterprise".A v Franciji, ki kovanju, če to delo ni prej preje gospodarsko še vedno kapitalistično urejena, jo za predsednika sta,o najstrožje kontrole., V us-republike in za predsednika ministrstva socialist, in komunist pa i tvar^lne^T1 ^stremljenju toga je podpredsednik vlade. Sistem, ki so ga podedovali, pa Je tako zasidran in posebno med kmečkim ljudstvom ima toliko opore, čeprav je na smrt bolan, da ga jim ne bo zlahka spremeniti v socializem. A odločili so se, da to store. Enako v Belgiji in več ali manj v drugih deželah zapadne Evrope. Takozvani slovanski blok je ubral druga pota. Nekako tako, svoje razlo- St. Charles: Frank Markelc $2 50. Dftrolt: R. Potoehnlk $1.05. Gallup. N. Me*.: John Novak $2, Anton Hren $1. (Poslala Mary Ma- rinšek ) Rork Springs, Wyo.: Frank Re- mitz $2 10; Frank Grum $2. (Poslal F Remitz.) Cassville, W. Va.: Jerry Frane-tič $2 (Poslal L. Selak.) Nopeming, Minn.: Frank Smuk Murray, Utah: John Malich 50c. Port Hope, Ont., Canada: Matt Zobec 50c. go proti temu. da bi Sovjetska $2 74 unija dobivala reparacije iz te-1 l' Louis- Mo-: c Medved $1. koče nemško industrijsko produkcije — toda obenem je tudi ostro napadel one, ki v Ameriki delujejo proti potsdamskemu sporazumu. Nobenega dvoma ne moro biii o tem, da je s tem pred _ _ vsem govoril proti Dullosu. Pau- ' skupaj $506-36- leyjeve izjave so posebno teht Sandbury. Ont., Canada: Kocjan 50c. Albin Skupaj $281.00, preišnU izkaz . . . . , ne in važne radi toga ker ie svoj ogromnega duha opazimo dve dvžav.nfmJu Vj][ osnovni težnji: strastno in sme-|ri§tvu v J lo težnjo po novih idejah in mislih, na drugi strani pa hladnokrvno, strogo in dosledno kontrolo svojega dela. kontrolo, ki je edma šele dajala pravico do kot pripoveduje pravljica o Dravi, Savi in Soči. Ker se Je slednja življenja sleherni njegovi ideji. Tole mi ne gre v glavo? Prod petdesetimi leti pa Francija ni izgubila samo velikega učenjaka in dobrotnika vsega človeštva.izgubila je s Pasteur-jem tudi velikega domoljuba. aadnja zbudila, je hotela prekositi svoji sovrstnici s čimvečjo na glico po čimkrajši poti do morja — do cilja. Ameriški gospodarski sistem si prizadeva, da bi ta tok ustavil, pa ne gre. Ne z odvzemanjem relifa, ne s podpiranjem klerikali-zma, ne s posojili. Kapitalizmu v Evrooi jc odzvonilo in kar ga je l"ul nomo.juoa. ostalo, g,a vzdržujejo tuji zdravniki s pomočjo domačih hlapčeval- j _ nek' f"""1 Je 1 astcnir cev. To—kajpada—kako se bo socializem gradilo, pa je drugo vprašanje. Ce ne bo preveč tujega pritiska—kot se ga npr. izvaja M C ( A A ITF iz New Vorka in Washingtona na Francijo, na Anglijo, Poljsko, j1 VniXAJ 1 Jitfoslavije itd., ne bo »labo. A naravno, da ameriški kapitalizem da prejmete drugi ali ne bo kopal groba samemu sebi s tem. da bi socialistična stremljenja v Evropi podpiral. Toda sodba mu je zapisana, čeprav je sedaj se jak —sploh najmočnejši ekonomski aparat na svetu. Nekoč so ffckli Isto o evropskem kapitalzimu. Pa poglejmo, kam se je pogreznil in s sabo povlekel v bedo nešteto milijonov ljudi. In ko spet pride depresija v našo de/elo, mar mislite, da se zopet pojavi kak Roosevelt, ki ga bo reiil? Ne več. Kajti kot pravi pregovor, vsaka stvar do gotove meje. tretfi opomin o potečeni. naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. Posojilo Cehe-slovaiki Praga.—ONA—Iz zanesljivega vira prihaja vest, da ho čoho-slovaški ugodeno posojilo $20 -000,000 za nakup bombaža. To bo baje prvi korak na potu novega razdobja v odnošajih Zed držav s Cehoslovaško. Dobila bo baje vsega skupaj posojila $100.000,000. Z drugimi besedami, politika Zed. držav napram ČehoslovaŠki je posebno v gospodarskem pogledu popolnoma spremenjena. Lani v jeseni je takratni državni tajnik Byrnes kot znano odločil, da ukine posojilo. ki Je bilo Čehoslovaški že prej priznano, ter da ustavi pogajanja glede novega posojila, ki bi se bila imela začeti. Ukinjeno posojilo je bilo Ce- Kako to, da smo toliko ga demokracijo v "komunističnih" ___ hoslovaški vrnjeno že pred kon- deželah v EvTopi ,vske zadru-na okrog 100 metrov oddaljeno ge v svojem okraju. V Sovjetski drevesno deblo prazno škatljico državi imajo lovci tudi na skraj-za vžigalice. Stari je vzel v roko nem severu, v tajgi, po lovskih nabasano puško, bliskovito po- okoliših, v razdalji po 50 km so-ciljal in že ustrelil. Puška je po- lidno zgrajene lovske koče, v ka-čila, zginila pa je tudi škatljiea. jterih najdejo pri svojih pohodih ni in sedaj pa se vzlic še vedno sestru Mrs. Rehol spravile sku- zansneženim potem trudi v raz- pa j dva zaboja in jih poslale na pečavanju koledarja va.^ naslov. 2?liva, da pridejo v . . B . .. . prave roke, ker vem, da tam John Ivoiev.* v Ch.cagu J» » ^ Sovražniki so jih naročil koledar m knjigo P. J.*, Ja }.f b()do ^ ^ M .n prav., da četudi ne so- » Upam. da dobiva s glasa z vsem kar Proletarec P" ^stro ie več posnemovalcev." | se. mu je list vendarle v«ec in , lloK1„.mn t'M nismu /a in- v pismu pravi, da nam želi uspeh v prizadevanjih, da se rešimo težkoč, ki ogrožajo Prole-tarca. / Dobivamo tudi pisma za informacije o starem kraju. Vsem ustrežemo kolikor je v naši moči. Glede knjig, ki so nam bile poslane, da naj jih odpremimo v stari kraj, zagotavljamo, da "Tako streljam jaz," je dejal, "pa sem star že 80 let." Štefan je odvzel staremu puško in vzkliknil: "Glej. oče!" Vsi smo se ozrli. Stefan je v tistem trenutku pomeril na drobnega ptička, sedečega na veji drevesa, ki je bil enako oddaljen kakih 100 metrov, in sprožil. Ptiček je padel na tla. "Na. na — to še ni vse." je za-godrnjal stari oče. vendar se mu je očitno dobro zdelo. Stopili smo nato v svetlo, prostorne hišo lovske družine Pa-sjAitovih. Povsod na stenah so viseli kožuhi sibirskih tigrov, medvedov, s kožami so bile pokrite tudi podnice. Cul sem, da vlada med lovci vera, češ, da utegne postati za strelca in lovca štirideseti medved usodepoln. zato sem o tem pobaral starega Toda takoj me je zavrnil, rekoč:. "To vse je nesmisel. Podrl sem že nad 300 medvedov in mo- skozi neizmerne gozdove vse potrebščine, od lovskih do knjig in vsakovrstnega orodja. Pozimi pridejo do koč nosači na smučeh, ki prinesejo.svežega živeža in odnesejo dobro plačane kože divjačine do železnice in v mesta. V tajgi mrgoli vsakovrstne divjačine. Zlasti bogata na divjih živalih je tajga na Daljnem vzhodu. Tamkaj prebiva usur-1 I ski tiger, panter, sobolj, lisica, razne vrste kun. medved, jeleni' raznih vrst, velike veverice. I sploh divjad, ki jo je težko na-» 1 šteti. .............—------- Cehoslovaška prito-zba radi transporta skozi Nemčijo Praga.—ONA—Cehoslovaška j vlada je naročila svojemu ambasadorju v Washingtonu, da nujno vloži priziv proti nedav- "Ta koledar je pa zares dobra knjiga." Tako pravijo vsi, ki so | bomo to storili, čim dobimo od ga že prebrali. Če si ga še niste ' merodajne slovenske oblasti na-narocili, storite to takoj. Ne bo vodilo, komu in kako naj jih na-vam žal. Ako pa ste ga že naro- slovimo, da bodo pravilno raz-čili, ne pa še prejeli, nam sporo- deljene. Vse tiste, ki so nam pičite, da poizvemo na pošti, čemu sali, da bi knjige v tak namen vam £a še niso dostavili. tudi radi poslali, pa prosimo, naj ... .. A . .. počakajo, dokler jim v tej ko- Minuli teden smo imeli v loni ^ na Rakem d m mestu upravmstvu izredno veliko ko- damQ tQČen nasloy Ram naj respondence. Odgovarjamo na . -ljejo direktn0 name_ vsa pisma sproti kolikor hitro stQ da bj imeli qjA in mi dvojno mogoče. Veliko pisem je zanimi- ; d» vih tudi za druge, zato jih v iz- j črpku pogostoma omenjamo. N. | Kar najbolj potrebujemo, so unAirvB a-. ... . ^ . « ..i iiu P""- Mary Dernach iz Martins novi naročniki. Dobili smo jih v EDGAR HOOVER, nafelnik FBI pravi, da »o sc zločini, ki jih U * L . 4 , •. * q ' 4a ». ^Hi«. .11«« n^mnoiiii m.hJTu ^tr^i vi—..^v JeJFerry, O., pise: Cenjena uprav- teh tednih ze prilicno, a ne se niča Anne Beniger: Videla sem toliko, da bi služilo namenu, ra- uKanja mladina, silno pomnožili. Največ je med otroki vlomilcev, med onimi poznejše starosti (do 20. leta) pa posiljevalcev, roparjev in rake- tirjev. Učitelji In sodniki se ukvarjajo s vprašanjem, čemu starši puste pred nekaj tedni apel par dopis- jdi katerega ta Ust izhaja. Torej svojim mladoletnim sinovom in hčeram Uostajati s doma po cele noči. j nikov, da se bi zbiralo stare slo- prav zares — vsakdo naj prido-ko bi vendar morali vedeti, da to ni dobra sa nikogar. Gornje sta dečka, venske knjige, ki smo jih tu že | bi saj enega novega naročnika oba okrog 15 let stara, v spremstvu de&fctlva, ko so ju vjeli po osum- j prebrali ter se jih vrnilo v stari j čimprej in potem še enega do ljenju, da sta morilca. Zločin sta prisnala in njuna mladost bo pokon- j kraj. Tako sva jih jaz in moja konca leta. rana v ječi. ,—-—----- "Sel sem v gozd s puško." je ral potemtakem že sedemkrat sklepu generala Lucius začel pripovedovati Ivan. "Na- j končati. Zares, če medveda sa-enkrat zapazim, da se skriva za mo rahlo ranimo, bo skušal priti deblom drevesa medved Po li- , lovcu za hrbet ali ga napasti iz sah, ki jih je imel na prsih, sem ugotovil, da gre za medveda-mravljinčarja. ki je poznan kot najbolj potuhnjen in zahrbten. zasede Tu je že na mestu previdnost. Veliko manj nevarno je zasledovati tigra Ustrelil sem že devet tigrov, a nič se mi ni Clayja, vrhovnega komandanta ameriških vojnih sil v Evropi, z ozirom na promet čehoslovaške-ga blaga skozi Nemčijo. General Clay je bil odločil, da NAŠE AKTIVNOSTI Zbira ANNE BENIGER Kongresnik predlaga dodatek k ustavi, ki določa tri podpredsednike vlade Streljal sem in zadel v trebuh ali nekam v spodnji vot. Ko sem ustrelil vdrugo. je medved zbežal. Tretja krogla ga je zadela v šapo, četrta mu je razbila čeljust. Medtem se je zleknil in obležal popolnoma miren. Ker nisem hotel žrtvovati nadaljnih patron, sem šel zraven, sunil medveda z nogo — medved se ni ganil Mrtev je. sem mislil. Toda naenkrat — kot bi mignil — je skočil pokonci in me udaril s šapo po obrazu Spotaknil sem se ter padel, v naslednjem hipu pa sem že začutil vso težo medveda na sebi. Zgrabil sem ga za kožuh in se ga s težavo otresel. A znova je skočil vame in me skušal podreti. Hitro sem potegnil nož, naletel sem pa na kost in šele pri drugem sunku sem zadel na medvedovo srce. v katero sem zarinil in štiri bobre. Nabral pa je tudi nož do ročaja." 213 gramov čudodelnega korena Ameriški družinski koledar je bo prevoz cehoslovaškega blaga j ves razposlan. Pisma, ki jih pre-skozi Nemčijo enostavno ukinil, ►jemamo o njemu, so pohvalna razpečavajo. Nekaj je seveda takih, ki plača sem ga pripetilo. Nevaren nasprotnik Cehoslovaška ne plača pri- Zastopniki, ki ga razpet« pdnji ii- i merjasec. Ustrelil sem jih že *tojbin v dolarjih _ pa _ b. ga kajneda rad. bolj Kongresnik Kunkel, republi-1 Kunkel bi razpodelil delo treh kanec iz Pennsylvanije, je v podpredsednikov takole: Prvi kongresu predlagal dodatek k podpredsednik bi bil v stalni re-nici zanima za ta list in za naše zvezni ustavi, ki določa, da bi zervi, da nadomesti predsedni-delavsko gibanje, še zmeraj da naša vlada imela tri podpred- ka; drugi podpredsednik bi nekaj podpore poleg naročnine sednike poleg predsednika predsedoval senatu; tretji pod- zgo- jo le S3 regularne naročnine. Ako postane ta dodatek meso in kri, se ne bi zlepa pripetilo, Mesece in mesece se je Ceho-|daj prejeli. Rekli smo že, da Ampak če jim bo povišana, bo ^a bi dežela ostala brez podpred-)vaška trudila, da bnprepriea-1 vsled novih razmer začnemo s ^marsikdo list pustil. Takšno je jsednika, v kakršnem položaju se predsednik bi pa s prvim podpredsednikom vred opravljal delo kot "pomožni predsednik". Tudi če bi obe zbornici kon- je merjasec. Ustrelil sem jih na stotine, če računam zraven tudi divie svinie Potrebna ie 'slovaška trudila, da bnprepruv _ ______ pač prisotnost duha in pa odloč- la ameriške okupacijske oblasti, tem delom toliko zgodaj, da moje mnenje, zaključuje Selak nahaja sedaj. Kajti po nenadni greSa sprejeli tak dodatek k nost Devet tigrov 300 med ve- da teh stroškov ne more plače- knjiga izide ob pravem času. Se- svoje pismo. smrti predsednika Roosevelta, je ustavi, bi še ne postal zakon, dov. okrog 400 divjih svinj in >vati v dolarjih, in se obenem pri- daj pa je treba pomagati, da pri- Kadarkoli ride Anton shu_ j postal predsednik Harry S^ Tru- Obe zbornici bi ga morah nam- merjascev — redek je tak plen ! toževala proti izredno visokim dejo med ljudi vsi izvodi te --------i . • - ------- enega samega lovca tarifam, ki brez prave potrebe knjige. Taj^a vabi in kliče povišujejo cene blaga, ki je iz- Pred dolgimi desetletji je pri- i voženo 17 Cehoslovaške preko sel stari Pasjuta semkaj na oba- (Nemčije v prekomorske kraje lo severa Prišel je z ravnin Ukrajine. Tajga ni posebno primerna za kmetovanje, tu se najbolj izplača lov. Zato Pasjuta kljub svojim osemdesetim še Slovenci v Chicagu so imeli v minulih tednih živahne dneve. Veselica ženskega društva "Na- lar, predsednik gl. porotnega od- man. ki je bil do takrat podpred- ree najprej sprejeti z dvetret-bora SNPJ v Chicago, se vselej sednik. V slučaju Trumanove jinsko večino glasov, nakar ga oglasi tudi v našem uradu, da smrti- ni na razpolago podpred-,bi moralo potrditi tri četrtine nas vpraša, kako se imamo. In sednika. zato bi po sedanjem za- Vseh držav v svojih postavoda-ob enem odda naročnine, ki jih konu P°stal Predsednik državni jah ali pa na izrednih konven- tajnik. j cijah. vedno zahaja v gozdove in niko- CIJske oblasti začno zdaJ< v 'e!i». li ne zamre v njemu lovska ida bi znižale svoie okupacijske strast. Sina in starejšega vnuka stroške, zahtevati plačilo v do- je vzgojil za lovca. 17-letni Ste- J _. fan je ustrelil lansko zimo sedem volkov, 35 kun, sedem lisic Poljskd $6 tudi politično stabilizira cenosiovasko blago je v tem - . je nabrai. Tako je storil tudi pri , ,r _ , . . pogledu vedno uživalo posebne .IgC fa'^t 1 svojem nedavnem obisku. Pla- V P°stev ™ Prid^ lf ™n*d™ I Poleg tega zakonskega osnut- ucmdnnsti * na nemških nr*vn*. ! drUSlV® blaV,Ja 511 M t naro^.nin in dal znesek «mrt- «mPfk ^ ka ki ga je predložil Kunkel, je Ob priliki seje gi. odbora S. Ustu v podporo od dveh prispe- i ^ ^n^u 13 drugih prilogov, N P. J. smo imeli veliko obis-i vatel jev. ki sta omenjena na ^DSlaU^tudi nemS l^Tu^1 " £ kovalcev. Vsi so se o listu po- drugem mestu v tej številki. !^fU^ Pred a^»da bl Pohvalno izrazili in tudi prispeli Iz Kansasa se je oglasil tudi r s^mkoV. ^^^ M na ugodnosti*na nemških prevoz nih sredstvih •— niti Hitler tega ni ukinil. Šele ameriške okupa- rvansasa sv ^ ^nu iuu , dežeU pripravljena za vse VJ^ ,et druiri oredvideva v njegov tiskovni sklad. naš stari zastopnik John Marolt iluAa;e dobo sest let, drugi preavideva Fino je izpadla tudi priredba | iz West Minerala. Poslal je na- ^ predlaga Kunkel ome- ^^e Ud ^ mladinskega krožka št. 26 S. N. jročnino za Franka Lesjaka in pa njeni dodatek> Po sedanjem za- | ^JT^ in Johnih n,nutknv P J. Udeležili so se je vsi glavni $2.75 v tiskovni sklad. , k^nu vsaka štiri leU, ko volilci Takl^ !n odborniki in seveda veliko dru-! Fnmk Remiu> Rock Springs, glasujejo za predsednika^ zaeno J^em ^edan^u kingr^ a t id * ♦ . «. it - i - j 8 ^rCna gega občinstva. Spored e bil w;*™ a f ^ T^očnine in glasu e o tudi za podpredsedni- 1vsaKe1m .2?seaanJu. Ivan Pasjuta se je smehljal sen-sen. ki je znan v medicini Po volitvah v poljski parla- dober in razpoloženje med na- * ie ka Kunkel bi rad imel kar tri ^ malo jih je sprejetih. "Res, priznam, pošteno so se mi kot čudotvorno življensko krep- ment meseca februaria v kate- šim naraščaiem izborno $2 V Usko™1 ,skJ,dd' kl Jlh„Je raa Imei Kar -------J--------- tresle roke Ka iti dobro sem se rilo I Hiu • mescca I€^ruarJa, v Kate sim naraščajem izborno. prispeval Frank Grum. on (Re- podpredsednike. tresle roke. is.aju aooro sem se Cilo. . rlh je zmagala skupna fronta ko-1 ' ,Aa t9 in Cemu ne° Sai imaio tudi ban- Notni" Siht v Anal zavedal, da mi potegne medved Jakob Pasjuta ima za seboj aiiHiskih strank ie nov. nred ' Dobili smo precej novih na- mitz) pa $2.10. temune. aaj lmaju iuoi oan 9 1 U * . .. • i .... . D..J ancijsKin strann. je novi pred- ... . t u ^ Enako ie storil Kaietan Erz- ke po tri podpredsednike, pa ve- V Angliji je delalo ponoči le z glave vso kozo, če naredim , težko, trudapolno življenje. Bila sednik pozval podtalno opozici- roenikov. Med njimi so John Ce- ^naKo je sioru ivajeian t« k—r ^ najmanjšo napako." so letav ko je moral oddati kože ^ ^^ -----—- —W n»^lh.ne Red Lodce Tako se mora streljati ustreljenih živali za smešno ni-Stari Pasjuta se je jezil: - ! zko ceno. Prebil je cele mesece "Kaj, in to naj bo lov? Sem j tudi v najhujši zimi v tajgi, pre-te mar tako učil? Ako srečaš puščen popolnoma sam sebi. Od e jo naj S^LTČnSxZjem buia Tz Ph Ude phije. John Pe-, "»inik iz naselbine Red Lodge, lika industrijska podjetja^ir, malo ,jud, Toda vsled letoSnje i- in da nal neha delat? So zT- tritz iz Los Angelesi in M Pol-' Montana. • u ,... lne ye,'ke T"***™** kurivne krize ga je vlada uvedla in aa naj nena aeiaii skooo, za- . » Frank Renčina ie v bolnišnici m ustanove. Na ta način se za- . . ... . -ftftnftA . , e to da bo nova Poljska po volit- sak iz mesta Butte, v Montani * »ene na je v ^imsmci ^^^ in prizadetih je 7,000,00 delav- medveda, počakaj, da se ti približa na dva metra, potem šele doma ga je ločilo neizmerno snežno morje. V primeru bolezni ali streljaj, pa ne boš nikoli pogre- če bi prišel v kremplje divjih šil. Glavno je. da ga zadenešr v zveri, bi bil neizbežno zgubljen. konitega načelnika. Poljska po volit- — " 1st. Anthony v Chicagu. kjer je ! varujejo za vsak slučaj potrebe. enem je predsednik oznanil - ročninsko listo Angela Zaitz. dar ter knjige, da se ne bo dol-da bodo vsi podtalci. ki so delali Znova si ie naročila Proletar- gocasu. .... proti sedanji Poljski, izpuščeni ca znana rojakinja Mrs Golen- Jako slabega zdravje je John iz zaporov, razen onih. ki so za- ko v Chicagu Njena restavraci- Chamazar ki je pisal v Prole- ki so morali na nočno delo. 2,400.000 izmed njih je žensk. glavo, na ničesar drugega ne Veliko lovcev v tajgi je žalostno prti vsled umorov ter drugih Ja na Blue Island Avenue je pru tarča svoj tedenski "Drol smeš misliti, ko ciljaš. Poglej končala. težkih zločinov proti državi. ljubljen prostor. Njegova kolona je bila zelo proti sem, kako se strelja!" Cisto drugače se godi sedaj Vlada je oznanila, da bo osvo- Stariha je poklical vnuka, 17-j mlajšemu rodu Jakobov sin bojenih okrog 25,000 političnih letnega Štefana, in mu nekaj po- Ivan, ki je imel nekaj smole s šepetal. Stefan je šel in položil svojim štiridesetim medvedom. jetnikov, če se obvežejo, da so pri volji sprijazniti se z voljo ljudstva in prenehati s prekucu- Drobiž' priljubljena. Opešal mu je vid in Tiskovni sklad Proletarca je pritožuje se, da so ga prijatelji priobčen v tej številki. Je zelo dober začetek. In naj bo tu poudarjeno, da je tudi potreben. Draginja je nas namreč jako za- PRISTOPAJTE K Skim ruvarenjem v prid starega , « ,' J ^ raisliti/ tudi reda. Mnogi so to takoj storili. 1 r Tako mi je povedal SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDN0TI I USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET • ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUSTVO a • mmmmm—mmm—mm #___, -. i^V:-_ ■....•_ a a a • Naročnina sa Zdruiene države (Isvsemši Chlcafa) In Kanado $6.00 £ aa leto; $3.M sa pol leta; 91.50 sa četrt leta; sa Chicago la Cicero « $7.50 sa celq leto; $3.75 sa pol leta; sa Inosemstvo $9.00. Poljaki upajo, da polagoma le H preidejo v dobo miru. I arazitve. pozabili, urednik. Albin Karničnik iz Penne se je preselil v Los Angeles in obljublja, da bo tudi tam agitiral kaj storiti, da premagamo po- i za Proletarca. V prejšnji številki smo na • Gospodarsko sode/o- P™ traniomenili v par b*»+ J V - ■• i dah ° naših agitatorjih, ki so vanje med Poljsko delali za tiskovni sklad Med • ^^L^-l^—lL^ njimi je bil Feliks Strumbel v in LenOSlOVaSKO cievelandu, John Spillar iz St. London. — ONA — Poljska je 66 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naslov za list in tajniitvo j«: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS ugodila Cehoslovaški svobodno pristanišče v Stettinu in svobodno plovbo na Odri do čehoslo-vaške meje. Zadeva je baje že sklenjena, tako da so prvi transporti švedske železne rude že prispeli na pomole v Stettinu. odkoder bodo poslani naprej, čim bo Odra odmrznila. Zanimivo in značilno je, da sta obe deželi sklenili to pogodbo med seboj, ne da bi bili povprašali za dovoljenje druge 8a iz r»»k>ge» da kdor se v res vlade — ko da zahodna meja Poljske ne bi bila začasna, oziroma nepotrjena temveč popolnoma permanentna. Ta pogodba je nedvomno velike važnosti za konferenco v Moskvi, posebno če bi na njej prišlo na razpravo vprašanje internacionalizacije plovbe na Louis Barborich. Milwaukee, se je v pismu pohvalil z zimo. Imeli so snega na pretek in komur se ni ljubilo ven gaziti po njemu —namreč po snegu do kolen, je ostal v taverni. Pravi, "bila nas je polna dru-LouiaaTin~več drugih" ki so ome- *ba v polni taverni. pa smo pili njeni v izkazu. Priznanje vsem, in peli." Mr. Barborich, to je ki so prispevali v ta sklad prijetno. Ker v Angliji iste dni, kjer je tudi padlo veliko snega, Lawrence Selak, Star City, so morali zmrzovati. Barborich W. Va , je poslal znesek za na- je tudi poslal dve novi naročni-ročnino in $2 v tiskovni sklad, ki ju je prispeval Jerry Franetič iz naselbine Cassville. Ob enem Lawrence Selak piše med drugim: "K vprašanju glede naročnine na Proletarca priporočam, da naj se ne zviša. To predla- V spomin pokojnega Johna Widmayerja Dne 18. marca bo štiri leta. od kar je preminul moj soprog JOHN WIDMAYER. Rojen je bil 10. aprila 1883 v St. Peter in Pavlu, živel v Dobrišovi vasi, največ pa v Petrovčih pri Celju pri sorodnikih. Zapušča poleg svoje soproge (spodaj podpisana) brata Franca Vidmajerja v Celju, tukaj polbrata Štefana Widmayerja in veliko prijateljev. MARIE WIDMAYER, Chicago. Odri. Poljska namerava baje zgraditi moderne utrdbe na obrežju Odre. Ako vaai je aaračalaa potekla, prosimo, obnovite ja čimprej. Dr. John J. Zavertnilc PHVsiCTAN and SURGEON 3724 WEST 29th STREET Tel. Crawford 2*512 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P M. (Except Wod , Sat. and Sun.) 0:30 to 9:30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Res. 2219 So. RMfeway Ave. Tel. Crawford 9440 It no answer — Call Anstla 9799 oooOooooooooooooooooooooo* i BARETINCIC & SON : • POGREBNI ZAVOD I Tal. 20-301 • 424 Broad Streat • JOHNSTOWN, PA. • o »••••OOOOOOOOOOOOOOOO«••• ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. T«l. MOHAWK 4707 1838 n. halsted st. chicago 14, ill PROLETAREC SE TISKA PRI NAS . . * . < . v. i . v-» . . vi ....... .................... Itoooooooooooooooo................................... ^^^i^mMiiii ■ iimiiiaTiTanMlimiiMarf ~ rtur iiMiiiiiafitt nil iiaaan iiiafa'iM tega, .. * i i . ,, * • V, ' * ski problem je ostal, bilo kjer- nikar ne stori. Ces. naša poga- , _ s ' . ; . . , ,, M __,__♦ • i, koli v Evropi, razen v Sovjetski Problem, ki je ostal Hitler je torej padel, a židov- janja za rešitev palestinskega vprašanja so v ugodnem teku, Evropi, rasen v Sovjetski uniji. Anglija ima vsled tega z pa jih bi taka uvaja lahko raz^ i n'im, nujve£ truda inJloliko Pre" ■ rm\ noij surove nagibe, ki jih po-uredbe so se izvajale komaj na hitlerjev nacizem je pregnal slo- zna 8vet0vna zgodovina Pb-7. šolah, drugod ni bilo o sloven- j venšcino tudi iz cerkve. Grozot- jeR Gradca }e bil ravno Celovec ščini ne duha, nc sluha. Toda! ne oblike iztrebljevanja načrtno t^to ^rno mes^0 kj je jalo so-kako bi se sploh mogel vršiti j so se porajale tudi v tem vpraša- sedni Gorenjski, kjer so paševa-slovenski pouk. ko so koroški nju. Te krute oblike neusmilje- jj nacisticni oblastniki in nasil-germanofili preganjali po 1920 nega nacističnega terorja so pe- ncži kader ki je bn polre-vse slovenske učitelje? Doživeli hale koroške Slovence v junaški ben za nem^0 upravo in strn-smo v naslednjih letih do 1930. upor. Slovenski jezik, ki je mo- hovanje Slovencev. Koroška deda ni bilo na polovici utrakvi- j ral tudi iz cerkve, se je končno žeja je raztegnila svoje meje tu-stičnih šol niti enega učitelja, ki zatekel še samo v tesni krog do- di na jugoslovansko ozemlje, bi znal slovensko. Kako bi se j mače hiše. Toda nacizem je raz- pro|j jugovzhodu na Mežiško do-mogli koroški Slovenci okoristi- predel svoje niti in svojo podlo jino na jUgU na Gorenjsko ti s takozvano kulturno avtono- vohunsko mrežo tudi v domač- Vstala je ."povečana Koroška", mijo, če so fanatični Nemci na! nost slovenske domačije. Tudi Koroškem videli celo'-v uprizar-1 sem so segale korenine germani- °b razvoju se je razkrila janju slovenskih iger in v nasto- j zacijskih nakan. vsa pokvarjenost brezdusnost pu "slovenskih pevskih zborov - -......- »n lažnivost koroške nemške go- olje iz pctrolejsklh vrelcev v so- ••V.J stdnih arahfkih deželah po pa. mani se I'd obsega so se razrasle . 4l . . 4. .. . v . \ . V. u-Tl. i u 1 u lestinski pustinji v njena prista- | junaške bitke, ki so ob uspeh,h jp „Ja U(J/e ZJ ^ ,p. j partizanskega orožja dv.galeza-^-ko industrijo v£>Jjno m()rKn;1. vest koroškega delovnega ljud-'rjco stva. Za enoten, načrten razmah Tudi angleški interesi veliki partizanskega gibanja na Koro- Angio*ki minister vnanjih za- škem je bila odločilne važnosti dev Ernest Bevin je dne 25. feb. ustanovitev Koroške grupi* od- v parlamentu dejal, da se skozi redov. V drugi polovici avgusta cevi, položene preko Palestine, 1942 je prodrl na Koroško prvi pretaka skoro toliko ali pa še bataljon Savinjskega odreda.1 več petroleja za ameriške dru- Korošci so z navdušenjem po- žbo kot sega za Anglijo, zdravljali ta bataljon kot vojsko Zato je v svojem govoru orne- kralja Matjaža. Vzporedno pa so njenega dae na zelo nediploma- uvajali koroški nasilneži zme- tičen način, pa vendar v rafini- rom hujši režim ubijanja, muce- rani angleščini poudarjal, da se nja, preseljevanja in pošiljanja Amerika umešava v židovsko v koncentracijska taborišča. vprašanje v Palestini ne samo Toda vse te metode niso strle nerodno temveč škodljivo za cdporne sile koroških Sloven- Anglijo, za Židovstvo in za 'cev, ki so v času najbolj krvo- Arabce, pri tem pa si umiva ločnih repfisalij jeseni 1944 z roke. resolucijskimi izjavami izvedli I nov plebiscit, plebiscit krvi, Titov plcbiseit, ki so ga zapečatile (številne žrtve koroških Slov bila. To se ne sme dogoditi, je rekel Bevin Byrnesu. Ampak takratnemu državnemu tajniku Byrnesu je šlo za zmago demokratske stranke v lanskih novemBerskih volitvah, z vidom na predsedniške volitve, ki bodo prihodnje leto. Pa je Byrnes rekel, kot je razbrati iz Bevinovega govora minuli tedew. da Truman svojo namero v f>rid večjega naseljevanja 2idov v Palestino mora izvršiti, kajti sicer bi ga z enako izjavo prehitel newyorski go-verner republikanec Dewey. Slednji bi rad postal spet kandidat svoje stranke za predsednika Zed. držav in enako ambicijo goji Truman v področju svoje demokratske stranke. Slo se jim je torej za židovske glasove, kakor se jima gre za italijanske, poljske, irske itd glavic, da Bevina nedvomno če-stokrat glava boli radi tega. A nadležno je to tudi našemu državnemu departments 2idov-stvo sedaj je najjačje baš v Zed. državah — bodisi politično, gospodarsko kot tudi na kulturnem polju. A tudi antisemitizem narašča in ko se v tej deželi nekega dne kriza spet dogodi, se merodajni faktorji boje plemenskih in verskih bojev, kar napravi polome za še hujše zlo. MnOgo Židov v Palestini je spet mnenja, da naj se bi jim odprlo vrata v dežele, v katerih so prej živeli, znova. Ne, da se jim bi vrnilo česar sami vedo, da ne bodo dobili več nazaj, ampak da bi smeli začeti spet od kraja. Zdravniki in dentisti, ki v Palestini nimajo vsled svojega velikega števila kaj početi, bi v Kajti državljanov posebno teh sv°jih Panjih krajih odprli štirih skupin je milijone, pa se jim je vredno prikupiti, ako hočeš zmagati. Zato so se i republikanci i demokrati v lanski volilni kampanji prikupovali največ trem — posebno v New Yorku in v Chicagu. Ces, Židom naj se odpre Palestino, Italiji naj se da pravičen mir in veliko pomoč za njeno obnovo, in Poljsko pa naj se varuje pred šapami ruskega medveda. Marsikje svoje urade znova, ker v njih takih ljudi manjka. In tudi drugi znanstveniki bi prav prišli, namesto da se dolgočasijo v natrpani Palestini. * A Bevin je obupal, da bo vsled ameriškega sebičnega političnega umešavanja to vprašanje mogel rešiti in je pred par tedni izjavil, da naj si ga dobe za svoj glavobol združeni narodi. Kaj naj oni store z njim — m- Obdolžil je našega predsednika Trumana. da se je umošal v stvar v skrajno kritičnem času ter Bevinu in Angliji pokva-cev po ječah, koncentracijskih ril vsa prizadevanja za rešitev taboriščih in s pregnanstvom. spora med Židi in Arabci v sveti I' Presenetljivo je vplivala na deželi. Korošce vest o bitki pri Črni. To je bilo lanskega oktobra. Slovenski koroški, proti fašist ič- ko sta se naši dualni stranki ide-ni borci so se sijajno izkazali. V mokratska in republikanska) totem hipu so nemški, fašistični pli ?a sedeže v kongresu, za go-mogotci s|x>znali, kako se jim vernorske ter razne druge slu-majejo tla pod nogami. Živa, žbo. zdrava ljudska sila koroških Slo- Bevin pn je med tem konferi-vencev je bila. ki je vztrajno,'ral, v kolikor mu je dopuščal uspešno z orožjem v rokah na čas. v ostalem pa so mu poma-padala. majala in izpodkopava- gali člani njegovega ministrstva, la njihove postojanke. Nikjer se pobotati arabske ter židovske niso več čutili varne ti koroški vročekrvneže in hladnokrvne- so isti politiki tarnali, kako se dokl^r naf d?ž*!e vztraJ^a za ohranitev kapitalizma, pa je tudi vprašanje. Poklicni delav- Nemčiji hudo godi, pa apelirali* da naj ji pošljemo živeža in pa , . , . , . . ... da naj Rusom preprečimo, da jo CJ' P»>^sionale. ^govci bi ropali. V takih krajih se je " ™ šlo za nemške glasove. Be v i nove zinote germanski oholeži in krvoločne-ži. Partizanski diversanti. sabo-terj in minerji so poskrbeli za to, da niso mogli več mirno za-tisniti svojih oči. Od 1942 do 1945 je bilo 3500 že, da bi v Palestini nastal mir ™ P* za razumevanje medna "Častna" beseda ''prelomljena" Zahteva Židov je, da naj Anglija drži svojo besedo, ki jim jo je dala med prvo svetovno .. vojno, namreč da postane Pale- iuT0?^', V Too""' "ina. ki so jo takrat zavezniki •kih odredih. Izvedli so 738 vo- ^ Turciji J dobi dol ih sto. jask.n akcij, pobili 3855 Nem- ,ctij (j0?'b izraeicev cev. ranili 1936. porušili 40 mo- . . . , . stov. Slovenskim partizanom na! Arabci so se takoj uprti in pre- ^H^r:' Napočila je doba svinčeno te- spode. Nismo pozabili, kako "so Koroškem so se priključili sicer J s voJno ,s,ama- bl se ■redenticne namere Nestrpnost „„,„..„ ---- .1-----sorazmerno maloštevilni nemški to zgodilo. riko, ne v Zed. države, ne v Kanado, sploh nikamor. Zato se je Bevin osmelil ter dejal, da je Bevin, ki je sam veliko kriv j treba s fineso prenehati ter go-svojih neuspehov, vsled svojega voriti resnico, tavanja za ameriško vnanjo politiko. namreč koder se je šlo KOMENTARJI zoper ruske, jugoslovanske, če- ' ške in poljske težnje, pa se je j (Nadaljevanje s 1. strani.) končno le razjezil in priznal svo- j okrog 180 milijonov prebival- jo zmoto, čeprav indirektno in/! cev. In vrh tega, kaj pa naj Zed. edino le radi Palestine. države propagirajo v Rusiji? Trumanu in njegovi stranki. Kapitalizma ii vendar ne more- ier Deweyju in republikancem jo priporočati. )e zalučil, da se jim gre le za „ . . . . , . ... . , '. . • » -u Pacificni otoki, ki jih je vzela glasove — to se pravi, za službe, . . T . x » r . j v vojni z Japonsko nasa oboro- ne pa za razumevanje medna- » J .. , . . zena sila, lahko ostanejo amen- rodmn problemov in ne za te- .. , t , „ .. /.. XT . tka lact Uor cn kiki o t».»o M jca zave, ki jiii ima posebno Velika Britanija (vsled svojega impe- ška last, kar se Rusije tiče. Naša vlada jih namreč zahteva pod . . , * . . * svojo upravo in pri tem je do-rialisticr.eqa ustroja) vec kot ka-1 i . u * . , mnevala, da bo temu nasproti se v predblescitni dobi leta 1920 sklicevali razni koroški politiki uu,c ,iai,"ric' r*9"*"™* žkega vzdušja, delo zloglasnega koroškega nemstva ni popustila zas^žnjevalcJa Mayer-Kaibit- ^dlvnSi^r\Z^kii L^en scha« ki je V(;diln0 vl°«° razmejitveno rJv fn korrtlkih Nemcev Neka" Pri ^ujčevalnih načrtih, saj je vlogo Karavank, ki dele Gorenj- eri bil VOdja "rada Za U^UeV nem' sko 8 tem Slovcnij° in ISLSf ^L knrr^ štva s sedežem v Celovcu, po- slavijo od Koroške. Sklicevali so priznali, da so bile zahteve koro- na ^^ HkraU tudi na politično, gaspodar- skih Slovencev mimma ne. Sle- M >J> M R Heimat- sko, kulturno in zemljepisno pota koroških ^n.zator^v bun | jame tem izrodkom koroškega nemštva, ki čez noč zavračajo nekaj, kar jim je pred desetletji bilo še sveto? Koroški gaulaj-ter dr. Rainer je po vdoru na Gorenjsko zahteval od svojih pe>drejenih, da je treba Mežiško dolino in Gorenjsko popolnoma vključiti v Koroško, da je treba poskrbeti takoj za popolno izenačenje, za vključitev Gorenjske v vojno gospodarstvo in vključitev slovenskega gorenjskega prebivalstva v nemško skupnost. Vzporedno so potekale na slovenskem Koroškem strahotne akcije, ki so bile posledica Maier-Kaibitschevega iztreblje-valnega programa, ki je predvideval preselitev 180 slovenskih koroških družin v notranjost nemškega raj ha. Toda na obzorju se je pričelo že svitati, zdrav koroški rod je stopil odločno v borbo proti svojemu najhujšemu, najbolj nevarnemu sovražniku. Razodelo se je zdravo bistvo našega slovenskega koroškega rodu. Oboroženi odpor koroškega ljudstva Ko so nemAki koroški oblast- 4 BTtT' I T ■ '""M lit I if UnVB stvo, je Koroška dokazala, da se ^ d __ ba* 2aradi bigol_ hoče otresti fašističnega^ gor- sJtva"ki soiskale nacistično zver j V njenem brlogu in jo užugale.! Imperialistični interesi Raj h se je zrušil. V valu dogod- Angležem ni za nobeno teh i kov so se tudi na Koroškem na- treh ver, jim jo pa za njihovo ;glo razvijale vojaške akcije. Ko- takozvano življensko žilo, ki te- ; roški odred je 8. maja zasedel če skozi Sredozemlje, in za nji- Borovlje in Bistrico v Rožu. Na- Hove oljne zaklade, ki jih imajo slednjega dne so hrabri pnrti-; v tistih krajih. ! zanski borci, ovenčani s slavo Zed. države so si jih pridobile zmage, vkorakali v Celovec, ka- veliko novih po minuli vojni v mor,,sta prispeli čez dva dni še Saufli Arabiji. Nedavno so go- druga in trinajsta brigada. V tre- stile skupno z oljnimi magnati nutku nemške kapitulacije so Standard Oil kompanije saudi- partizanske enote pred priho- arabskega kronprinca tako kot dom zaveznikov zasedle Gospo ** nikogar dozdaj. Seveda zato. Sveto in zastražile spomenik, ikcr nnm — namreč omenjeni simbol srednjeveške slovenske oljni družbi prepisal s svojim države, zgodovinski vojvodski očetom petrolejska ležišča v prestol na Gosposvetskem polju I svoji puščavski deželi. On bo .. ^ . . ... „ . I vsled tega živel lepše kot pa se V Celovcu se je rodila 8. maja Uge ljice 0 starih arab. 1945 koroška deželna vlada, ki *kih princih i7 Tisot, in ene noči. je sprejela politično dediicino n Angleže to jezi, češ. ono poli-rok hitlerjevskega trinoga dr tiko imatc Amer4eani za Arab. Ramerja Previela je na ogo na- ce kldar ge Vflm fa rtjihne daljevanja nacistične vlado na oljnp vrefce |n d kadar ho_ Koroškem z na novo poživljeno ^ mirerM\ v New Yorku, v in nedeljive .Koroške^ Žal, da je kjer m 0 AmeHčanov ži-morala biti partizanska zasedba d^vskcgfl porckla. njim v vabi v takratnem položaju samo za- M njlh*ve giasovc; časna. Dne 21. maja so se pričele partizanske enote umikati. V Nekaj z ozadja nekaj dneh so se umaknile do Ko je Bevin izvedel, da misli stare jugoslovansko-avstrijske Truman pritisniti na Anglijo— meje, ne da bi se Jugoslavija češ, da naj dovoli čimprej izse-odrv>vedala sinjim upravičenim ilitov vr sto tisoč židom iz terakoli druga velika dežela, z izjemo morda Francije. A glede nje je treba upoštevati, da je bila poraŽ3na, torej se je ne more primerjati ostalim trem v veliki četvorici. Življensko vprašanje v Palestini Iz Bevinovih trditev je razvidno, da se bi Židje, tudi kolikor tako, da ako imamo mi pravico jih je sedaj tam, namreč osem do tuJih posestev, jih tudi Ru-sto tisoč, sami ne mogli preživ- siji ne bomo smeli odrekati. Ijatl Vzdržujejo jih največ ame-j Andrej A|eksandrovič Žda-ski Židje. Financirajo jim na- nov je v Sovjetski uniji velika prave, grade mesta in sole. Ako osebnost. Tujezemski dopisniki se jih bi naselilo v to malo de- v Moskvi ga Že dolgo oglašajo zelo se toliko, da jih bi bilo več za Stalinovega naslednika. Žda-kot milijon ter bi tako v številu nov je vojaški poveijnik, s ^ržo vala Anglija, Avstralija, Nova Zelandija in posebno pa Rusija. Moskva pa-je enostavno odgovorila, da ker so Zed. države bila tista sila. ki je otoke na Pacifiku iztrgala Japoncem, naj le kar ostanejo na njih. To je tukajšnje politične kroge osupnilo in sedaj si to potezo razlagajo nadkrilili Arabce, bi bil življen-ski problem še težji, a v času ameriške povojne prosperitete bi to ne bila za Anglijo in ne za Žide v Palestini posebna skrb. ker bi vedeli, da jih New York iBevinov izrek) ne zapusti. Vendar pa je mnogo že dose- maršala,. ki je vodil obrambo Leningrada. Ima tudi mnogo političnih služb. Najvišja izmed njih je bila predsedništvo vrhovnega sveta Sovjetske unije. Koncem februarja je iz nje re-signiral. Nato so ugibali, da-li se je Stalinu zameril, moskovski daj doseljenih Židov v Palestini radio pa je pojasnil, da je izsto- zelo nezadovoljnih. Židje v ev- pil zaradi obilice drugih važnih ropskih deželah so bili pred voj- poslov. Ždanov je namreč tudi no v velikih mestih v Nemčiji, tajnik centralnega odbora ko- v Avstriji, na Češkem itd. od- munistične stranke. A o tem, vetniki, zdravniki in profesorji, kdo bo Stalina nasledil, so ne- pa tudi kemiki itd. V revnih ' dvomno ukvarjajo tudi politi- predelih Poljske. Galicije, Slo- čne osebnosti v Sovjetski uniji, vaške in ponekod na Hrvaškem ne samo v inozemstvu, so bili krčmarji, štacunarji in posojevalci Koreja je bila nekoč pod ru* V Nemčiji in še marsikje v *ko nadvlado V vojni 1 1905 jo Evropi so 2idje posedovali veli- JC °*vobod.la Japonska Sedaj ko največjih listov, kontrolirali P°>™ca pod ameriško ,n so mnogo bank in veliko indu- P°lov,ca ^ sovJctsko okuPa" stri je. cijo. Razmerje med tema cona- Sedaj, po vojni, so zahtevali ma pa j?. "?kak° tako metl vse to nazal A vmleneaa im co"ama A ln " na Primor- Mlo prav malo. Kajti bank. ka s*em Dogajajo se incidenti in krine so jim vzeli, pa iasopisov, ^casi tud/ .8P°f"dl. med naš,m> tovarn, veletrgovin in tako na- 'er. sovjetskim, vojaki. Med tem prej ni več - saj ne Ukih ka- dcllT. ^vjeUka oblast za k<^ kor so bile. In novi lastniki do- munmra"Je svoJe«a.de,a Korr kazujejo, d. je to sedaj njihovo, J«.8"1^'4^ poveljstvo pa pod- ker niso dobili ničesar zastonj. Nn Slovaškem in v Galiciji n. pira privilegije. Koreja je torej za odnošaje med ameriško ter pr se povračanju Zidov v šta- »očka cunsko obrt upira zadružno gi- ,nJ^ ,aka ^ludl osta'a' dokl" se banie obe armadi ne umakneta ter Ko- Vi lik« obrti v deželah sovjet- reJo PrcPus,Ua Ko^cem_ ske sfere, ki so bile pred naciz- Najcenejše blago vna svetu mom last Židov, so sedaj v pose- sta danes: človeško meso in člo-ti jih ne bo več dala rveika kri.—Eugea^ V. IVbs, t A Yugoslav Weokly Devoted to tho Interest of the Workers a OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. ond Its Educotionel Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 2056. WMkly *t SMI So. Uviial* At«. CHICAGO 23, ILL., March 5, 1947. VOL. XLII. Portal to Common Sense OF LABOR J^dge Picard was putting It mildly when he said the effect and scope of the Supreme Court's por-tal-to-portal pay decision have been "distorted beyond recognition." His own decision, if upheld, may introduce some common sense into a controversy that has brought out the worst in many unions and their employers. Now that the propaganda storm is subsiding, it is instructive to review the whole case The Mount Clemens pottery workers were n-couraged by their employer to punch the time clock up to 14 minutes before or after the whistle blew, but were paid from whistle to whistle. When they first went to court, four years ago, they were not seeking portal-to-portal pay. They were asking overtime pay for part of that period between check-in and whistle. The master who was charged with establishing the facts held that part of the 14 minutes were spent in walking from time clock to bench or getting ready to work,1 and these actlyities, by the custom of the industry, were not compensable. As for the balance, he said, i the workers had not proved that this time was spent in productive labor. Judge Picard agreed that walking time and preliminary activities were not compensable; but he over-1 ruled the master ta hold that the rest of the 14 minutes were spent in making pottery and should be considered part of the work week ' • * * Portal-to-portal first became an j issue when the case reached the Supreme Court. By this time the miners had won portal-to-portal pay, so the pottery workers argued that they should be paid for all of the 14 minutes, whether spent in valking or anything else. The Supreme Court, while denying that ill of the 14 minutes were compensable, held that time actually -pent in walking and preliminary ictivities under the employer's con-rol should be considered part of he work week if substantial in amount. The case now went back to Judge .'icard for a determination of how nany minutes were actually spent n walking and preliminary activi-ies. To the credit of neither, both itigants switched sides. In the first round, when the issue was how nany of the 14 minutes were spent .n labor, the union had argued that walking consumed very little, .vhile the company had claimed it .ook a great deal of time. In the ?econd round, union testimony ex-iggerated and company testimony ninimized the walking time. Condemning both s!des for reversing their fields. Judge Picard made his own finding and held the time spent in walking and getting ready was too trivial for consideration. A basis for sound settlement of the whole dispute has thus been laid. The statutory work week is defined to include all time which workers are required to spend on the employer's premises under the employer's control for the convenience and necessity of the employer—provided that odd minutes on the borderline of work periods are significant in amount. Here is a reasonable interpretation of the law which should knock out most of thc silly suits for fictitious "back pay," and at the same time protect workers from chiseling employers. Let us hope the book is now closing on an unhappy chapter in labor relations Despite Wall Street Wailing In 1946 Figures Now Show It Was Record Year Spectacular profit showings by corporations for 1946 are now being disclosed as financial reports become available, leading Business Week to comment. "All in all, 1946 was the biggest year in history for corporate earnings." This same publication estimates corporate profits at something like $12.000,-000,000 after taxes. This betters even the record $9,950.000.000 of 1943. These financial reports for 1946 just now becoming available make rather strange reading in view of all the weeping and calamity-talk-ing by Wall Street and its minions in that same year. Corporations, the country was told, were being virtually ruined by "labor troubles" and a studied effort was made to place the blame on unions for every shortage and failure of business management. Now it almost seems as if big business had a bumper year in spite of itself. Not only were the profit figures for 1946 extraordinary in their aggregate volume, but it is also notable that profits were widely distributed throughout the corporate structure of the Nation. Even in the case of firms that did not fare quite so well as others, the ; generous carryback provisions of the tax laws came to their rescue. Total refunds to corporations by the Treasury under this section of the revenue laws amounted to $707,022,331. A nice handout from Uncle Sam! Financial publications tell a rosy story of lush profits in industry after industry. U. S. Steel, bell-weather of big industry, reports a net profit of $86,663.530, the best since 1941, year of big war contracts. Meat packers eked out in good shape, with Armour, for example, reporting its net income up from $9,172,538 in 1945 to $20,-791.128 in 1946. Textiles were at the front of the parade also with industrial rayon, as an example, going up from $2,438.313 in 1945 to $8,822.040. Utilities outdid even most industries. In fact, only automobile manufacturers and railroads failed to report exceptionally good earnings, and tax rebates took care of motors. This, then, on the basis of factual reports, is the picture of 1946 for corporate profits. It contrasts sharply with thc earlier prophecies of gloom from business sources which sought to draw a cai toon of excessive wage demands threatening all industry. This boom year came on top of several war years when corporate profits were at record levels and with special tax protection for business in the postwar ear. Yet these same corporations, through their spokesmen in Congress and the press, are clamoring for a flat 20 percent tax slash to benefit the wealthy while the lower income groups get mere crumbs. These same corporations arc also behind the furious drive in Congress to enact laws to shackle organized labor. It would seem that the more money they get, thc more they want. —United Mine Workers Journal S U.S.conciliation SER\/iCE SETTLED 1,408 lA8o^MAN*3EMEtfT06fUTES IN JUMg.if£A*S BUDft 9*1 IWfc $OUTH6RM FAftMtAfllCKj*0 ttAffMRMSS ANNUAL Itaftf* ttib-MMUVtf fAftttftSMM »tutor THE LESSON OF BRITAIN By RAYMOND F. IIOKSfcS Thi> is neither a defense nor a whitewash for the British Labor Government ana its Socialist officials. Only those who are both dis-lonest and malicious will try to make themselves and others believe that national misfortune resulting from many years of private-profit exploitation plus the worst winter in half a century has teen caused by the Labor Government's studied approach to Socialism. I am writing now to get one or two points straight, because what is happening in Britain, and the rest of Europe too, right now is a warning that the American people had better heed if they wish to avoid plenty of trouble of their own later on. REFLECTIONS By A. TURKMAN, Cleveland, O. Co-operation—a joint action for and still is, the organization of thc profit be it material, monetary.! Jugoslav Partisans who, in a land moral or otherwise has today be- ravaged and torn by the rapacious come thc pass key to that elusive enemy whose domination appeared ioor frsyond whose portals are the eternal peace and security that .nust como to this world if our civilization is to survive. With frontiers diminished almost to the point of extinction by the airplane; and industry becoming ever more complex due to technological advancement. the era of rugged individualism is now a memento of days gone by. Man today is so inextricably dependent on man for his everyday existence that any prolonged disruption of the involved mechanism that creates the complete, managed to maintain effective fighting forces which plagued the enemy continually and from all places until the foe was struck from thc land. Today this identical group almost devoid of all modern machinery and resorting to the use of primitive tools is accomplishing miracles of reconstruction in a successful, but trying effort to rehabilitate their war scarred and plundered land. The will is present—the way is in process. The world has just suffered necessities of life is sufficiently through another war whose com-serious to impair the pattern of1 pletion has not only failed to solve tSN IbtOO, "THE OONORE6S OP OAfNNBX iMDUSfKlAL.' UrtOrtS, REP*eSEMTlN$ l,fcOO.OOO WbttCRS,MilD v IIS RRST CONSTITUTIONAL COftMINTtOftJ INWTWV CE€( \9M>. THE OON9rinrnOKADOP7»D AIMS AT, T>te <40-HOUR WEEK, (^EMPLOYMENT INSURANCE AND ELIMINATION C* "COLOMAL* COWO»"HOJS. „ IF IHiS UNiON LABEL APPEARS ' nf Teachers Leaving Classrooms In Droves Because Of < Starvation Salaries 6,000 Buildings Ciosed . | Mor« Than 7S.M« Children Will Gel No Education This Year Facts and Phobias It is a matter of frequent wonder how columnists who are paid to damn labor come by their bent in that direction. It seems incredible that any man, particularly a man supposedly as educated as a columnist must be, could forever see nothing but evil in unionism and in labor. These same columnists, adept at figuring, are equally adept, apparently, at making figures lie for their benefit. Edward T. Austin, a columnist in the employe of the Copley press, recently circulated the balderdash that coal mine operators conduct their business at a loss year afttr year. His column was widely circulated, and no doubt believed by many who read it. Austin reported that total production of the coal pits amounted to $503,000.000, and that coal diggers themselves got $508,000,000 for digging that cool He expected reader« to believe that too, incredible as it may seem. Only a few days after Austin's piece of assininity. the Chicago Journal of Commence reported in its news columns that a slight decline in the coal operators' profits was expected, and that thc profit of $91.000,000 made in 1943 would not quite be reached for 1946. Isn't that a pity! —The Progressive Miner MORE SUGAR Thc American housewife is in line for a 10-pound increase In her sugar allotment this yesr, it is revealed by Department of Agriculture oficials who testified before a House committee. Sugar-minded Congressmen say the boost is not large enough—thst it should be at leait 15 pounds He that loves not books before he comes to 30 years of age, will hardly love them enough afterward to understand them—Clarendon. The nation's public school system—regarding as a bulwark of democracy — is breaking down. Since Pearl Harbor It has deteriorated to an alarming extent. Teacher morale is the lowest it has ever keen in this country. Those are but a few of many sensational disclosures brought to light by a six-months' nation-wide survey by the New York "Times." The picture is painted in somber colors, and is darkened by the fact that no improvement seem* to be in sight. . Schools Being Starved In a few words, the survey rc-' vealcd that the fundamental fact is that the schools are being starved —especially the teachers. More than 350.000 instructors have left the "public schools since 1940. One of every seven still in profession is serving on an emergency or sub-standard ba^is. Many of the emergency teachers are1 little better educated than the, pupils they teach. Over 60.000 have only a high school education or less. Seventy thousand teaching positions are unfilled because of the inability of communities to get the necessary teachers. Meanwhile. 20 per cent of all teachers, or 175,-000, are new to their Jobs each year —twice the turnover that existed before the war. . Classroom teachers get an average of $37 a week. More ~ than 299.999 get less than $25 weekly. Children Denied Education One of the startling revelations is that 6,000 schools will be closed because of lack of teachers, which means that 75,000 children will receive no schooling this year. Almost as bad, 200 000 children will suffer a major impairment in their schooling because of poor teachers. There is a general impression that this country has been generous .in support of its schools, but that is not true. For the entire country, only 15 per cent of the national income is spent on education. Great Britain spends an estimated 3 per cent, while the Soviet Union spends 7.5 per cent. Appalling edu c a 11 o n a I inequalities exist throughout the nation. Top schools spend $6,999 per classroom unit, while those at the bottom spend only $199. The national average Is $1,699. Facilities In Bad Shape The wartias left a damaging toll on school facilities. Everywhere buildings are in need of repair and school supplies are lacking. Overcrowded classrooms are the .'uie and not the exception. An estimated $6.000.000.000 is needed for construction and to make essential repairs. Teachers are deserting the classrooms in droves because they cannot maintain themselves on their salaries. They can get more money driving trucks, collecting garbage or serving as a bartender than they can teaching. "Everywhere," the "T i m e s" says, "teachers are regarded with pity or scorn: they often are treated as second class citizens." Curiously, while there is general recognition of thc gravity of the situation, thc responsibility is not being placed where it belongs. Publicconfidcnce in the schools has dropped sharply, notably in areas where money for their support is Joled out in niggardly fashion. Turn to Private Schools Parents are turning in increasing numbers to private and parochial schools in the hope of getting a decent education for 'their chil- j dren. The "Times" closes its sensa-1 iional story with this nrresting statement: "Our schools were not bombed a i were the European schools. Hut nearly two years after the end of the war they are being wrecked just as sarely as though they had been blasted by heavy bombers/* The Newsprint Shortage The serious effecs of the newsprint shortage, discussed in relation to the smaller American papers by Bryant Putney in last week's Nation, are by na means confined to ,.„this country. With American publishers getting the lion's share of the world supply, it is not too much to say that unequal distribution constitutes a real threat to democratic govern-; ment in other lands. Interviewed in New York last month. Sir Robert Webber, director of the British Kemsley newspapers, said: "Freer enterprise and real democracy depend on the people's fre access to knowledge. Today the United States is consuming two-thirds of the world's newsprint ... If this amount is necessary to maintain the American way of life, then there can be only enough newsprint in the world for 200,000.000 democrats. The rest will have to go totalitarian." This is much more than a business matter to be settled by the longest purse in an open marke. Carlos P. Romulo's proposal that the Onlted Nations consider 4 world newsprint allocation system seems to us one on which early action should be taken. \ —The Nation • Just Mlesed Mr. Smith: "I understand your wife is s finished soprano," Mr Jones. "No, not yet. but the neighbors almost got her last night." In an era of great aocial changes, such aa the present one, it la important fori Americans to know that they just can't wait until the old order cellapees before taking action and then expect the transition to a new way of life to be easy and pleaaaat. This is one lesson that can be learned from Britain and other nations right now: Americans, who have both some time and the ballot, had better learn it. Another lesson is that no government can give its people a . larger measure of prosperity tkan exists within the nation it , governs. In Britain today the people are payirg t.'.c price for waiting too long—waiting until private enterprise for private profit had exploited and weakened the nation's resources without regard for the common good, and until Britain had been impoverished in a very real sense by two costly wars— before deciding that the time had come to give a mandate for Socialism. % The job of socialization is more difficult and thc- need for service and sacrifice is greater because the British voters turned to Socialism after, rather than long before. Britain bccame a place where private wealth had accumulated and public welfare had decayed. Likewise in the United States, socialization could be much less painful and could be achieved without the sacrificing democratic procedure if it had been sanctioned and begun a half century ago. It will be a hard and painful job if the /Tmerican people wait until capitalism's next bust makes socialization an inescapable and immediate necessity. Strikes ? Total production of electric power in the United States in 1946 was only 6/10 of 1 per cent below thc total in 1945. In other words, power production in the 1 first year of peace stayed practically at the wartime level. Thc quantity of electric power used is about the best • "yardstick" for measuring industrial production. That was expected to fall after the war. On the contrary, the report proves it remained at the record-breaking war peak. That could not have happened if strikes had seriously interfered with production, as antl-union propagandists have claimed. living. The Allied victory on the home front over the fascist hordes was effected by the concerted or cooperative endeavor of government, labor, and capital producing the sinew* of war. Truer. thc hapnony was often disrupted, but there re- the ills that made the war inevitable, but has incurred new problems whose s3lutions must not long be delayed if they are to be prevented from becoming the cancerous growth whose swift and silent spread will terminate in the eruption that will be the world's great- mained a continued sufficiency of i est massacre-atomic war. joint action that resulted in an un- To combat and correct the ills surpassed arsenal from which the that beset this world the nations Allied Forces drew the implements convened in solemn session, but necessary to defeat the enemy. After the initial and disasterous encounters with the enemy in Africa. the U. S. high command rec- the result has been negative due to the unwillingness of certain parties to co-operate on specific economic and political issues. The meetings ognized the fact that modern war-1 did, nowever, disclose the very fare required thc closest type of1 pertinent fact that today capital-co-operation among the arms of ism is combating communism the service. The ground foAce with-1 where in the past the situation was out the support of the air arm at; quite the reverse. Whether or not the proper time and place became 1 there exists such a possibility as a vulnerable target to the enemy these two exponents .of systems of air action, and this proper support such contrary tendencies c o-could be realized only thru a close operating to the extent of averting alliance between the two forces. A war and providing a harmonious reorganization of battle tactics on trade relationship through a just this closcr co-operation paved thc way to ultimate victory. Label it training, orientation, manual of arms, discipline, or esprit de corps, it was the joint action, or teamwork, of the soldier in the field with the soldiers of the service and supply units that vanquished the heretics of fascism. Intelligence reports emanating from Germany bore the ominous information that thc scientists there were in the various stages of experimentation with atomics with the vile intent of constructing atomic bombs of such singular de-struct i ven ess as to render the Allies impotent and bring world domination to the Reich. Spurred by the realization of thc feaaabllity of such a decisive discovery, the U. S. was galvanized into action; and thc aid of the leading scient- division of world trade so necessary to both parties is a question that only time will answer. Today in Europe amid the economic and political chaos can be outlined a faint path that as its volume of traffic increases is becoming more and more clearly defined. The popularity of this path is increasing due to the fact that it is the path of Socialism whose promise of true democracy providing planned production for use rather than a wasteful production for profit under a system that preaches racial hatred and denies the right of franchise to certain minorities travels in a direct line to the destination of peace on earth and enough for all. Why not take this path exploiting its possibilities to the fullest extent and create for this world a brotherhood of man where men of all nations, races. ists of nuclear physics was en . . J .„ , . rolled into the tremendous project colon,• and cree,ds wlU llvc in n,r' that thru the unstinting efforts of,m