TO SMO MI Od junija 2015 do junija 2016 se je pri dopolnilnem pouku slovenščine v Banjaluki, Slatini, Prijedoru in Tesliću dogajalo veliko zanimivega, saj poznamo recepte, ki popestrijo še tako dolgočasne ure. Ker smo se jeseni pripravljali na kviz na temo hrane, smo brali in sestavljali recepte – tiste prave in tudi take, ob katerih se zamislimo ali nasmehnemo. Naše recepte vam dajemo v branje, da boste še vi vedeli, kako pripraviti lep dan, zanimivo ekskurzijo, vesele praznike in še marsikaj drugega. Ne pozabite prebrati receptov za učenje slovenščine in tudi tistih za srečo! ece t za uč e s neR ecep t za učen j e sl ovenšč i ne Težko je dati univerzalni recept, ki ustreza vsem. Vsak od nas ve, kaj je to, kar nas vleče, da pridemo na pouk vsak četrtek, in tako že več let. Naša skupina je posebna po tem, da smo vsi različni, a nam je tako dobro, ko smo skupaj. Najpomembnejša sestavina, ki nas drži skupaj, je skupna ljubezen do Slovenije, jezika, ki ga imamo radi, in se ga želimo naučiti. To je čas, ko vsak od nas vsaj za nekaj časa pozabi na svoje težave, saj majhne stvari naredijo življenje lepo. To so malenkosti, zaradi katerih ječlovek pravzapravsrečen. Nekatere izmed nas voditudi radovednost in želja po nenehnem učenju. Pouk je zame tudi čas za srečanje s prijatelji, s katerimi lahko delim svoje težave. Toda, najpomembnejša sestavina v tem receptu je naša učiteljica Barbara, vedno nasmejana, pozitivna, optimistična. Naše učenje je veliko več kot preprostoučenje jezika. Naedinstven način ona uspeva združiti jezik, zgo­dovino, zemljepis, velike osebe Slovenije in njihova dela ter slovensko tradicijo, tako da pouk vsakič mine prehitro. Recept:Vzemi vsak četrtek 9 mesecev v šolskem letu, odstrani napetost, jezo, utrujenost in žalost. Vsak četrtek nato napolni z nadevom: ena tretjina dela, tretjina smeha in tretjina sprostitve - z dodatkom treh žlic optimizma, ene žlice topline, zrnca odpuščanja in ščep­capotrpežljivosti. To maso prelij z obiljem ljubezni. Narejeno jed okrasi s šopkom drobnih pozornosti in tako vsak četrtek. To je naš recept. Dušica Drinić Malićević Učenci dopolnilnega pouka sloven-ščine so vse šolsko leto brali revijo Pil in se učili ob Veseli šoli. V sobo­to, 6. junija, so tisti, ki so na šolskem tekmovanju dosegli vse točke, obi­skali zaključni veselošolski dogodek v Ljubljani. Obiskali smo veselošolsko prireditev. V Ljubljani nam je bilo zelo lepo. Ko smo prišli, nas je pričakala gospa Špela. Ona nam je pokazala, kje se­dimo, in rekla, da se bo začela prire­ditev. Usedli smo se, prireditev se je začela in na odru so bili pevci, igralci, orkester in voditelj. Bilo je zabavno, vsi smo uživali in smo se smejali, vse to smo fotografi ­rali. Ko so delili nagrade državnim pr vakom veselošolskega tekmovanja, so poklicali našega prijatelja Andreja Drinića, ki je z veseljem prišel na oder. Po prireditvi smo šli v Živalski vrt Ljubljana. Tam smo si ogledali razne živali, ki so nam bile všeč. Na poti v Banjaluko smo se ustavili v velikem nakupovalnem središču Qulandia. Tako se je končal en dan v Ljubljani. Aleksandra Špehar Prihaja Andrej Rozman Roza! Kakšen plakate bomo naredili? Zaključek šolskega leta v Banjaluki Vse leto smo se pridno učili, na koncu smo se z Andrejem Rozmanom Rozo veselili. Pode­lili smo potrdila za obiskovanje pouka, pohvale ter priznanja za bralno značko in za sodelo­vanje v projektu Knjižnica – vesolje zakladov. V Tesliću smo se poslovili ob bogato obloženi mizi. Tudi v Prijedoru smo podelili potrdila in pohvale in si voščili vesele počitnice. počitnice Obiskali so nas učenci iz Novega mesta. Aprila smo bili gostje učencev Osnovne šole Grm, junija smo bili mi gostitelji učencev iz Novega me­sta. Če ste brez energije, preberite recepta za napitek in sarmo, ki vam bosta povrnila moč. , V Slatini je bil že šesti Slovenski dan. Učenci dopolnilnega pouka slovenščine so se predstavili s folklornim nastopom, na stojnici so pripravili kviz o Sloveniji, vsi obiskovalci pa so se lahko pomerili v sestavljanju koščkov Slovenije. Učili in zabavali smo se na poletnih šolah in taborih v Planici, v Ljubljani in v Kopru. Bilo je tako veselo in zanimivo, da si želimo, da bi lahko odšli ponovno, zato smo sestavili recept za to, kako dobiti štipendijo za poletno šolo v Ljubljani. 15 dni poletja v Ljubljani Ljubljana je glavno in največje mesto v Slove­niji in je zelo posebna. Najbolj všeč v Ljubljani mi je, ko je sončen dan in ljudje hodijo, otroci se igrajo in v zraku je prijazno vzdušje. Naj­lepša dela Ljubljane sta zame Tromostov je in Grad, s katerega si lahko ogledaš celo Ljublja­no. Stavbe so zelo lepo zgrajene, ampak zame je najlepša stavba dijaški dom za Bežigradom, v katerem sem uživala 15 dni poletja. Sonja Bijelonić Šolsko leto se je začelo. Če boste upoštevali našee ee recepte, boste hitro brali in dobro reševali mate-e-­matične vaje, domače naloge se bodo delale karar r r same pa še dolgčas vam ne bo! Ob začetku šolskega leta raz­mišljamo o poklicu učitelja. Učitelj vsako šolsko uro hrani učence z odmerjenimi porcijami znanja, tako da oni iz ure v uro napredujejo, a tega ne občutijo. Hitro pozabijo, kdaj se je šolsko leto začelo, in že se smehljajo počitnice. Dobro je, da je tako, da je po delu malo počitka. Darko Gačić Če bi bil učitelj, če bi bila učiteljica … Vsak dan se človek uči in spoznava nekaj novega. Na srečo imam jaz mo­žnost, da se učim. Vedno poslušam, kaj govorijo starši, babica in dedek, ker bi želela nekoč, če bi bila učiteljica, vse to podariti naslednjim generacijam. Če bi bila učiteljica, bi se veliko igrala z učenci in bi jih učila zanimive stva­ri. Učili bi se iz otroških knjig. Rada bi šla učit otroke v Afriko in bi se uči­la njihov jezik . Gabrijela Sužnjević Če bi bila učiteljica, bi bili moji učenci najsrečnejši v šoli. Iskali bi znanje ob igri in plesu. Organizirali bi bralne večere z zanimivimi knjigami, ki so jim všeč - a nič obveznega doma­čega branja. Pogosto bi šli v naravo in bi se veliko ukvarjali z športnimi aktivnostmi. Rada bi imela svoje učence in bi jih učila, da je možno spremeniti svet na bolje. Aleksandra Zrnić Če bi bil učitelj, bi pomagal vsem učencem. Če bi bil učitelj, bi imeli vsi petice. Vsi bi bili veseli in srečni. Đorđe Stanišić Kako postaneš učitelj? Otroci smo, radi se igramo, poslušamo in učimo. Vsak dan spoznamo nekaj novega. Pred našimi očmi se vrstijo vedno nova odkritja. Več kot znamo, več življenjskih ugank rešimo. Besede naših starih staršev nam postajajo vedno bolj jasne. Modro­sti preprostega življenja se pretakajo v naš vsakdan. Bolj kot prisluhnemo, jasneje sli­šimo preteklost in sedanjost ter vidimo pri­hodnost. Vsaka beseda je nov dar, nov bla­goslov. Več jezikov govorimo, lažje razumemo in dojemamo ljudi okoli sebe. Ponosen sem, da so mi moji predniki izročili bogastvo slovenskega jezika. Učim se stare pesmi in običaje, ki počasi izginjajo v pozabo. Srečen sem, da spoznavam nove ljudi in med njimi nove pri­jatelje. Vse to mi omogoča preprosta beseda, preprost in iskren jezik. Upam, da bom tudi sam nekega dne postal del tega velikega kolesa življenja. Da bom zaupano prenesel naprej. Upam, da bom nekoč postal učitelj, vreden svojih učiteljev. Aleksandar Zrnić Na Evropskem dnevu jezikov v Narodni knjižnici v Banjaluki smo se predstavili s slovenskimi pesmimi. Na stojnici so bili naši bilteni, knjige in domače dobrote. Kako dobro poznamo slovenske besede za vse, kar jemo in kar potrebujemo za pripravo hrane? Svoje znanje smo pokazali na kvizu, ki sta ga vodila Pavle Ravnohrib in Darko Hederih. Kviza so se udeležili učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz Niša, Novega Sada, Saraje­va, Kaknja, Zenice, Tuzle, Teslića, Prijedora, Slatine in Banjaluke. Vsi, ki so poleti pridno brali, so postali Poletavci – poletni bralci. Zelo rada imam knjige in rada berem. Menim, da so vse knjige dobre, in nimam najljubše. Če nimam veliko za učiti se, preberem dve knjigi v enem tednu. R ada berem knjige, katere niso obvezne, a tudi šolske knjige, če so zanimive. Če ne najdem knjig v knjižnici, jih berem na internetu ali jih kupim. Knjige berem v srbščini, angleščini ali slovenščini. Jelena Stupar V Prijedoru smo se predstavili na srečanju narodnih manjšin. Obiskala nas je pisateljica Majda Koren. V tednu, ko so bile v Sloveniji jesenske  poči­tnice in smo se spominjali začetkov sloven­ske književnosti, so bile učne ure dopolnil­nega pouka slovenščine praznične. Pri učen­cih v Banjaluki, Slatini, Prijedoru in Tesliću je gostovala slovenska pisateljica Majda Koren. Otrokom in odraslim je predstavila svoje knjige, za vsako skupino je pripravila tudi delavnico. Kuhamo, kuhamo Eno soboto so prijateljice prišle k meni do­mov. Gledale smo fi lm in postale smo lačne. Hotele smo jesti nekaj sladkega, zato smo se odločile, da bomo naredile čokoladno tor-to. Recepta ni poznala nobena. Na začetku smo dale 2 kg čokolade in en kozarec nutel­le. Vse smo zmešale in dodale glavico čebu­le. Ko sem hotela dati sladkor, sem slučajno vzela sol. Moja prijateljica si je zaželela ne­kaj pekočega in je dala eno veliko žlico čilija. Na koncu smo vse to zmešale in dale v pečico. Ko se je speklo, smo hotele dodati smetano, a smo namesto nje dale majonezo. T i j a n a Di m i tr i j ević Golaž neumnosti Nekega dne, ko so starši brez mene odšli v Moj market, sem se odločil, da naredim ko­silo. V velik lonec sem dal korenje. Nisem vedel, kako naj naredim golaž. Odločil sem se, da bom poskusil drugače in sem si mi­slil: »Mogoče izpade dobro.« V lonec sem dal ocvirke, knjigo matematike, glavo krave Milke in enega malaričnega komarja. To sem pekel na 200 stopinj. Golaž sem slikal in dal fotografi jo na internet. Potem je v hišo prišla policija in mi vzela golaž. Rekli so, da ni dobro, da kuham sam. Bil sem zelo žalosten. V i kt or P e r u š i ć Sok za h i tr o r a s t r a s t l i n To j e bil n a jb o l j vr o č da n p o letj a. Vo da j e bila r e s vr o č a. Vse r a s t l i ne so se s ušile in vsi s o pot r e bov a li r a stline. En č l ovek s e je spo ­mn il, ka ko bi n a r e d i l r e cept. Ta r e cept se glasi: E n a žl ic a mo ke, tri j e ščep ci so l i, d v a ko za r c a m i ner a lne vo de, d v e vr e či ze lj a in p o l kilog ra m a p e ko čih fefer o no v. Vse t o zmeša m o in do bimo so k , ki p o m a g a r a s t l i ­nam . Ana s ta s i j a Babić November je čas za martinovanje in tudi za delavnico Knjižnica – vesolje zakladov. Izdelovali smo senčne lutke. Delavnico sta vodili Božena Kolman Finžgar in Katja Bevk iz Knjižnice Antona Tomaža Linharta iz Radovljice. S senčnimi lutkami, ki smo jih naredili, smo pripravili predstave Zakaj je smreka tudi pozimi zelena, Štirje godci in Peter Klepec. Ustvarjamo in se družimo Gostji iz Knjižnice Antona Tomaža Linharta iz Radovljice sta pripravili in vodili tudi de­lavnico fototransfer za srednješolce in od­ rasle. Pridružili so se nam dijaki iz Novega mesta in Slovenci, ki živijo v Črni gori. Obiskali so nas novomeški gimnazijci. Mi smo bili pri njih aprila, zdaj pa so nam obisk vrnili. Udeležili so se ustvarjalne de­lavnice in martinovanja. Na martinovanju Ali veste, kdo je Muca Copatarica? Mi vemo! Vemo pa tudi, kdo je mala pošast Mici. Vse to smo letos brali. Moja najljubša igračka Moja najljubša igračka je tiger. Je bele bar ve, ima črne proge in modre oči. Ime mu je Pru­gica. Dobila sem ga za šesti rojstni dan. Zelo ga imam rada. Ima majhna ušesa s črno progo nad njimi. Ima štiri majhne noge. Jelena Sibinović Kaj po vašem mnenju najbolj vpliva na uspeh v poklicu? Po mojem mnenju na uspeh v poklicu najbolj vpliva, da imaš rad to, kar delaš. Tamara Stanišić Najbolj vpliva vzgoja od otroških dni. Ka­kšne navade imamo, ali smo pridni ali se zanašamo na srečo. Stefan Drinić Znanje tujih jezikov, odgovornost, veliko truda in močna želja ter predvsem, da de­lamo z veseljem. Tijana Dimitrijević Da si uspešen v poklicu, da si samozave­sten in kulturen ter da delaš z veseljem. Sofi ja Vranješ Izobrazba, praksa, dodatno znanje, ambi­cioznost, odgovornost, pozitiven odnos do tega, kar delaš. Marija Pristaš Samozavest, ambicioznost, dobra izo­brazba, sposobnost komuniciranja z lju­dmi, fl eksibilnost, to je pripravljenost na prilagajanje. Ivana Lujić Moje mnenje je, da za uspeh v poklicu potrebujemo delovne navade, osebno­stne lastnosti in tudi izobrazbo. Najbolj pomembno je, da imamo dober odnos s sodelavci in da dobro rešujemo težave. Dorotea Katalina Recept za uspeh pri delu   Vsak človek ima lastno življenjsko fi lozofi jo, oziroma recept za dobro življenje in uspeh. Tisti, ki nimajo pravilne življenjske fi lozofi je, mota, recepta, nimajo uspeha v življenju. Moj recept za uspeh pri delu je, da naj bo na prvem mestu dober odnos s sodelavci. Če so odnosi med sodelavci v redu, je vsak problem že na začetku manjši kot običajno. Mislim, da je treba delo oziroma podjetje, kjer delaš, doživeti kot svojo drugo družino in uspeh bo zagotovo prišel. Veliko ljudi, iz moje lastne izkušnje, ne doživi podjetja kot svojo drugo družino, to je velik problem za tiste, za mene tudi, ki imamo družinski občutek za podjetje, v katerem delamo. Kakorkoli, jaz ne odstopam od lastnega recepta za uspeh in mislim, da sem uspešen človek v življenju in tudi pri delu. G o r a n Š u rla n R e c e p t za u s pe h Ne obstaja univerzalen recept za uspeh. Uspeh je odvisen od lastnosti osebe. Jaz sem izbrala nekaj modrih misli in tako sestavila svoj recept za uspeh. Sestavine: BITI HRA BER = Ni dovolj imeti samo željo, potrebna je hrabrost, da sle­dimo svojim sanjam. VERJETI V USPEH = Lahko imate vse, kar želite, če ste se pri­pravljeni odpovedati prepričanju, da tega ne morete imeti. VEDNO POSKUŠATI = Lahko sprejmem neuspeh, a ne morem sprejeti, da ne poskušam uspeti. BITI ENTU­ZIAST = Uspeti pomeni sprejeti neuspeh za neuspehom in ne izgubiti entuziazma. Di j a n a Kr a g ić Na decembrskih delavnicah v Banjaluki vsako leto izdelamo kaj lepega in tako pričaramo praznično vzdušje. Dedek Mraz je prišel s košem, polnim daril, otroci pa so ga razveselili s programom. s programom. Ko smo nastopali, je bilo zabavno. Prišlo je veliko ljudi. Dedek Mraz nam je dal darila. Ana Cucek in Maša Ćeran V Tesliću smo pripravili program za starše in člane Društva Slovencev. S fi lmskim večerom in kozarcem vina smo zaključili šolsko leto v Banjaluki. Srečno smo si voščili tudi v Prijedoru. j R e c e p t za s r e č o P o moj e, gla v ne ses t a v ine r e cept a za s r e čo so n a s l ednji pr ego v o r i: Sr e č a j e v m ajhn i h s t v a r e h - t o p o men i, da n a m vese lj a ne prin ašaj o ve l i ke m a t e ri a l ne do brine, a m p a k m ajhne vsa k o d nevne po z o r n osti . S r eča je opoteča - na s opo ­za rj a, da s r e č a n i ve čn a in se n a m h itr o izm u zne . Vs a k j e sa m s v oj e s r e če ko­v a č - r azg a l j a dej s t vo , da s m o za s v oj o s r e čo o d go vo rn i sa m i. Č udn a s r e č a, ki n i m a so vr ažn i ko v - o d r aža č l o v e k o v o za vis t no s t do s r e č nežev. Z a s r e čo so p o mem b ne še n a s l ednj e » s es t a vine «: s k ladnost in vedr i na, za vedanj e cilja, p o zit i v n a us merit e v, pr eprič a n j e in o dlo čno s t du h a, s k r a t k a duševn i m i r. A m pak , t u di je sr eča sr ečati p r a v e lju ­d i, ki v t e bi pus t i j o do br e s l ed i, in če j e t o t a k o , j az sem ze lo s r e č n a o s e b a. Ana Dem i r Najsrečnejši trenutki v mojem življenju Upam, da mene še čakajo tisti najlepši trenutki. Zdaj bi pa lahko rekla, da sem srečna, ko je vse na svojem mestu in ko potujem. Vesna Stijak Kje stanuje sreča? Sreča je zelo pomembna za življenje ljudi, zato je pomembno, da vemo, kje jo bomo iskali. Različni ljudje različno dojemajo srečo in mislijo, da stanuje na različnih naslovih. Nekdo išče srečo v družini, nekdo v denarju, nekateri v poslu, nekateri v potovanjih ... Preden zač­nemo iskati, je pomembno razumeti, kaj želimo, in vedeti, da kdor bo iskal srečo v velikih stvareh, je ne bo nikoli našel. Najbolj pomembna stvar je, da razumemo, da je sreča v nas samih, vendar jo je treba spoznati, ji dati dovoljenje za rast in jo vzgajati. Kdor zunaj sebe išče srečo, v stvareh in drugih ljudeh, je ne bo nikoli našel. Rađana Krejić Sreča stanuje tam, kjer jo lahko vidimo in občutimo. Sreča je, ko vidim veselje v očeh in nasmeh drage osebe, s katero se nisva dolgo videli. Sreča je v malih stvareh; ko se sprehajam v sončnem dnevu, slišim žvrgolenje in ščebetanje ptičk, šum reke, ko uzrem pomladno cvetlico ... Sreča je, ko lahko nekomu stisnem roko in mu rečem, da bo vse v redu. Sreča je imeti razu­mevanje za druge – biti občutljiv za svet okoli sebe. Sreča je, ko opravljaš delo, ki ti je všeč. Imela sem to srečo! Moja otroka, njuni družini in moji štirje vnuki in vnukinje so moja največja sreča. Vsem to želim! Gospa Šipragić Sreča stanuje v maminem nasmehu, očetovem glasu in v bratovih očeh. Sreča stanuje v pozdravu neznanca. Sreča stanuje v lepoti umetnosti. Sre­ča stanuje v objemu in dajanju ljube­zni. Sreča stanuje v ljudeh. Lidija Petković Kateri je vaš najljubši dan? Moj najljubši dan je petek, ker grem na slo­venščino in je konec tedna. Milica Radešić Najljubši dan moje mame je sobota, ker pride očka iz Slovenije. Sara Đurić Najljubši dan moje mame je četrtek, ker sem se jaz rodila na četrtek. Mihaila Đurđević Moj najljubši dan v tednu je sobota. Recept za lep dan je vstati rano zjutraj z nasmehom in cel dan z družino preživeti v naravi. Vesna Cucek Januar je v Republiki Srbski praznični mesec, zato smo tudi mi razmišljali o pomenu praznikov. Srbi v šali imenujejo januar sveti mesec januar, ker skoraj vsak dan praznujemo praznik. Nekateri so posvetni, kot sta novo leto in 9. januar, Dan Republike, in nekateri cerkveni, kot so božič in veliko praznikov zavetnikov družin. Vsi ti prazniki vključujejo veliko hrane in pijače, številne goste ter praznovanje in petje do zore. In moj recept za srečne počitnice, ki bi jih praznovali z družino: Danes vse več in več delamo in imamo malo časa za svojo družino. Moja hči Ivana je najsrečnejša, ko mama in oče pripravita praznično kosilo in v goste prihajajo babice in dedki. Ko smo vsi skupaj. Dragoslav Petković Praznik, ki mi veliko pomeni, je slava mojega moža »Časne verige« 29. januarja. Na mizi je polno hrane: juha, sarma, jagnjetina, svinjina, pita, pecivo in sladice. Ta dan se družim s svojimi prijatelji, botri, sosedi in sorodniki. To je priložnost, da vidim prijazne ljudi v hiši. Zato je to moj najljubši praznik. Slavica Hrnić Rada imam praznike in praznično ozračje. Za mene je najlepše, da je družina za praznike skupaj. R ada imam, da smo vsi skupaj, da se pogovarjamo in smejemo. Obožujem, ko ima­mo skupno kosilo ali večerjo in ko preživimo nekaj časa skupaj. R ada vidim svoje prijatelje, posebej tiste, ki živijo daleč. Za praznike rada kupim darila za svojo družino. Gordana Jurković Moj najljubši praznik je novo leto, ker pomeni nov začetek. Čas je za nove načrte. Večino svojega časa preživljam s prijatelji in družino. Ko sneži, se počutim zelo sproščeno in ve­selo. Uporabite ta dan za veselje in optimizem za ideje za novo leto. To je moj recept za uspešne praznike. Stefan Kopanja let sem za a …T o leto semzač e l a… To leto sem začela z Ano, njej sem prvi rekla: „Srečno novo leto!“ Rada imam božič in Ba­dnji večer, še bolj mi je všeč, ko ju praznujem z družino in prijatelji. To leto se je začelo kot v filmih, s prvim snegom. Filmi in knjige so izpolnili počitnice. Sveti Jovan Krstitelj, naša krstna slava, je zaključila moje počitnice. Bilo je lepo, slišala sem se s starimi prijatelji, kate­rih dolgo nisem videla, smučala sem se s sosedami, praznovali smo rojstni dan. Rada imam počitnice, a pogrešala sem sošolke, zato sem bila vesela, ko sem jih spet srečala. Mihaela Lunić Te počitnice so bile najboljše do zdaj. 31. 12. 2015 so se začele počitnice in sem s prijatelji veselo vstopila v novo leto 2016. Ko sva prijateljica in jaz hodili k meni domov, sva bili ža­lostni, ker sva hoteli biti še s prijatelji. Ampak ko sva prišli domov, sva se veliko smejali. In zjutraj sva vse povedali Mihaeli in Ani. Vse smo dobile darila. Veliko lepega se mi je zgodilo med zimskimi počitnicami. Elena Lunić Moje počitnice Med počitnicami sem bila doma. En teden sem bila pri babi­ ci. Snežilo je. S prijateljico sem se šla sankat. Bilo mi je zelo lepo, a sem se veselila začetka šole. Helena Marinković Med počitnicami sem bila večinoma doma. En teden sem bila pri babici. Praznovali smo božič in slavo. Snežilo je. Šla sem ven s prijatelji in sem se kepala. Vsak dan sem šla na tre­ning. Bilo mi je zelo lepo, a tudi malo dolgočasno. Katarina Marinković Za Badnji dan sem šel k babici. Igral sem se z bratom. Letos je bilo veliko snega. Naredil sem sneženega moža. S prijatelji smo se kepali. Doma sem okrasil smrečico. Za darilo sem dobil knjigo. Stefan Kuprešak Za počitnice sem ostala v Banjaluki. Praznovala sem božič, novo leto in slavo. Slavo sem praznovala pri babici. Igrala sem se v snegu s prijatelji. Za slavo Sv. Jovan so prišli tetka, sestrična in bratranec. Najlepše je bilo, ko smo praznovali novo leto. Nađa Pivać Počitnice sem preživel na V lašiću. Žal mi je bilo, ker je veter ( jugo) stopil sneg. Tam smo bili se­dem dni. Delali smo vse: smučali smo se, drsali, sankali ... Ko smo se vrnili domov, je zopet sne­žilo. Najbolj zabavno je bilo na rojstnem dnevu mojega prijatelja, streljali smo se z laserji. Nikša Perušić Počitnice so bile zabavne. Igral sem mnogo igric. Šel sem k babici in dedku. Večinoma sem jedel. S prijatelji iz razreda sem šel na igrišče. Tudi na treningih je bilo lepo. Najboljše je bilo doma. Andrej Drinić Med počitnicami sem bila doma in mi je bilo zelo lepo. Novo leto sem praznovala s svojo sestrično pri njej doma. Pri njej smo praznovali tudi Badnji večer. Potem smo pri meni praznovali božič in je bila zelo lepa gostija. 9. januarja smo praznovali Dan Republike. 15. januarja smo začeli pripravljati slaščice in nekaj slanega za slavo. 20. januarja zjutraj in po­poldan so prihajali gosti. Najbolj všeč mi je bilo, ko sta na slavo prišli dve mali punci. Ana Katalina Počitnice so bile dolgočasne. Jaz sem imel dobre načrte, a se nisem spomnil, da so tudi drugi imeli svoje cilje. En teden sem bil na pla­nini Vlašić. Vsak dan sem s prijate­ n n lji igral Minecraft. Bolje nekaj kotl ll nič! Ko sem se vrnil, sem bil spetn nn lahko s svojim računalnikom. Gle­la l l dat sem šel novi film Star Wars. Bilo dd je dolgočasno, a vseeno sem raje naj je j počitnicah kot v šoli. p p po Viktor Perušić Med počitnicami sem bila pri babici in doma. Bilo mi je res lepo. A dogajale so se tudi slabe stvari. Dobra stvar je bila, da sem se družila s prijatelji in da sem bila pri babici. Slaba stvar, ki se je zgodila, je, da so nas okradli tatovi. Moja mamica, oče in jaz nismo mogli verjeti, da se je to zgodilo. 20. januarja smo imeli slavo Jovandan. Mami sem pomagala pri pripravi hrane. Naredili sva juho in sarmo, spekli sva meso, kolače in torto. In to so bile moje počitnice. Aleksandra Špehar Med počitnicami sem bila bolna. Dol­go sem bila doma, gledala sem filme in spala. Včasih sem šla v mesto s prijate­lji. Rada sem šla v kino in v Zimzograd. Najbolj zanimivo je bilo, ko sva v mestu s prijateljico pojedli pol kile bombonov. Mateja Hričak Vatovec Februar je mesec kulture, kulturne znamenitosti pa opazujemo tudi, ko obiščemo različne kraje. Kaj nam najprej pade v oči, ko pridemo v neko mesto? Kadar vem, da bom nekam potovala, se pripravim na to. Po navadi pobrskam po spletni strani in že imam pr vi občutek. Za pr vi vtis je vedno pomembno vreme. Ko je lepo vre­me, vse oživi, se vse spremeni! Zanimajo me trgi, ulice in dvorišča, tudi narava. Vzdušje nasploh. Vesna Stijak Kadar pridem v neko mesto, mi najprej padejo v oči parki, zelene trate in drevesa. Dolgi drevoredi, zgradbe in trgi, stari del mesta in zgodovinski spomeniki. Zelo mi je všeč, če je središče mesta namenjeno pešcem. R ada imam majhne trgovine in kavarne na prostem. Lejla Medić Najprej opazim, kakšni so ljudje. Če so ljudje prijazni, se tudi jaz lepo počutim. Vsaka dr­žava ima svoje znamenitosti, po katerih je znana, in tudi te opazim. Zelo pomembna je čistoča – za ljudi, ki živijo tam, in za turiste, ki obiščejo to državo. Če je država čista, topla in prijazna, jo bomo sigurno večkrat obiskali. Marija Đukić Ko sem prišla v Ljubljano, mi je najprej padel v oči Ljubljanski grad. Grad je zelo poseben. Komaj čakam, da ga bom spet videla. Zanimiv pa je tudi most, ki ima veliko ključavnic. Katarina Jekić Najprej mi pade v oči narava – koliko je rož, ali je čisto, kakšna so drevesa. Opazim tudi zgradbe in prijaznost ljudi. Slovenijo sem obiskala večkrat in mi je ostala v lepem spominu. Ljubljana ima veliko majhnih stvari, ki se vti­snejo v srce, človek sploh ne opa­zi, kdaj in kako, ampak ve, da so globoko v njem. Rada bi živela v Sloveniji, ampak ona za mene ni tujina, je drugi dom. Mihaela Lunić Ko pridem v tuje mesto, mi v oči padejo na­rava, spomeniki in zgradbe. Razmišljam o razlikah med njihovo in našo kulturo. Vse je tako drugače, ampak je res lepo in nekaj nam govori. Denis Sikirić Ko pridem v neko mesto, najprej pogledam glavno ulico. Rada grem tudi v cerkve in si ogledam arhitekturo. Posebno me zanima­jo običaji ljudi, ki živijo v tem mestu. Vesna Sikirić Ko pridem v tuje mesto, najprej opazim ljudi in to, kako se obnašajo. Zelo mi je po­membno, da so ljudje prijazni in da se z nji­mi lahko pogovarjam. Opazim tudi stavbe, ulice in zgradbe in vedno, ko jih prvič vi-dim, so zanimive. Običaji so tudi zanimivi, ko poslušam o njih ali poskušam narediti nekaj, kar je za to mesto značilno. Sonja Bijelonić Ko pridem v mesto, v katerem nisem bila nikoli, mi v oči najprej padeta narava in ar­hitektura. Najprej opazim reko, če jo imajo, potem drevesa in parke. Zelo rada imam naravo, a tudi arhitekturo. Rada si ogledam lepe stavbe in spomenike, po naravi in arhi­tekturi se spomnim tega mesta. Zorana Šurlan Ko pridem v tuje mesto, opazujem naravo. Običajno se zelo razlikuje od narave v me­stu, od koder sem prišla. V oči mi padejo tudi ljudje. Obnašajo se drugače, od nas se razlikujejo po kulturi in običajih. Ena Aličehajić Pogovarjali smo se o življenju in delu Franceta Prešerna, brali smo njegovo romanco Turjaška Rozamunda. Rozamunda in Urška Ur š k a : Dober dan. R o za m u n d a : Dober dan. Ur š k a : Zakaj si jezna? R o za m u n d a : Slišala sem, da si ti znana deklica in da te vsi možaki želijo, ti pa ne želiš nobenega. Ur š k a : V čem je problem? R o za m u n d a : V tem, da te vsi hočejo, ti pa njih ne. Jaz sem si enega želela, on pa me je pustil zaradi druge deklice. Ur š k a : Ne bodi jezna. On ne ve, kakšna lepotica si ti, zato te je pustil, budala. Jaz pa nočem nikogar, ki ni pravi zame. Je lena Žu p a nč ić i n Ta n j a Sa vić V Prijedoru smo praznovali gregorjevo. Gregorjevo je dan, ko se ptički ženijo. V spomin na obrtnike, ki so se veselili, da je dan daljši in jim ni treba več delati ob luči, v vodo tudi danes vržemo »luč«. Te običaje smo obudili tudi mi. Izdelali smo barčice in jih spustili po reki Sani. Pripravili smo tudi kulturni program. Kaj prinaša pomlad? Veselimo se pomladi, naučili smo se imena rož. Tudi najmlajši se že učijo dvojino, sestavlja­jo besede in rešujejo delovne liste. Velika noč Moj najljubši praznik je velika noč in vsako leto se veselim pomladi. Lepi in uspešni pra­zniki pomenijo veselje. Tisti dan je moja družina  skupaj in na mizi je vse, kar imamo radi: kuhana šunka, pisanice, zelena čebula, kisla smetana, zavitek in dišeče cvetje. To je moj recept za uspešne praznike. Zvezdana Kopanja Ste ob koncu šolskega leta že utrujeni in naveličani vsega? Potem je tu še nekaj receptov. Pa lač i n k e za s r e č o To so za go t o vo n a jb o l j še p a l ačinke n a s v etu! Op az ujt e me, kaj da m v lo ne c , da bi jih la hko pripr a v ila t a k o ko t j a z . N ajpr ej da m p o l kilog r a m a zemlj e, do da m ji tri r a cin a j a j c a in d v e žl i-ci v a n i l i j eveg a s l adko rj a. Če im a t e r a d i pi vo , do dajt e hme l j . J az o bič aj­no do da m eno m ajhno ho b o t n ico , če dež u j e, p a še p o l l itr a deževn ice . Prip o r o č a m tud i, da p o o k us u do da­t e če bu lo , cimet, ku m i no in j a b o lčn i kis. Vse pr emeša t e z meša ln iko m , p o t em do da t e ka n a biso vo o l j e in kis lo mle k o . P e čet e jih ko t o bič ajne p a l ačinke in začin i t e z o r i g a n o m. Če jih p o j e s t e in o s t a net e ži vi, b o s t e s r e č n i. Sr e č no ! Mate ja H r i č ak Vatovec Preskusili smo se na Veselošolskem tekmovanju. Tudi letos smo brali Pil in se učili v Veseli šoli. Andrej Drinić se je uvrstil na državno tekmo­vanje in je prejel srebrno priznanje. Najmlajši so reševali Ciciveselošolske vprašalnike. Le poglejte njiho­ve pohvale! Pripravljamo se na ekskurzijo, v poučnih knjigah iščemo podatke o Ljubljani in o arhitektu Jožetu Plečniku. „Ljiljana, greste Vi na ekskurzijo?“ „Da, seveda!“ Za vsako potovanje je nujno imeti željo, čas in denar. Jaz imam samo ogromno željo. V službi nimam veliko prostih dni, odvečnega denarja tudi ne, ampak sem se trdno odločila, da grem v Ljubljano in tam ostanem tri dni. V službi delam veliko in intenzivno. Delo no­sim tudi domov in šefu obljubljam, da ga dokončam  do konca aprila, čeprav je šele začetek meseca. Samo sebe prepričujem, da vse to zmorem. Šef mi bo dal dopust, če bom izpolnila svoje obveznosti. Preden plačam vse račune, poskušam najti blagajničarko Tanjo, da plačam potovanje. A to je težje kot zbrati denar. Po petem poskusu sem jo le našla in vplačala za ekskurzijo. Zdaj mi ni potrebno storiti ničesar več. Ljiljana Bošnjak Glizijan Zakaj se veselim ekskurzije? Ekskurzije se veselim, ker grem rada v Slovenijo. Želim obiskati in pogledati številne znamenito­sti,  ki jih še nisem videla. Po naravi sem družabna oseba. Rada se družim s prijatelji in mislim, da je mesto Ljubljana ideal-no mesto, evropsko mesto. Ljubljana se po veli­kosti uvršča med srednje velika  evropska mesta  in ima veliko zelenja. Zelo sem vesela in zado­voljna, da bom imela priložnost, da vse to vidim. M i r a Am br o ž ič  Naša ekskurzija Pr vi dan smo si ogledali Tehniški muzej v Bistri, drugi dan je bil namenjen raziskovanju Ljubljane. Izmenjava med dijaki iz Banjaluke in iz Ljubljane Ekskurzija za učence dopolnilnega pouka slovenščine je vedno povezana z izmenjavo učencev, saj je učenje jezika in spoznavanje slovenske kulture ob stikih z vrstniki najlepše in najučinkovi­tejše. Srednješolci so se povezali z dijaki Gimnazije Ledina iz Ljubljane. Sodelovali so pri pouku, družili so se v projektu Noč knjige, kjer so brali in peli, imeli so tudi prijateljsko tekmo v odbojki. j k Pri učencih z Osnovne šole Kašelj Trinajst učencev dopolnilnega pouka slo­venščine je spoznalo vrstnike z Osnovne šole Kašelj. Z njimi so bili pri pouku, po­poldan pa so spoznavali vsakdan sloven­skih učencev. Učenci z Osnovne šole Kašelj so nam vrnili obisk. Pokazali smo jim Banjaluko, skupaj smo ustvarjali v likovnih delavnicah. Že pred nji­hovim prihodom smo načrtovali, kam jih bomo peljali. Moja gostiteljica nas je vodila na stari grad, da vidimo celo Ljubljano na dlani. Peljala nas je tudi na kegljanje in nam je bilo zelo lepo. Mi ji bomo pokazali Kastel ob Vrbasu, v Slatini pa Banjo. Šli bomo na čevapčiče. Elena Lunić V Ljubljani so mi bili najbolj všeč zgodovin­ski spomeniki in Ljubljanski grad. Ko pride­jo učenci k nam, jim bom pokazal Kastel in Banjbrdo, to sta najlepša dela Banjaluke. Saša Lujić Srečanje učencev dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture V Laktaših pri Banjaluki smo se 21. in 22. maja družili vsi, ki se v Bosni in Hercegovini učimo slovenščino. Srečanje učencev je že tradicionalno, letošnje je bilo sedemnajsto. Or­ganizator srečanja je bilo Društvo RS Triglav Banjaluka, sodelovali so učenci iz Sarajeva, Kaknja, Zenice, Tuzle, Prijedora in Teslića. Pridružili so se nam tudi učenci z OŠ Kašelj iz Ljubljane in gostje z Urada V lade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, z Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in z Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Učenci so imeli dovolj časa za sproščeno druženje, ogledali so si drugi del slovenskega mladinskega fi lma Gremo mi po svoje, svojo ustvarjalnost pa so pokazali ob izdelavi bar vitih lepljenk. Pred srečanjem učencev smo razmišljali, zakaj se druženja veselimo. Srečanja učencev se veselim, ker spo­znam nove prijatelje in nova mesta. Ogledam si šole v Sloveniji in z večino novih prijateljev se še enkrat srečam. Spoznam Slovenijo in odidem v mesta, v katerih še nisem bila. Spoznam običa­je in kulturo. Najbolj se veselim dobre zabave in prijateljstva z drugimi otroki. Emilija Šurlan Veselim se, ker srečam stare prijatelje, ker nastopamo in ker tudi drugi nasto­pajo. Ko se srečamo, se spoznamo in si izmenjamo podatke, po katerih nove prijatelje lahko poiščem na facebooku. Veselim se, ker se naučim nekaj novega in spoznam nove prijatelje. Ivana Šurlan Veselim se srečanja učencev, ker se bomo družili s prijatelji iz različnih de­lov Bosne in Hercegovine in Slovenije. Srečanje bo zanimivo, ker bomo imeli različne dejavnosti. Mihael Cucek Ob koncu šolskega leta Šolsko leto se končuje in strnili smo svoje vtise. Pouk slovenskega jezika Jaz sem najmlajši član naše družine. Pri nas doma govorimo srbsko in slovensko. Tako sta oba jezika postala del mene. Ob sobotah obiskujem pouk slovenskega jezika. Učimo se o Sloveniji, o jeziku in običajih. Pogovar­jamo se o življenju, kulturi in jeziku Sloven­cev, ki živimo v tujini. Tu sem spoznal tudi nove prijatelje. Velikokrat se odpravimo na izlete ali pa na obisk v Slovenijo. Tam smo vedno prisrčno sprejeti. Zelo so mi všeč delavni­ce. K nam prihajajo pisatelji, igralci, slikarji in drugi umetniki iz Slovenije. Z njimi slikamo, učimo se pesmi in se zelo zabavamo. Ob praznikih priredimo predstave in obujamo stare običaje. Učiteljica Barbara in njen mož Franci nas takrat učita tudi peči. Zdi se mi, da smo nekako postali ena velika družina. Zelo sem vesel, da imamo pouk slovenskega jezika. Rastko Zrnić Kdaj je pri slovenščini zanimivo? R ada se učim slovenščino in rada hodim na pouk vsak četrtek. Slovenščina je zelo zanimiv jezik in slovenska kultura in Slove­nija tudi. Meni je zanimivo vsak četrtek na pouku, vsako uro se učimo nekaj novega in veliko govorimo. Učiteljica Barbara je nena­domestljiva, ker na poseben način prenaša znanje, tako da ni potrebno nameniti veliko časa za samostojno delo. Mogoče bi lahko izpostavila kot najbolj zanimive ure o slovenskih običajih in kulturi in Sloveniji. Zanimiva so še druženja pred počitnicami in ogledi fi lmov. Ko sem utrujena in se ne počutim dobro, na pouku pozabim na vse in se počutim odlično. Rađana Krejić Pri slovenščini mi je zelo zanimivo, ko pri pouku nekdo reče nekaj narobe. Takrat se vsi smejijo. Marjan Cucek Misli banjaluških najmlajših Slovenščino se učim, ker mi je ta jezik všeč. Najboljše je, ko rišemo, barvamo in rešujemo delovne liste. Maša Ćeran Najlepše je, ko se igramo igrico Palček skakalček. Težko je, ko se učimo veliko besed in stavkov. Takrat se utrudim. Lepo je bilo, ko smo se učili o živalih. Lara Grubišić Tatić Slovenščina je lahka. Zanimivo je, ko pišemo o živalih. Najlepše je bilo, ko smo se učili o rožah. Lorena Erak Zanimive so bile pesmi o živalih, najtežje je, kadar moramo veliko pisati. Ana Cucek Težko je, kadar se učimo dolge pesmi. Dobro je, kadar se igramo spomin, Pal­ček skakalček in kadar bar vamo. Damjan Brezar Rad rišem in bar vam. Mihajlo Brezar Najlepše je bilo, ko sem lepil sličice avtomobilov. Bojan Ćeran Vtisi iz Slatine Letos smo se učili o živalih, o živalskem vrtu, o hrani, o kuhinji in kuhinjskih pripomočkih, o oblačilih in o vozilih. Meni je bilo najbolj zanimivo, ko smo se učili o živalih in o vozilih. Brali smo knjigo Muca Copatarica. Naučil sem se nove besede, kot so copati, nogavica in obljubiti. Nemanja Banović Zanimivo mi je bilo, ko smo se učili o drevesih. R ad hodim v naravo, na sprehod. Rad se lovim med drevesi. Stefan Vračar Najbolj zanimivo je bilo, ko je prišla pisateljica Majda Koren in smo pisali, kaj vse bi dali v nahrbtnik. Brala nam je zgodbo o pošasti Mici. Gabrijela Tavčar Najboljše je bilo, ko smo brali zgodbo Nagajivi šimpanz Tomi in smo odgovarjali na vpra­šanja. Zabavno je bilo, ko smo sestavljali sličice vozil. Stefan Kuprešak Odrasli začetniki in njihov pogled na slovenščino Moj dedek je bil kot mlad fant v vojski v Ajdovščini. On pogosto lepo govori o Sloveniji in zaradi tega mi je Slovenija postala zanimiva. Moja mama je prevajal­ka iz slovenščine v srbščino. Ona ima rada Slovenijo in jaz tudi. Prav tako imam rada tuje jezike: anglešči­no, ruščino in slovenščino. Mogoče bom študirala v Sloveniji. Anđela Babić Slovensko se učim, ker imam v Ljubljani veliko sorodnikov. Pri pouku smo se naučili veliko slovenskih besed in slovnice. Predavanja so zelo zanimiva, ker nas učiteljica dobro uči. Za­nimivo je bilo, ko smo se učili o hrani. Hrana združuje ljudi. Veselim se nadaljevanja pouka. Bojana Palačković Slovensko se učim, da bi razumel prijatelje iz Slovenije. Pri pouku je zelo dobro, ker sem se naučil zelo veliko novih stvari, spoznal sem zanimive ljudi različnih poklicev. Zelo sem hvaležen učiteljici Barbari, ker ima veliko potrpljenja z nami in je zelo prijazna. Sošolci so prav tako zelo prijazni. Z mano je moja sestra Bojana. Ona mi pri učenju veliko pomaga. Dragan Palačković Zelo rada grem na tečaj slovenščine, ker se tam družimo. Dvojina mi dela težave, ker je v našem jeziku ni. Z bratom sva vesela, da izveva nekaj o naših prednikih. Vesela sem bila poezije Franceta Prešerna in da sem izvedla nekaj o njem. Zelo mi je žal, ker zaradi svojega dela ne morem biti vedno pri pouku. Ivana Rolih Kaj smo se učili in kaj je bilo najtežje učencem v Tesliću? Učili smo se o živalih. Najtežje sem si zapo­mnila besede hobotnica, racman in pajek. Mihaila Đurđević Všeč mi je bila pesmica o poštarju Žanu. S to pesmico smo nastopili na prireditvi za novo leto. Rade Đurđević Učili smo se o hrani in o tem, kaj imamo naj­rajši. Jaz imam najrajši palačinke, jagode in češnje. Anđela Đurđević Meni je bilo všeč, ko smo se pogovarjali o veliki noči in smo bar vali sličice. Mihailo Đurić Naučila sem se povedati besede za dneve v tednu, pogovarjali smo se o pustu in maška­rah in o vozilih. Najbolj zanimivo je bilo, ko smo se pogovarjali o pustu. Naučili smo se pesmico Zaplešite nam, maškare. Sara Đurić Tudi meni je bilo zanimivo, ko smo govorili o maškarah in kurentu. Nevena Gačić Učili smo se, kdaj uporabljamo s in kdaj z. Besede smo delili na moški, ženski in srednji spol. Težko je bilo razumeti uporabo predlo­gov s in z. Milica Radešić Kaj je bilo všeč Tajani in Nađi? Zanimivo je bilo, ko smo iz črk sestavljali besede. Tajana Raca Všeč mi je bilo, ko smo pisali smešne recepte in tudi ko smo reševali uganke. Nađa Pivać Začetniki v Prijedoru so zapisali, kaj je pri slovenščini smešno in tudi to, kdaj jim je bilo težko. Smešna beseda je upokojenka, pri nas bi to pomenilo, da oseba ne živi. Jelena Petrović Če nekomu rečemo, naj počiva, v srbščini mislimo, da je človek mrtev. Glagol poči­vati uporabljamo le v pomenu »počivati v miru«. Kako naj torej človeku zaželimo, naj počiva? Daniela Petrović Smešno je bilo, ko sem slišala, kaj v sloven-ščini pomeni, da sem trudna. Pri nas bi to pomenilo, da sem noseča. Jelena Radić Najtežje mi je bilo, ko se je hčerka smejala moji slovenščini. Ona hodi na pouk že dolgo in že veliko zna. Vera Vencelj Veliko smo se naučili, tudi preoblečene besede smo spoznali. To so frazemi ali stalne be­sedne zveze, ki običajno ne pomenijo tistega, kar pomenijo posamezne besede, ampak se moramo njihovega pomena naučiti. Koga je treba iskati z lučjo? Tistega, ki vas nikoli ne pusti na cedilu, je treba iskati z lučjo. Ko se znajdete v zosu, on vam da roko in vas povleče ven. S takšnim človekom se lahko pogovarjate brez cmoka v grlu. On je pripravljen iti za vas v žerjavico po vroč kostanj. Če v morju življenja najdete ta­kšen biser, varujte ga kot kapljo vode na dlani.  Ksenija Urdih Slovenščina Slovenščina je zame zelo zanimiv jezik. Včasih je malo težka zaradi dvojine, ki je v slovnici srbskega jezika ni. Včasih je tudi smešen jezik, ker ima besede, ki imajo v srbščini drugačen pomen kot v slovenščini. Pogosto se mi je zgodilo, da so se mi ljudje smejali, jaz pa nisem vedela zakaj.  Npr: Brala sem časopis in sem videla sliko čebele (v srbščini je pčela). Rekla sem, kako zelo rada imam med, in me je fant vprašal, kako sem se spomnila na to, ker sva se pogovarjala ne­kaj povsem drugega. Jaz sem mu pokazala sliko in rekla: '' Pa čebule (v srbščini luk)  dajejo med.''  Tako se je smejal, da mi sploh ni mogel povedati, kaj je narobe. Enkrat sem bila s sestričnama na pijači. Eni je bil natakar všeč in ko smo prišle domov, smo ugotovile, da smo ga pozabile vprašati za priimek. Ena sestrična je rekla: '' Jaz vem, kako se piše. Na računu je pisalo Natakar Matjaž.'' Bile smo zelo srečne, a potrebova­le  smo skoraj pol ure, da smo ugotovile, da ga na ta način nikoli ne bomo našle na Fa­cebook-u, ker Natakar ni priimek, ampak je poklic (v srbščini konobar). Kasneje sem se odločila, da se bom naučila vse slovenske besede. Milica Janković Se želite tudi vi naučiti slovenščino? Obiskujte dopolnilni pouk slovenščine ali pa upošte­ vajte katerega od receptov. Srečno! Recept za učenje slovenščine Recepta za to sladico ne boš našla v nobe­ ni kuharski knjigi. Tudi s sestavinami boš imela težave, ker jih v trgovinah sploh ne prodajajo. Morda si recept podedovala, v tem primeru M je možno, da ni napisan v knjižni slovenšči­je n i, temveč pogovorno v enem od številnih na­r ečij. Zdaj si pa v zadregi, ker se naglasu, ki t i zveni v ušesih, ne boš mogla nikoli izogni­t i. Torej, dve osnovni sestavini, brez katerih t e sladice ne bi bilo, sta čas in profesionalni s laščičar. Z omenjenimi sestavinami in nekaj začimbami zamesiš rahlo testo in ga pustiš z n a toplem kar nekaj časa, naj počiva. Ni ga treba prekriti. Med vzhajanjem testa imaš t r azlične težave, kot so dvojina, skloni, štetje in podobno. Če se ti včasih zdi, da od vsega in t ega ne bo nastalo prav nič, ne obupaj, ker bo t esto naenkrat počasi začelo vzhajati. Namig za dober recept: Če imaš možnost, N o bišči kraj, od koder „prihaja“ ta sladica, p oslušaj, kako recept za njo „zveni“ v živo, p oskusi jo in si zapomni njen okus, vonj in s ladkost. Po vrhu se lahko še posladkaš s kakšno prebrano knjigo, ki se ti bo štela za k bralno značko. b Recepta sta se udeležili:R Učenka Profesionalnaslaščičarka U Marija Petković Barbara HanušM TO SMO MI Bilten je založilo Društvo Slovencev Triglav Banjaluka Pripravila Barbara Hanuš, učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine Oblikovanje Darko Domazet Tisk Grafi d d.o.o. Banja Luka Urad Vlade Republike Slovenije Ministarstvo prosvjete i kulture za Slovence v zamejstvu in po svetu Republike Srbske Grad Banjaluka Društvo Slovencev Republike Srpske »Triglav«, 78000 Banja Luka, Cara Lazara 20; tel/fax: +387 51 461 068 e-mail: drustvo.slovencev.triglav@gmail.com; www.udruzenjetriglav.com