N ajvečji ilorouki dnevnik ▼ Zdruienik driAT&h V«li» za tsc leto ... $6.00 i . . $3.00 York cdo leto - $7.00 cdo leto $7.00 GLAS NARODA IistisIoyenskihdelavcevY AmerikL The largest Slovenian Daily in the United States. lamed every day except Sundays and local Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: OHaliM 3-387S Entered M Second Claw Matter September 21, 1803, at the Post Office at New York, W. Y., under Act of Congress of March 3, 1970 TELEFON: CHelsea a—3878 NO. 234. — ftTEV. 234. NEW YORK, WEDNE8DAY, OC TOBEE 5, 1932. — SREDA, 5. 0 KTOBRA 1932 VOLUME XL. — LETNIK XL, V STAVKUJOCI FARMERJI PROTI PREDSED. HOOVERU Z NAPISI IN PLAKATI SO MU POKAZALI KAJ MISLIJO 0 NJEM IN DA NE BODO GLASOVALI ZANJ Ko je dospel predsednik Hoover v Des Moines, so bile vse ceste zastražene z miličarji. — Farmer-ji so kričali, da bodo glasovali za Roosevelta. — "Ne pripovedujte nam, kaj boste storili za nas, pač nam pa povejte, zakaj niste ničesar storili za nas!" — Ženske v protestni paradi. Anglija bo sklicala konferenco DES MOINES, Ia„ 4. oktobra. — Ko je dospel predsednik Hoover sem na svojem kampanjskem potovanju, so mu nekateri nazdravljali, še več je bilo pa takih, ki so ga smešili in ga obdajali z očitki "T akega sprejema najbrž se ni bil deležen noben predsednik oziroma predsedniški kandidat. stranti je bilo tudi dosti žensk. Milico šo predsednikovi pristaši označevali kot "častno stražo", toda kaj kmalu se je izkazalo, da • je bila njena naloga ščititi predsednika pred razburjenimi farmerji. Ko so razvili farmerji napise, so jih potisnili miličarji nazaj. Ceste so bile zastražene z miličarji na razdaljo štirideset blokov, dočim so bile stranske ulice zablokirane z avtomobili. NEMIRI V STAVKARSKEM OKROŽJU Se vedno spor zaradi maj-nerskih plač. — Učenci visoke šole protestirajo proti nakupu premoga. Canton, 111., 4. oktobra. — Robert I'ollitt, star 20 let, ki je zaposlen pri neunijski Psehirrer & Clearvicw Mino. je bil nevarno obstreljen. ko j«' stopil iz svojega avtomobila. Oblasti so mnenja. Na tisoče ljudi se je zbralo na pločnikih ulic, po if> to posledica spora zaradi katerih se ie vozil predsednik. Vse ulice so bile na-, ,IM^"n4 učencev visok«' šole v Kineadi odkorakalo iz šolskega poslopja t v protest, da bi šola kupila premog od Pea body Mino v Lantfleville. Kavnatelj šole dr. K. -T. Miller j je izjavil." da šolski odbor nima Ko je stopil Hoover iz vlaka, mu je bilo oddanih denarja in da je bila samo Pea-na čast več topovskih strelov. Nato se je začela po-'ho,,> pr'pra\ijena dnti ... i , -i 1- l n-1 • ^ ■ premog na upanje. mikati parada po glavnin ulicah. Dila je pa to bol] protestna parada nego slavnostni sprevod, prirejen na čast predsedniku Združenih držav. Protestirali so moški in ženske ter dajali izraza svojemu nezadovoljstvu. Nekateri so se vozili vso noč, samo da bi bili navzoči pri sprejemu predsednika Hooverja. Ko je dospel avtomobil po Locust Street do 6 ulice, so začeli stoteri kričati: — Ni nam treba praviti, kaj bosfte storili, pač nam pa raje povejte, zakaj niste ničesar storili za nas. Neki moški je zakričal: — Stopite ven, da se pomeniva, dočim so drugi kričali: — Nikdar si ne prizadevajte, saj ne boste dobili naših glasov! F armer Don Howard in njegov pomagač Bob Anderson sta jezdila v ospredju sprevoda dva osla, ki sta imela na hrbtu plakate z napisom: — Hoover nas je privedel tako daleč. Hoover je rekel, da je demokrat. Drugi farmerji so nosili plakate z napisi: — In the G. O. P. we trusted, now we're busted. Na nekem trucku iz Clinton okraja je bil ogromen napis: 1700 bankrotnih farmerjev! Zvečer je imel Hoover v Kolizeju svoj dolgo pričakovani govor. Govoril je dolgo ter je od začetka do konca ostro kritiziral demokratsko stranko in njenega predsedniškega kandidata. — Ce bi demokratje zmagali, — je vzkliknil, — bi bilo uničeno-vse, kar smo dosedaj dosegli. tovoril je tudi o farmerskih dolgovih ter oblju-boval, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bo zmanjšal njihove dolgove in davčna bremena. KRALJ KAR0L i MEHIKA BO POZVAL SINA IZ ANGLIJE DEP0RTIRALA NUNCIJA Fant je čital o 1 jubavnih Poslanski zbornica je gla- pustolovščinah svojega očeta. — Sin in mati se ne bosta več videla. Pariz, Francija, 4. oktobra. — Romunski kralj Karol je poklical iz Anglije svojega sina princa Mihaela, ker je sin v nekem časopisu v Parizu bral o razmerju svojega očeta z Magdo Lu pešcu. Kralj je odločen v tem. da ne bo nikdar ver dovolil, da. bi nje-•rov sin še kdaj šel na Angleško, da obišče svojo mater, princeso Heleno. Princ Mihael je v Parizu dobil v roke angleški časopis. v katerem je bilo pisano o 1 jubezenskib razmerah njegovega očeta in je članek prebral, prerlno mu je mogel Ubraniti kraljev pribočnik, ki je princa spremljal v London. — Kdo je ta očetova prijateljica. madame Lupescu? — je vpra-j šal pri ne pribočnika. I Pribočnik je bil prestrašen in 1 ni mogel storiti drusreiga, kot sku-1 šati izbiti princu iz glave Ho za-i devo. Kralj Karol je telefoniral ro-munskemu poslaniku v London, da naj obišče dopisnika v Parizu. kateremu naj naroči, da prekliče svoj članek in da obljubi, da ne bo več pisal o tem. dokler bo princ Mihael v Londonu. Dopisnik pa je izjavil, da je njegovo poročilo resnično. Ko je kralj Karol o tem izvedel. je naročil. da se mora princ i sovala, da se papeski nuncij deportira. — Je sicer rojen Mehikanec, toda zastopa tujo državo. ZASTOPNIKI 4 DRŽAV BODO RAZPRAVLJALI 0 NEM. ZAHTEVAH LONDON. Anglija, 4. oktobra. — Angleška vlada razmišlja o tem, da bi sklicala konferenco petih držav zaradi nemške zahteve glede enakosti oborožitve. Konferenca bo najbrže v Londonu in bodo zastopane Anglija, Francija, Italija, Nemčija in Belgija. Mogoče pa bo konferenca tudi v Ženevi v zvezi z zasedanjem Lige narodov in svetovne razoroži t vene konference. Mcxico City, Mehika, 4, oktobra. — Poslanska zbornica je sprejela resolucijo, da se pošlje k predsedniku Rodriguez deputa-cija. da jra naprosi, da vlada rz-žetie iz Mehike apostoLskega delegata nadškofa Leopoldo Ruiz y Flores kot škodljivega tujea. Nadškof je .sicer po rodu Mehikanec. toda poslanci pravijo, da je izgubil svojo državljansko pra-i odhodom in,Pl doL-° * V i co. ker zastopa tujo drŽavo, na- I ameriškim zastopnikom na ra/.o-mrec Vatikan I rožitveni konferenci Norman Da- ' som. Davis je povdarjal potrebo. Resolucija je bila sprejeta po da se kar najprej pregovori N*m-ostri debati o zadnji papeževi en-jčijo. da zopet pošlje svoje dele-eikliki. ki povdarja. da katoliška gate na razorožit veno konferenco, oblast sprejme obstoječe mehiške, Ameriški delegat se je pred svojim odhodom v Ženevo posvetoval s francoskim ministr. pred- Ženeva, Švica, 4. oktobra. — Angleški zunanji minister Sir J. Simon se je z aeroplanom odpeljal v Pariz, da se posvetuje s francoskimi državniki o nameravani evropski konferenci, ki bo razpravljala o nemški zahtevi gle-de armade. Vojni minister je pred svojim postave glede cerkve .s protestom. Sprejeta resolucija se glasi: sednikom Herriotom. — Podpisani poslanci zveznega kogresa so z neprijetnim občutkom videli slabo zaupanje, ki "Ako predsednik Ilerriot misli, se kaže s svojim neopravičenim napadom na nas papeževa encikli-ka. o kateri sedaj razpravljamo. — Vsakemu pravemu revoluci-jonarju je jasen namen rimskega dulmvništva, ki zastonj skuša zvaliti na nas jezo tuje javnosti, ki je .slabo poučena po ivesteh, ki Mihael takoj vrniti v Bukarešto J jih objavlja Vatikan, in njegovim spremijevalecm je bilo strogo naročeno, da skrbijo, da princ ne dobi več v roke angleških časopisov. STREL NA PALAČO LIGE NARODOV To postopanje tuje oblasti kaže jasno sovraštvo in če pomislimo. da v tem mestu živi proti našim postavnim predpisom papežev zastopnik, ki se imenuje apostolski del«gat. ki se mora zagovarjati za svoje delovanje, ki REVOLUCIJA .V MANDŽURIJI Na severozapadu bo mogoče postavljena nova vlada. —Kitajska železnica je ustavljena. Harbin, Mandžurija, 4. oktobra. Po celi Mandžuriji prevladuje mnenje, da bo .v nekaj dneh v se-verozapadnem delu Mandžurije razglašena nova vlada. j lačo Lige narodov. Krogla je za- Promet na vzhodni polovici ki- dela okno v dvorani, kjer je zbo-taj-ske železnice med Harbinom roval proračunski odbor Lige. Ko J škodljivega tujca in Mane nI i je popolnoma ustav-! h *>il aretiran, ni hotel povedati 1 jen. Vsa mesta, razun Tsitsihnra. zakaj je streljal, kjer se nahaja močna japonska Berlin, Nemčija, 4. oktobra. — da more dokazati, da je 'Nemčija JAPONSKA PROTI LIGI Japonski poslanik v Man« čukuo general Muto se ne bo vdal Ligi. — Poročila komisije Liga ne bi smela sprejeti. Mukden, Mandžurija, 4. oktobra. — Navzlic temu. kaj je našla komisija Lige narodov, bo .Japonska v Mandžuriji zasledovala politiko, katero je pričela. Tako je rekel japonski poslanik v Man<'oukuo državi, general Nobuvoši Muto, ki je izjavil da-I je: — S sodelovanjem z Man«;ou- skozi leta prelomila določbe gle-»kuo državo bomo vzdržali mir v de razoroženja v versaillski mi-j Mandžuriji Nobena tretja stran- rovni pogodbi, tedaj naj objavi svoje dokaze s poglavji in odstavki. ali pa naj mol«"i. To je v bistvu odgovor nemške vlade na Herriotove trditve v nekem časopisu o nemškem oboroževanju. Nek zastopnik nemške vlade je izjavil: — Celo Ilerriot je priznal pravico Nemeije za samoobrambo. Xemcrja je storila vse v mejah postavne pravice in ne da bi kr- Ženeva, Švica, 3. oktobra. — Nek mlad Madžar je s Quai AVil-son inel Man-čoukuo zastave, v petek pa je ustavil vlake proti vzhodu v Fu-lardi. pozneje pa je dovolil, da od tam vozijo dalje. To je bil zadnji vlak. ki je prišel, ali pa odpeljal. predno j«' bila razdejana železniška proga na ivsaki strani Tsitsiharja. 1'mikanje japonskih čet iz vseh mest ni pojasnjeno. Maneoukuo čete so se ali le malo upirale, ali pa so se podale četam generala Hsu. Kitajski vojaki so zelo dobro oboroženi in v mestih ne nadlegujejo prebivab+t va razun pristaše Mančoukuo države, katere takoj pogrele ibrez vsake cerimonije. Japoncev v Mančuli niso nadlegovali v Hailarju pa so poiskali zavetja v tujih konzulatih. KRALJ VIKTOR JE OBISKAL KOLONIJE Massaua, Eritrea, Vzhod. Afrika, 3. oktobra. — Visoki abisin-s*ki dostojanstveniki so svečano sprejeli italijanskega kralja Viktorja Emanuela. ki je prvikrat obiskal italijanske kolonije v Afriki. Mexico City, Mehika, 4. oktobra. — Papeževa enciklika je povzročila veliko razburjenje v Mehiki. Poslanska zbornica je priporočila predsedniku Kodrigue-zu. da izžvne iz Mehike papeževega delegata, medtem ko je papežev delegat, nadškof Leopoldo Ruiz v Flores ostro nastopil proti predsedniku. V svoji izjavi na časnikarske I zastopike je rekel apostolski de-I legat, da predsednik Rodriguez ni bil dobro poučen o papeževi enei-kliki. Dalje pravi nadškof Ruiz y Flores: — Kadar bo vladi in sovražni-Tokio, Japonska, 3. oktobra. — kom cerkve znano besedilo pa-Vulkan tirane, ki je miroval 2f» Ppžm« enciklike. _ je rekel nad- — Guvorjenj«e. da je nemška armada nevarnost za Francijo, je smešno. Vojaško nadzorstvo je bilo odpoklicano iz Nemčije leta 1f>27 in maršal Foeh je tedaj v poslanski 'zbornici izjavil, da je razoroženje Nemčije popolno. — Od t-ega časa dalje je Francija izdala za svoje oboroževanje štirikrat več kot Nemčija. Francija ima 230,000 izvežba-nih vojakov z vsem potrebnim o-rožjem. tri zračne divizije in velikanske utrdbe. Nemčija br napravila veliko neumnost, ako bi se postavila nasproti taki sili s peščico vojakov brez artilerije in tankov. ka ne more' predrugačiti te odločitve. — Z dobro voljo bomo sodelovali z Ligo narodov za svetovni mir. toda izprememba sedanjega stanja v Mančoukuo bi samo kalila mir na Daljnenj Iztoku. — Lvttonovo poročilo vsebuje mnogo nesporazumijenj in nepo-znanja. — Japonski nastop 18. septembra 1931 (ko je japonska armaria vdrla v Mandžurijo) je bil v samoobrambi. Našega nastopa no sme soditi tretja stranka, ki pri tem ne kaže nikakega zanimanja. — Komisija zastopa popolnoma napačno stališče, ko trdi. da je japonska vojaška in Civilna oblast postavila novo vlado. Mančoukuo državo je postavila prosta volja naroda, ki je imel lahko stvar \-sled prisotnosti japonske armade. — Z vsem prepričanjem rečem, da bi s tem. da pride Mančoukuo v isti položaj, kot je bil pred 1. marcem, (ko je nova država razglasila svojo neodvisnost), nastali samo novi nemiri. — Ponavljam še enkrat, da niti Liga narodov, niti kaka druga, sila. ne more izpremeniti naše odločnosti. da sledimo svojim načelom, ki smo si jih postavili gleda Mandžurije. JAPONSKI VULKAN JE OŽIVEL let, je pričel metati irz svojega žrela ogenj in lavo. Dve osebi, ki sta stanovali blizu vulkana, sta najbrže izgubili svoje življenje. ADVERTISE in "GLAS NARODA" škof in papežev delegat, — bodo prijetno presenečeni, da je enciklika namenjena mehiški duhovščini in mehiškemu narodu z nasvetom. da se naj drže mirne in pa-triotične poti, da dosežejo izgubljeno svabodo. Ker so v Mehiki katoličani, zato ima papež pravico obrniti se na nje. ~ NAJDENI STARI OKOSTNJAKI Bukarešta, Romunska, 4. oktobra. — Zadnja povodenj reke Ma-roš je odkrila spomine na tragedijo v Aradu. Ko je voda vpad-la, so ljudje našli ob nekem gozdu šest človeških okostnjakov. Najbrže so to okostnjaki ogrskih generalov, katere so na tem mestu obesili Avstrijci po revoluciji leta 1848. __* ŽRTVE GRŠKEGA POTRESA Atene, Grška, 4. oktobra. —« Poročila iz potresnega ozemlja naznanjajo, da je T zadnjem potresu brk) ubitih 232 oseb. »'Skoda na poslopjih znata $2,200,000. Ranjenih je bilo 360 oseb. Porusenifat ali poškodovanih poslopij, da V njih m mogočfi it vati, je 3000, TOW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 6, 1932 Gla» Naroda" Prask 8akaer. President Owned and Published bj TBLMmNG COMPANY (▲ Corporation) L. Benedlk. T re ah. of ti« W. lttk Of tW C(Jf |WlttoB and addresses of above officers: Bereoc* af Manhattan, New Yart City, N. Y. GLAS NARODA (Yaiee af the People) Kmy Day Except Sundays and Holidays la celo leto velja ia Ameriko In Kanado...................... 96.no Ea pol leta.....................93 00 Ca četrt leta ..................91.50 Za New York za celo leto......97.00 Za i*ol leta ....................93.«) Za inozemstvo za celo leto......97-00 Za pol leta ....................93.50 Subscription Yearly 96.00 Advertisement on Agreement **C1>» Naroda" tahaja vsaki dan Izvzemsi nedelj In praznikov. Denial brea podpiaa In oeetmostl se ne priobtujejo. Denar naj se blagovoli poMLjati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tUdI prejtaje blvalifi£e naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NAHODA". 219 W. 181 h Street. New York, N. Y. i: CHetsea 3—3878 « * j NAROD V OROŽJU •m -. m jj Nemci groze z izstopom iz Lige narodov, ako se jim ne dovoli splošna oborožitev. • Skoro vsi narodi sveta zahtevajo razorožitev ter jo tudi deloma izvajajo, Nemci pa bi radi nadaljevali svojo oboroževalno politiko iz WiHielmove dobe. Pred leti, neposredno po svetovni vojni, se niso upali tako drzno dvigniti glave. Sedaj pa mislijo, da je prišel trenutek, ko morejo brez strahu in nevarnosti sneti krinko ter pokazati svoj predvojni obraz. Iz tega obraza iaža-reva star, pristen in ne iz prijeti Wilhelmov dull. Motili bi se, ako bi mislili, da se je ta še le sedaj na novo porodil. Ta duh je nepretrgoma živel od svetovne vojne do danes v nemškem narodu, ki ga je pa znal spretno prikrivati ter je lažno govoril o svoji miroljubnosti. Do sedaj so Nomei varali ostali svet s tem, da so ga prepričevali, da nimajo revanžnih nakan. Pokojni Briamd jim je vsaj oficijelno — veroval ter sklepal z njimi razne dogovore., s katerimi jim je znatno zmanjšal bremeaia mirovne pogodbo. Briand je mrtev _ in Nemci nočejo ver priznati pogodb, ki so jih z njim sklenili, v kolikor se te pogodbe tičejo zagotovitve svetovnega miru. Tudi v tem oziru so Nemei pokazali svoj pravi obraz: Pogodbe veljajo pri njih le toliko «-;ISa. dokler jim koristijo, i>otem pa }>o»tanejo za-uja eunj«. Nemei so bili do sedaj vedno taki — in nerazumljivo bi bilo. da bi sedaj drugače ravnali. , Tpajmo, da je boljši del sveta, reeimo pravičnejši del fiv«ta, končno spoznal pravo naravo Nemcev ter razbral njih prave cilje. 'Angleški listi so končno vendar začeli gledati Nemce ,V naravni luči. "Manchester Guardian" je priobčil dolg članek o prilikah v Nemčiji pod naslovom "Narod v orožju". Dopisnik tega lista v Berlinu poroča, da se motijo tisti, ki misli, jo, da se Nemci bore za (Oboroževalno ravnopravnost. Nemčiji ne gre samo za navadno oborožitev, ampak je njen cilj sedaj ta, da oboroži ves narod. Nemčija se ne zadovolji s t eni. da. bo imela podmornice, matične ladje za letala, tanke,in težko artiljerijo, marveč hoče postati vojaška država. Nemška vlada ni zadovoljna s tem, da bi bilo prebivalstvo vojaško izvežbano. Njeni cilji segajo dalj. Svojo vo>ko bi rada spremenila v vojaško kasto s posebnim družabnim obeležjem, kakršnega je imela bivša nemška vojaka pred svetovno vojno. Nemčija torej ne stremi le po vojaški hegemoniji, temveč hoče ustvariti v svoji notranjosti še posebno oblast vojaške kaste. Zahteva po vojaški ravnopravnost i je samo prva stopnja na tej poti. BHHABNA NAKAZILA IZVR&UJEMO ZAKE 8ZJIY0 IN TOČNO KAX0B VAM POKAŽE NA 8T0PNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 900 ___________$ 4— Din 300 _____________________ $ 5 .85 Din 400...............$ 7 .50 Din 600..............- % 9 — Din MM* - - ____$17.50 Din MM--------------$85— V ITALIJO Ur 100 Lir 200 ... Ur 300 ... Ur 400 .... Ur 500 ~ Lit 1000 - v*4jlh tnMkrr ko« igoraj navada«*«. botfUl « dinarjih «11 Urah dovoljujemo i« bolj« pogoj«. .$ £.75 ...$11.40 ..416.00 "m- ..$52.75 \ . IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Zrn lotilo $ 5.00 morate podati_$ A70 " " $10.00 •» " _ $10.30 " " MM " " _ $15.90 '» MJO " " _ $2100 . " M0J00 " _ $41.10 MVTBOPOUTMI m?lL BUUAU __(F BAN K 8AK8EB) mm mil n>w at, v- THB LARQRwf BL0VM1 DAILY IlU.li Pozor rojakil KADAR nameravate potovati v| stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; KADAR potrebujete kake notarske posle — se zaupno obrnite na nas. in postrezeno boste točno in pošteno kakor ste bilt prej pri Sakserju. Dol-eoletna skušnja Vam to jamči. ■ Pišite pu Itrezphif-iut navodila in paJaaaAa na METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (Frank Sakser) 216 West 18th St, New York. X. Y. I Dopisi, White Valley, Pa. Due 29. septembra sem dobil Special delivery pismo od Joha-ne Wagner tz Park Hill, da je njen mož. Mihael Wagner, umrl dne 28. septembra. Ker sva bila dobra prijatelja, sem se seveda odpravil, da se udeležim pogreba. akoprav težko v teli časih. Pogreb .se je vršil 1. oktobra ob I*, uri zjutraj po katoliškem obredu. Da je bil Mihael Wagner priljubljen v tamkajšnji okolici, je pokazal pogrreb. pri katerem je bilo 30 avtomobilov. Pokojnik je imel malo trgovino in Post Office na Park Hill, to je blizu Conpraan^ha. Pred osemindvajsetimi leti je imel tudi svojo jrroeerijsko trgovino na Universal. Pa. Bil je tudi nekaj rasa v Missouri na farmi. Sedaj je že ka'ih 17 let 11a Park Hill ter si je uredi! lepo domačijo. Bolehal je okoli tri leta. Nekateri so rekli, da je jetiT-en. a v resnici je imel raka na droba. Spadal je k društvu št. 44 S. N. P. -J. in Moos Ix)dge. V Ameriki je bil okoli 31) let in je bil star 57 let. Doma je bil iz Mar-tinje vasi, pri Zagorju, na No-tra njskem. Banjici zapušča žalujočo ženo, 3 sinove in 3 hčerke. Ena je omb-žena v Detroito. drugi pa bivajo na Park Hill. Družini Wagner izrekava iskreno sožalje jaz in moja žena. * V zadnjem dopisu sem bil onle-nil, tla sem -z nekim Italijanom govoril. ki dela na Etni in kako zasluži. Sedaj sem pa izvedel. da je neki rojak v Etni kazal tisti moj dopis v preiuogorovu Italijanom. Seveda, jaz sem poročal take >. kot sem slišal, ali je v resnici tako. i»e vem. Hvaležen bi bil jaz in mogoče še kateri drugi, da bi tisti rojak iz Etno poročal v Glas Naroda kaj o tamkajšnjih dela-v-vkih razmerah, ker njemu so dobro znane. Jurij Previe. Najbolje za ohromelo roko, pravi Mrs. Nowakowska "Xad dvf lefi me je rolca straino bolela. Uporabljala sem razne lini-mrnte, in mazila. Nič ni ponafA. Ko sem pa končno uporabila dve stekleni*! Anchor Pain* Expeller. je vsa bolečina izginila. Sedaj *em popofnnma dobra. Hvala čudovitemu Tain-Expeller." 8. K. Pliiladelpbia, Pa. PAIN-EXPELLER POZIV NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se niso odzvali na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko m ur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo o&rvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno pošiljanje Usta. Uprava "fclarH Ponesrečen poizkus bolgarskih komitov. Pred kratkim okrog poldneva je poskušala večja xdo zob oborožena skupina komitov prekoračiti z albanske strani jug. mejo pri selu Vrnoš v bližini Prizrena in prodreti na jug. ozemlje. .Jugoslo-van ski obmejni stražniki pa so tohpo pravočasno opazili in ji onemogočili njeno nakano. Po kratki bitki so jt» pognali nazaj preko me.je. Kakor se vidi. so oni krogi. ki vsako leto na pomlad in na jesen poskušajo izzivati nerede in vznemirjenje na jug. ozemlju, že zopet na delu. Peklenski stroji, ki so jih pošiljali nekaj časa iz inozemstva, niso zalegli, ker je danes vsakemur že dobro znano, odkod prihajajo in kdo jih pošilja. Tutli razni hujskači nimajo .sreče, ker ljudstvo vedno bolj u-videva. kje je resnica in kje laž. C'e so se od neprijateljev jug. naroda plačani izdajalci zatekli k bolgarskim komitom in albanskim kačakom. je to le znak. da so že popolnoma skrahirali. .Nedavno so. kakor poročajo, poskušali z bolgarske strani vtihotapiti razne temne elemente, atentatorje in plačane morilce na jug. stran, pa jim to ni uspelo. Sedaj >o se za-tekl i v Albaniji*, m isle«", da bodo tam našli manj čuječe stražarje. Pa so se tudi tukaj zmotili. Naj i jim bo to dober nauk. da je Jugoslavija vsestransko budno na straži ter da se ne bo dala od nikogar presenetiti. Vlomilec, ki je srečen; če pride v ječo. Pred malim senatom okrožnega sodišča *v Zajrrebu se je vršila obravnava proti pekovskemu pomočniku Štefanu Trcku. staremu 24 let. zaradi vloma v stanovanje nekega trgovca. Trek je bil zaradi-vloma že trikrat zaprt in se mu je življenje v zapora že zelo priljubil o. Ko mu je sodnik prečita! da je obsojen na dva meseca zapora. je obsojenec ves vzradoš-čen vzkliknil: — Hvala vam. sem prav zadovoljen! Uboj zaradi kilograma grozdja, j V Ruini se je zgodil hud zločin. Zaradi kilograma grozdja je bil napaden in smrtno poškodovan 22-Ietni Slavko Nikič. Zvečer si ga liašLi v domačem vinogradu nezavestnega v mlaki krvi. Ko se je nekoliko osvestil, je povedal, da je v domačem vinogradu naletel na dva neznanca, ki sta si natrgala nekoliko grozdja. Ko ju je vprašal, kaj delata v vinogradu, sta ga napadla z noži. Mladenič je za ranami umrl. Ubil ga je po 2(Metnem zalezovanju. V bosanski vasi Dojkovcu je pptdeseletni kmet Spasoje Orlic ubil kmeta Miloša Vujičiča. kare-rega je zalotil v spanju. Spasoje se je pred dvajsetimi leti zaklel, da bo ubil Miloša, ker si je ta ob prikiki razmejitve posestev na Yn-jičevo škodo prilastil kos zemlje. Nekaj dni po uboju se je Orlic sam prijavil sodišču, češ: — Dvaj-se let sem ga zalezoval, dokler ga nisem zalotil. Vklenite me! Ni mi žal. da sem ga spraivil v grob. Tragedija mladih zaljubljencev. Te dni so ribiči potegnili pri Osijeku iz Drave 17-letno fotografsko pomočnico Dragico Miler-jevo. ki je pred tednom dni brez sledu izginila. Istočosno je izginil tudi 19-letni maturant Josip Me-geš. Domneva se. da rtfa šla skupno v smrt, . Razbojniška tolpa pred sodiščem. V Požarevcu se je vršil-a sodna obravnava proti homoljskim razbojnikom Sim i Pa v kov i ču in njegovim tovarišem Dragomiru Jok-simoviču. Jovanu in 1 Ji ji Miloše-vofu, Arandjelu Jakonviču. Pavlu Gruliču in Nikoli Navakoviču. ki .so brli obtoženi štirih roparskih umorov. Simo Pavlovič in Joksi-movič sta bila obsojena na smrt. vsi ostali pa na dosmrtno težko ječo. Le Ilija Milosevic je bil od obtožbe oproščen. POGUMNA RAZISKOVALKA EPILOG MAREKOVE DRAME Citateljem je ^gotovo še v spominu nedavna smrt dunajskega tipičnega povojnega izumitelja Mareka, ki so je pravdal s svojo zavarovalnico zaradi velike odškodnine. Zavarovalnica mu je priznala delno pravico do zavarovalnine šele |K>tcm. ko mu pred sodiščem niso mogli dokazati, da se je sam pohabil. V procesu je igrala veliko vlogo tudi Marekova žena. Po moževi Murti pa je zašla v takšno gmotno bedo. da ji je u-mrla še ne leto dni >tara hčerka zaradi lakote, njen večletni sinček pa je tak o nedohranjen. da so jth morali izročiti v bolnišnico. Marekova .*aina pa je živčno hčri«-na. da jo opazujejo psihiatri. SKRITI ZAKLADI V RUSIJI Po daljši odsotnosti se je vrnila z Madagaskarja v Francijo mlada Franeoainj«. Basse, ženska, gi lahko služi s svojim pogumom za svetel zgled marsikateremu moškemu. Let 1930 je razpisalo francosko ministrstvo za kolonije natečaj za mlade raziskovalce Madagaskarja. Javil se ni nihče. Šele po dal jšem premisleku in ko je videla. da so se moški popolnoma odtegnili stivari. se je prijavila za ekspedieijo gdlč. Basse, ki je pridno študirala na Sorbonni. Z mi-nistrovihm privoljenjem se je mlada dama podala na nevarno pot. potem ko je prejela navodila za ekspedieijo od francoske Znanstvene akademije. Na Madagaskarju je sestavila spremstvo in se z n.mn napotila v ondotue pragozdove. Prebrodila je srečno vse nevarnosti, katerim je človek izpostavljen v taksnem ozemlju, in se je vrnila doinoiv z bogato znanstveno žetvijo, posebno lepo v pogledu geloškega materijala. Tudi primerki madagaskarske flore in favne so v njeni zbirki tako obilni in mnogovrstni, da bodo napolniti cel oddelek pariškega muzeja. SITOST BREZ HRANE Mo>ko**ski učenjak Cukičev je injeciral nekaj krvi prebavljajoče živali v kri druge. lačne živali in je opazoval, tla je zadnja takoj izkazala znake sitosti. V nadaljevanju teh poskusov je lačnim živalim injeciral posebno snov. tako zvani sekretin. in je ugotovil, da ji je občutek gladu istotako izginil po kratkem času. Drugače je bilo z infekcijam z razk^nimi produkti krvnih beljakovin. Te lačne živali niso nasitile. Pač pa je pozneje prcbzku.-dl podobne produkte iz drugih organov, namreč iz želodčnih žlez in iz trebušne slinavke, in ti ekstrakti so spet zavirali glad. Ti poskusi seveda ne nameravajo najti načina, kako bi organizme redili bre.^ hrane, temveč hočejo ugotoviti samo to. katere kemične snovi povzročajo stiskanja lačnega želodca. V bivši palači sladkornega kralja bobrinskega v Leningradu so našli bogat zaklad. V* kletnih prostorih so bi!e skrite drasrocene sfi-ke, zlato, .-rebro in druge dragocenosti. Tajnost zaklada je odkril delavec, ki je pred leti pomagal spravljat« dragocenosti v klet. — Drugi zaklad so našli v nekem sa-uatoriju na Krimu. Na ta zaklad so naleteli po golem naključju. — SaJiatorij je v bivši carski palači. Na verandi je stal kip grške brinje in neka bolnica >-e je slučajno naslonil* nanj. Kip je padel in se razbil, iz njega >o se pa vsule dragocenosti Med boljševiško revolucijo se je mnogim bogatašem posrečilo skriti de nar in dragocenosti. Med ruskimi arist.»krati je bila splošna navada pometati ob prihodu bolj-ževikov dragocenosti v vodo. pobarvano s črnilom. Po hišni preiskavi so aristokrati dragocenosti potegnili iz pobarvane vode in ji'i navadno zakopali v zemljo. Večkrat se je pa prq>etilo. tla je lastnik za.Tklada }>ozneje pozabil, kam Še bil sk»*il svoje dragocenosti. V Berlinu živi zdaj ruski industrijec bedno ži'Ij*nje emigranta. Preti odhodom iz liiu-ije je zakopal mnogo denarja in dragocenosti v sfek-fenicalt it^i raznih krajih svojega veleposes*va Že večkrat je poskusil priti do svojega skritega bogastva. todi zaman. Zdaj se pa ne more več točno spomniti, kje so steklenice >; denarjem in dragulji zakopan?. Vse je minljivo, tudi bogastvo ne more vedno pomagati človeku. ^wm wiTOinTOwoiwwsuiBiit^ijniH'HBiCTtcwiH^ iwui?wni*iaMnnnnni73iiiiui m wumii IL noBimcMH asi imajo velik uspeh 9 VAŽNE NAJDBE V PUŠČAVI GOBI Ekspedieija dr. Svena 11 edina poroča o važnih arheoloških najdbah v puščavi Gobi. Mladi švedski učenjak dr. Folke Bergniann je našel med razvalinami slovitega "črnesra mesta" Karakota med smetmi važne rokopise v kitajskem in drusrih jezikih, med drugimi tudi takšne v doslej neznani pisavi. V *eh rokopisih sluti dr. Bergniann važne p*>datke o zgodnji zgodovini Azije. Karakoto je razdrl bržkone Džingiskan in so ga potem radi pomanjkanje pitne votle polagoma čisto opustili. Sredi puščave je našel dr. Bergmann tudi sledove obsežnih mejnih utrdb, ki sličijo slovitemu kitajskemu zidu. in ostanke 2000 let stare pošne postaje iz dobe dinastije. PES JO JE UBRANIL V okolici Gradca se je te dni spri 58-letni upokojeni nadzornik gospodarsko - ekonomike stroke Frane Wenzler s svojo ženo. V prepiru jo je hotel udariti in pobiti na tla. Tedaj pa se je zapodil vanj domaČi pes. ki je ugriznil gospodarja v desni kazalec ter mu razmesaril obe podlehtji. V težkem stanju so ga odpeljali v bolnico, SVETOST POGODB. KITAJSKI BAHDITI ODVEDLI BRITSKA ZAKONCA. Londonski ''Tteirter" poroča iz Kiučvanga. da so kitajski ban-diti prijeli. dva mlada angleška zakonca ter pisali oeetit žene pismo. v katerem 'zahtevajo od njega 700 tisoč kitajskilh dolarjev in 200 pištol, velilte množine stre-ljiva, rtr in zlatih prstanov. V primeru. da ne bi oče upošteval zahtev. igroze z usmrčenjem hčere i in zraven pristavljajo, da bodo tudi njenemu moža porezali uhlje. Piigodba je nekaj svetega. Koliko bol ji- bi bilo na svetu, če bi ljudje izpolnjevali določbe, ki jih vsebujejo pogodbe. Pogodbe so dobre in ^labe. Toda sveta je vsaka, četudi so nekatere precej nerodne. Običajno ni-so sklenjene za obojesfranskn zadovoljstvo. Na primer ver^aillska mirovna pojrodba. Zh Francoze je silno dobra, ne pa toliko za Nemce. dpsi se ji pokore, radi ali neradi. KappaKka pogodba je dobra za Lahe. za .Jugoslovane pa ni kaj prida. Že vsaj za Slovence in Hrvate n»*. Toda podpisana in potrjena je in prisežena. četudi > fino v žepu. Kadarkoli skleneta dva pogodbo. je eden udarjen. T'darjen je tisti, ki pogodbo mora podpisati, dočim je na dobičku tisti, ki jo podpiše z veseljem. Versaillska in rappaKka pogodba »Ta bili sklenjeni in podpisani v tem znamenju. Približno taka je bila tudi po-«rodba. ki j<» je sklenil idrijski ro.iak Stula s svojim tastom. O StuH sem že pisal, in ga rojaki več ali manj poznajo. f>rigi-nalen možak je bil. in kadar je poiskal v geružu korajže. si je najmanj pet tin i zaporedoma domišljal. da je policijski komisar idrijske-ra mesta. Medalje je pripel na prsa in cesarsko kapo je posadil na irlavo. pa je moško stopal od enejra konea Idrije do drugega in slehernemu pripovedoval, tla je — policaj-komisar numara ajne. Ljudje so mislili, tla se mu blede. Pa se mu ni bledlo. ampak v takih trenutkih T pa saj niso bili trenutki, pač pa dnevi in včasi celo tedni) je hotel pokazati, tla je neizprosen vršilec vseh dolobč, ki jo je določala pogodba, katero sklenil z 'H*et<>ni svoje žene. Njegov tast — star in "rotlrnjav možak — j^ imel v Grapi nad Idrijo malo hišico, katero je zapustil Stul i poti pogojem, da bo imel v nji do smrti svoj knt. Lahko je reči: — K«*»t si je izgovoril — toda težko tistemu, pri kateremu ima k<"«t izgovorjen. Štula je to dobro vedel, pa kaj je hotel — pogodba je pogodba. Kadarkoli ga je .stari s svojim nerganjem razjezil, je zmešal Stula pol litra jreruŠa. pripel medalje na prsi. si posadil na glavo cesarsko kapo, začel noreti in pripovedovati" slehernemu, ki ga je hotel poslušati, tla je — policaj-komisar numara a.ine. Ljudje dolgo ui*o mogli razumeti njegovega početja, toda slednjič se je pokazalo, tla je natančno izpolnjeval pogodbo, ki jo je sklenil s svojim tastom. Dolgih dvajset let se je izogibal starcu, dvajset let je prenašal n jogo vo sitnarenje. dvajset 'let se je točno pokoril vsem določbam. ki mu jih je nalagala težka pogotlba. Toda vsake stvari je enkrat konec. Nekega deeemberakega dne. ko je hodil »ves omedaljen po idrijskih oštarijah. so mu prišli otroci povedat, da je umrl oče njegove žene. Takrat je udarila njegova ura. .Niti poteze ni izpremenil v obrazu. ko je stopal dostojanstveno proti domu. Domov prišedši, je vzel iz skrinje zarjavel dokument, v katerem je bilo zapisano in podpečateno, da mora skrbeti za svojega tasta do njegove zadnje ure. Odprl je okno in v mrzel zimski dan prečital pogodbo, ki mu je dvajset let težila srce. Nato je pa stopil k postelji, zagrabil nagega mrliča, ter ga te-lebnil v iNikavo. Nikava je potok., ki teče skozi Idrijo. Ko so prišli žandarji ponj, jim je dopovedoval: ' — Saj svavbilf zmenjena samo dp njegove smrti. Do njegenre smrti in niti minute ver. Pa ni nič pomagalo. Ker je preveč strogo izpolnjeval uradne določbe. so amo svoji zlMjru med govorniki T Ne me vroče ljubljeni hčerki edinki. Pri-tikunil! — V domnevi, d« to ni na-j hajnla je «irer hrcz vsakega čeku. %aden kupee. temveč odbornik v; toda i»-e Peletinček jn je sprejemal tako pnst režij i vo. k'»t d« bi bila najboljši kupee. — Smem še > čira posreči? Ali knicm ponuditi sardine • Najboljši1 francosko blago.... prima znamka.... Jamčim, viee vam bodo.... — M-in.„. ali imate slane kumare. — je zameketal Kovač ulogi revizorja, je takoj |Mwda| |»#« slovodja prodajalcu, tovnrišu Pe-telin<-ku, tajno brezžično |mnN*ilv iter. 3. Tiho ga jr poklieal. mu jki-mežiknil na gof-ta iu »i pričel jhi vrsti gladiti prste kot da bj natikal ozke plesne rokavic«*. Tovariš Pe-telinček je nemudoma razumel e j. : _ Kumarice.* prosim lejM)! Ima prišel prepričat, v koliko n,, i item«- mo prvovrMn j ukrajinsko blago in ljen»- pritožbe nad nevljudnostjo prodajelcer? — V naglici je tdki-mal. da Hi |»otrdil »prejem izročila in planil k državljanu Kovaču. — S čim ninem |Hk»tt*i'-i .* Prejeli smo najbolj^* .sveže blajrn_.. Cene hiio »ako znižali, da n*> >koro ničesar n«* zasluži no.... Priporočam vam novi |Mmtljatcv pn^ajrn^a Io~o-*>a. Kaknr mado je. naravnost &to-pi se »* u>tih! — A. je predrag Dajte mi. prosim samo prekajenega .-lauika. — K nega prekajenega slanika Prosim.... Zakaj ne! Konzumentova želja je takorekoč zak->n za prodajale*. in je osebje v zadružni prodajalni tako rekoč »amo na uslugo članstvu. A zakaj bj dolgočasili vaš cenjeni želodec z navadnim >lani-j tudi lasten domači pridelek. Cena je nekoliko nižja, ker dokaj prist ed imo v lastni režiji, a kakovost je .ro|>et prvovrstna ... K«-vač je (»»gledal v -sod«"ek. — Prava ljubiteljska znamka! — tfa je h<»dril Petelinček! — Do-volite. da vam ponudim »ni kumarico. ki vam je najbolj všeč.... Prava delikate*a. proaim. — Dajte mi dve kumari. — Izvolite, prosim. Morebiti želite. da nalašč za va> načnein nov sodček ? — Saj se ne .splača radi dveh kumar. — je velikodušno odvrnil pil sem noter po enega slanika, pa zašel v skušnjavo. Nakupil sem toliko. tla je bilo nap«js]ed še za slanika premalo denarja ! — Ali tako.... vidva sta torej prijatelja* — je začudeno vprašal Petelinček in takoj pospravil len beli papir, v katerega je bil hotel zaviti Kovačevo drobnarijo. — Le pospravite vaš** dragoceno imetje. — mu je surovo rekel. — Hvala lepa za .-lične kupce. Imam itak preveč i*a>tonjkarjev. Vsak hoče sam -•poskiTŠati pa več l>rezplačno jwvje kakor nakupi,... Vsaka žival si misli. da je že pri na« za g"i«i>odarja. če je pri-tradala članski delež! — Kaj se to pravi '— je začudeno zamomljal užaljeni Kovač. — Saj ste mi vendar sami ponujali. Mar uUte vi govorili, da pomeni konzumentova želja .zapoved * — Žvižgam na vaše zapoved ' — je razkačeno zamrmral Petelin, eek. — No. 110. le bodite vljudni, le. prosim! — je razvnel Kovač. — Kaj pa je * — je posegel vmes potJovodja. — Zakaj ste mi dali po nepotrebnem obvestilo štev. 3! Kaj vam je I prišlo- na mi*el— >e je ra^kače- NEVAREN LOT NA ORHIDEJE Kox*' »no drl Petelinček. — Koliko časa Petelinček je dv,gn.l dlani kot,^m nepolrebnem fc^bil! — No, to je dobro, da sem te da bi prosil usmiljenja in pričel mahati z rokami po zraku: — Oprostite, državljan, a vaši !<<>m. če si lahko privoščite kot ra-' • » . - . . 1 t pomisleki no neumestni. Kaj pravi- • Jriiffar tudi h^nsa po znižam eeni . , ,f- - . , .. . i •• , I te! jI i imamo sveto dolžnost varo- .\a«e n ne >1 »ntjo na kupni moči na šega članstva.*' ..... . , sa zelja pomeni .zapoved. Mi sim Ko\a<- se je kakor prevaran mi-l , » ... • * 1 'vam na uslugo. Zadrugaotvo je srečal! — je rekel Kovač Xerodi. — Pravzaprav imam premalo denarja na koncu meseca, veš. Naj-|»rž ne bi »topil k vam po slanika. ,vati koristi nagega članstva.... Va- a vodstvo zadruge je naročilo nam. od born i kom. po zadnjem občnem zboru, da bi parili, če so vaši prodajale! vljudni napram članstvu. pač zKdrugirstvo.... Pozornost napram k »nzumentu je vodilno geslo ček plaho približal k*o*u. Petelinček je kakor tiger skočil tja. odrezal z mogr*-nim udarecm velikanskega noža izdaten krw rožnate ril)«' -.--ti i., ga vljudno sključen izročil Ko- ! ^telinček je z žIko ujel polzko * * Presenečen i Kovač je širok, ,k1- eu je n» ma,h ,cJ*riznil 'K>" prl oči. Odmr.nl k<^ ^ mu je zdel' loVR"» ku,14*rrav dobre so.... niso preveč moral plačati in pričel atforar-in 1» k-»|»ern dišijo. našega i»sebia * Petelinček ji kumaro in jo vljudno viročil kup- jati. — O. to Im> pa preveč! — Zadntgar>tvo je mo^t do s«**i. alkuua. in inalenkostfia štednja r» umestna, če je tiaš član jrraditelj te ga moNtu. T i je unite načelo. pr<»-kim! Ko\ač je plaho (Migrabil kos. ga dvignil kvišku. ]Kive.sil glavo iti u-jel 7, ustnicami zajwljivega lososa. — No, da..... — je rekel in obli*- nil »ti. — res j«» dol»er.... im.... Ali vam smem v se poslati na dom Kovač je od začudenje izbulil oči in rekel: — Saj se ne splača na dom pošiljati slične malenkosti! Kje bi opravil j Moteni vaš avtomobil toliko poti .* — Če ne bo zalegel avtomobi'. Ihhho r letalom dotavljali blago! — >e je pošalil Petelinček iu pri-«V1 svečano resno .zavijati oba drobna zavojčka. Med tem je prišel iz skladišča v trgovino prodajalec Janez Nero- Petelinček je zopet r'v-no pograbil Kovačeva zavitka, ki sta aiej-koprej ležala na istcin mestu, iu zavil v najl)oljši ovojni papir, gi-zdavo | w» ver al z lepim trakom, izročil Kovaču, se mu Ijudno j>ri-klonil in s >ija.jočim obrazom sladko zagost^lel: — Zgoe je neljuba pomota, i tovariš odl>ornik. Zelo obžalujem. Ali >mem j »ostreč i tudi slanikom ? Imamo .samo prvovrstne slanLke. Ali smem zaviti.' Denar boate lahko prinesli tudi kdaj pozneje, če boste slučajno šli mimo? To je i bror pomena. Ali smem začasno zapisati slanika na moj lasten račun. prwhn NAJSRECKEJSI ZAKON -LOČENIH • h« ntMr tako tMnl. kot -t«- l«Ul poprej I »_ ___.1 „i .„„ ,.„„^1 ^ mot N«Hit saritvniic-ap'<''j»n*t j* ixna- Izakiieal: ft*U stir*VII«. kil r,. y- tlao^ii. ! , . . --, - - %-rnlln u1M. In te raj«m<>no Kupite >'M Mrkkklttt danes. In jutri ho«Kr te opallli učinek. Zapomnite ri liae KltJA TONE ' A«h ) — Mimo sem šel. — se mu je v fcadregi nasmehnil Kovač. — Sto- V. I „ „ II NAMERAVATE PRIREDITI * • • % t VESELICE, TABAVE okLASUJfE "glas Naroda" m žltialiu, pml pa Muno Tik CENE ZA OGLASE SO ZIERNE Mlada zakonca, angleški kapitan Wvndam iu njegova žena Margareta, se ravnata po načelu, da je najsrečnejši tisti zakon, ki v njeni mož in *ena živita ločeno. Zakonca Wyniam sta preživela skupaj Namo medene tedne, potem sta šla pa takoj narazen in se sestajata samo od ča^a do časa. In oba sedaj zatrjujeli. da bi njuno že 12 let trajajoč? zakonsko življenje ne bilo tako srečno, če bi živela sku-parj. Kapitanova žena je Norvežan-ka. Bila je zelo lepa in imela je vse polno snubačev. Čakala je pa tako dolgo, da je našla moža. ki se je strinjal njo v nazorih. Takoj po po vrat k u z ženitovanjskega potovanja sta šla narazen. Ko se jima j« rodilo dete. je ostalo pri materi. Dvakrat ali trikrat v tedna gresta zrkonea sktrpaj v gledališče ali na koncert, drugače pa živita ločeno if o* telefonira vsako jutro isni, da se domenita, ali bo-wta preživela dan ločeno ali pa se seataneta. Žena je m navdušena za ta način zakonskega /.i vi j en in Ko je mož povedal .svojim .prijateljem, kako ž i v i r .zakonu, so mislili, da se bo krpalu ločil. Izkazalo se je pa. da je to najboljša, če ne edina pot ohraniti zakonsko zvezo trdno. Edino tako se da preprečiti pre-nasičenosti V .zakonu, ki je neizogibna tam, kjer se pojavijo malenkosti ter križi in težave vsakdanjega življenja, kar premnoge zakone zastrupi in tmiei. Dva po srn m na moža. Km s t F. Lohndorff in botanik dr. Jlender-sen. sta iskala v ozemlju Amaeon-ke po naročilu neke tvrdke orhidej. Pri takšnem iskanju v divjih z mrzlico- okuženih pragozdovih in med še bolj divjimi indijanskimi plemeni doživi človek marsikaj in ni čudno, če dosežejo potem čebuljiee orhidej, ki jih oclpravbiljajo v London ali Amsterdam cene. ki se gibljejo tudi okrog stotisočakov. Nekega dne sta oba iskalca od starega »Indijanca, ki se je jima ponudil za vodnika, zvedela za .silno redko, ogromno orhidejo. Navzlic vsem svarilom sta se odločila. da mu sledita. Pod njegovim vodstvom sta prišla po štirih napornih dneh v indijansko vas. ki je stala na kolih na črnri laguni. Domačini so ju sprejeli pre-eej prijazno in so jima dali eno izmed koč na razpolago, ker jima pa nista zaupala. >ta se ponoči izmenoma vrstila na straži. Drugega dne sta videla orhideje. Rasle so iz lian nad okroglo, črno mlako, v kateri je kar gomazelo krokodilov. C'veti so bili ogromni, nežno rožnati in podobni starogrška m žaram. Se nikoli nista videla podobnih orhidej. Eden izmed Indijancev je jima utrgal cvet. ki ga je Hefidcrsen takoj prei>kal z vnemo znanstvenika. A zdaj sta zvedela v svoje neprijetno presenečenje, da jima domačini ne bodo davolili odnesti nobenega cveta ali semena, ker bi po starem prerokovanju sicer ves rod zapadel nesreči. Vrnila sta se v kočo in premišljevala. kaj -t»rfti. Zvečer so imeli -Indijanci neko divje slavje z omamljajoeimi pijačami in tako sta ostala sama. Tedaj sta se odločila, da se splazita do mlake, nabereta semen in izgineta. Na drevesih sta našla nekakšne oklepe a grozotnimi, režečimi se maskami. deloma iz lesa. debmia iz velikanskih buč. ki jib je rabil poglavar za zaščito zoper strupene puščice. Nataknila sta si vsak po en oklep in splezala na neko drevo nad mlako. Skozi temo sta videla, kako se pod njima v močvirju fosforično svetijo oči krokodilov. Hendersen je splezal proti orhidejam. A komaj jah je dosegel. že se je o£rla*>il dolg divji vrisk, ledeni bobni so zaropotali iu že so «><1 vsepovsod prihrumeli koraki, (»ost dež puščic se je vsul na oba belokožca. a-jima skozi o-klep mi mogel do živega. Lohn-dorff je Hendersenu zaklieal. naj •pride nazaj in si zakrije grole roke, ta pa ni mogel in mn je zavpit. naj strelja. l>»hndorff je 7a-čel .streljati. Indijanci so še dalje spuščali svoje strupene puščice, a si niso več upali bUže. Hipoma je zaklieal Hendersen: — Streljajte dalje, jaz imam dovolj. Rog z K VAMPIRJI Spisal EMILE GABORIAU N 1 u 16 VIII. Mascarotov varovanec ni bil edini špijon za obiskovalko mladega umetnika. Tudi d» -hela ženska pri vratih je postaia radovedna, kdo more biti ta elegantna dama. — Tukaj ste, — pravi glasno; — povedali so mi. da ste bili tako nesramni, de rte dvorili moji nečakinji. Mada me govori ž njim kot > hlapcem. — Madanu'. — jeclja Andre. — v nebesih! Ali boste tajili, kar izdaja vas obraz £ — kriči stara — Ko je Paul odšel, je Andre nemirno hodil Ali ne spoznate, da ste velik nesramnež, da upate dvigrniti oči proti Sabini de Mnssi-dan i Od kod imate tak pogum t Mogoče vsled moje prijaznosti. Ali ste jo hoteli zapeljati in nas s tem prisiliti, da bi vam jo dali za ženo i — Prisegam vam, madame! Moja častna po ateljeju. Pri Vsakem šumu pogleda na hodnik. Slednjič zasliši korake;'bila je ona. — Dober večer, Andre. — pravi dama in mu ponudi majlmo roko v pozdrav. — Kot vidite sem točna. Bled in gin jen se trese Andre, kot list na beseda — veji ter* spoštljivo poljubi njeno roko, pri — Vaša častna beseda l Kdor vas sliši tem pa jeclja: |govoriti, vsakdo misli, da ste plemenitega — Mademoiselle Sabine! Kako ste dobri! mkIu. Škoda, da moj mož lie živi več. polomil Hvala vam! I bi vse kosti v vašem telesu. Tako vam pa Bila je Sabine, edina potomka mogočne1 moremo samo zapovedati. da zapustile grad. rod o vi ne De Mussidan, ki je bila pri Andre- Poberite svoje stvari in pojdite! ju. najdeučku iz bolnišnice de Vendome. — Sabine je bila mlado dekle, 'boječa, izobra- žena ter je izpostavljala nevarnosti vse. kar ji je bilo najdragocenejše na svetu — svojo čast in pošteno ime. Nad dve leti sta se ljubila Sabine in Andre. Koncem leta 18(>o si je Andre vsled preobilja dela pokvaril zdravje in se je odločil, da gre na potovanje. Nekega večera ga njegov učitelj Jean Lanier pokliče k sebi: — Ako se hočete odpočiti, — mu pravi. — in obenem zaslužiti tri ali štiristo frankov. imate priložnost. Nek arhitekt me je prosil, ako vem za kakega kiparja, da napravi nekaj kipov na deželi, v zelo lepem kraju s krasno pokrajino. Ali sprejmete ponudbo ! Ponudba je bila skrajno ugodna in Andre jo sprejme. V enem tednu je bil na potu. Ko pride Andre v Mussidan. si takoj ogleda delo, i>opraviti je bilo treba nekaj kipov, kar ho lahko napravil v dveh tednih. Toda nič se mn ni mudilo, okolica je bila preromantič^ na. Mnogo slika v naravi in zdravje se mu naglo vrača. Toda bolj kot kaj drugega, ga je vezalo na prostor lepo dekle, katere oči so mu razgrele srce. To mlado dekle je bila Sabine. Nekega jutra jo Andre pozdravi, naslednje jutro je bila že poleg njega In ga je o-pazovala pri delu. Dasi jei bil Andre v veliki zadregi, vendar je neprestano govoril ž njo. Sabine se je prepičala, da je mladi umptnik tudi zelo izobražen. Nekega večera si mora Andre priznati, da ljubi Sabino; toda dekle je visokega rodu in neizmerno bogata. Grad de Mussidan se nahaja v zatišju. Do prve vasi se je treba peljati skozi gozd. Sj>očetka je Andre jedel v veliki obed niči ,e. Zastrupljena ost ?a je zadela. ^ ^^ ^ ^ Sabiue zmiitri tudi napravila kako uslugo. Trudi se je mogla na njo popolnoma zanesti, ako je š^ tako pozno trkala na vrata, kot veter je bila Ureta pri vratih in jih je odprla Potrpežljivo sedi Oreta v trgovini na poveznjenem škafu Vseokrog tema. vlažen mraz. ki je lezel do mozga. Jutranji duh so je dvigal iz košar z repo in zeljem, s krompirja, ki je ležal na kupu v kotu; gnil. žalosten duh ovenele zelenjave, duh po umirajočem življenju. Tihe. drhteče kaplje so se cedile po stenah: v črnih kotih ie šumelo in prasketalo. Polejr tejra se je oglašalo robato smrčanje, vrne* cvilenje kot {Has mladega psa — to je bila Eli, ki je cvilila v spanju. Modro nebo je zopet viselo nad zemljo in je odprlo: sredi ftoji Jezus v nebeški svetlob*. — Vidiš, tvoj prijatelj sem! Tvoj brat sem! Zaradi tebe sem prišel, za t«ibe sem umrl. za tebe! Pridi k meni. danes sedaj, ta tre-iiutek — reši svojo dušo! S krikom pade Greta na kolena, iztegne roke. v njenih očeh je nepope>ljivo hrepenenje in trepetajoča udanost. — Ali že stoji pred tvojim prestolom moje ime? — Aleluja — Jezu.* — Aleluja! — V knjigi življenja — ali že stoji zapisano moje ime? Nobenega odgovora IJKkazen je izginila. — Klet. zevajoč grob llrr, tako mrzlo, tako prazno, tako samotno! Še večji postaja duh po plesni, še bolj tajin»tveno šepetajo glasovi noči. Jokaje govori Greta nerazumljive besede. Nepopisan nemir jo je objel — ali je bilo veselja, ali je bila bolest! Krčevito se ji zvijajo roke. Tja, kjer so biserna »vrata, kjer stoji "On". prijatelj in brt! Odpočiti se pri njegovih nogah, dotakniti se njegovega oblačila: Keši. reši me! Četrt ure za četrt ure, pol ure za pol ure poteka; Greta ni veš čutila počasnega poteka časa. Polnoč je že davno minila, ko potrka Trudi. Spretno je preskočil« stopnico, pod katero je bil zvonec. Zelo >e je zamudila v kavarni, kjer jo "on" nasičal s čokolado in pecivom. Njeni kodri so bili zmršeni. Njena vroča, razgreta žila je tolkla ob tanke, ledeno mrzle roke . ^stre. Iz njene šumeče obleke je prihajal močan duh po cigaretah. Itrei besed v<»di mlajša sestra starejšo skozi neprodirno temo. In vedno bolj redno je Trudi trkala pozno na vrata in vedno potrpežljivo ji je^odpirala Greta. Tako je potekala zima. Artur ni bil prav nič vesel doma svojega življenja. V šoli je vendar bilo bolj prijetno. Včasih ga je z vso močjo vleklo v šolo. lam je .saj mofrel mirno sedeti in preko knjige gledati v zrak. Zdaj se je vedno jrla«*ilo: Artur tukaj. Artur tam! Brez posebnega dela je moral biti po vseh kotih. Mati «ra je s posebnim veseljem postavila v prodajalno Tu je moral stati med košarami, tehtati krompir in hvaliti zelenjavo, zlasti pa prijazno govoriti z deklami in jih hvaliti, fV-e Rezek je sicer to dobro razumel, toda tak mlad fant. to > bilo vse kaj drufreffa. I^aisjp. ki se kolobarijo okoli ušes in podarjajoče brk ire — vse to je mnogo bolj privlačno. Mati ga pogosto pojrleduje in mežika ter mu daje pogum in če ni bil dovolj nagel, je bil zmerjan. — Tako neumen, tako zabit, iz tebe ne bo nikdar nič; niti pojma nimaš o trgovini. Težko jo posluša. 0 škodljivcev revolucije, ki so kradli socialistični imetje. Sovjetska vlada je namreč v avgustu izdala poseben zakon, ki določa smrtno kazen za tatvino narodnega premoženja in za šp"kuliranje z njim. Najbrž je bilo pa ustreljenih po tem zakonu že več ljudi. Hamo prve tri dne septembra je bilo izrečenih 30 smrtnih obsodb nad ljudmi, ki so kradli imetje kolektivnih posestev. Samo v enem dnevu je bilo izrečenih 12 smrtnih ol**Hlb. V Moskvi je bil ohsojen na smrt uslužbenec kooperativa, ker je po-neveril nek;:j državnejra denarja. V Murmansku je stalo pred s*wli-ščem 53 železničarjev, ki so kradli iz vagonov blago. Trije so bili obsojeni na smrt iu takoj ustreljen":, drujri bodo pa morali sedeti ]>o več let v ječi. ...iti.imiS METROPOLITAN TRAVEL BUREAU ( FRANK S Ah'SER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. I. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE Bsc SLONOVA KOST SHIPPING -NEWS Slonova kost. ki se dobiva iz dolgih, iz gobca štrlečih čekanov. se je že v pradavnih časih uporabljala za okrasje. Rimljani, a kasneje Portugalci so bili tako la-komili na to kast, da so kaj kmalu izginile silne črede slonov. Kasneje se je povpraševanje za takimi kostmi zmanjšalo, pa je število slonov zopet naraslo. Danes | dobivamo večino slonovih kosti iz Konga. gornjega Sudana, iz področja Tanganyika in portugal-j ske Afrike. V drugi polovici preteklega stoletja je bilo ubifili do lOO.OOO slonov, a zadnja desetletja okroir 30.000. Največje čekane. težke 22s in 323 funtov, so dobili leta 1WW v vzhodni Afriki. Povprečna teža čekanov stalno jrida. Pred dese tirni leti je znašala še fH). a danes leo ltropr 55 funtov. Torej tudi živali slede degeneriranemu človeku. Zobje rastejo vse dotlej, dokler živi. Tretjina zoba je v slo-novi glavi; da se torej dajo izpuliti iz sveže ubitega sbma je treba dolgo časa čakati, da začne meso razpadati. Šele takrat gre zob ven. Vrednost slonove k<>sti se razlikuje po zemlji, na kateri živi. Tudi v Aziji se dobiva slonova kost pa le toliko, tla pokriva potrebe za domače okrasje. Najbolj s«* slonove kosti uporabljajo za klavirske tipke, ker so za t S svrh« izvrsten materijal. ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije na m«« aim papirja 8 platnenim) pregibi -----------------73» Pokrajnl ročni zemljevidi: Dravska Banovina _______________________M ' Slovenske Goric«, dravsko ptuj- I sko polje ---------------------------------.39 LjubUanrte in mariborske oblasti M ' Pohorje, Kozjak ----------------»! Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ..............................J* Prekmurje in Meduasarje -______34 S. oktobra: I>r**rten v Hrem»>n Albert Rallin v Hamburg 7; oktobra: Olympic v Cherbourg 8. oktobra: Parts v Havre Statcndam v iv>ul<>gn« »ur Mrr 12. oktobra: Kuropa v Hr»-rrn»n VVI.CA.NIA v Trst A»i"itani;i v Ch*>rbmjrj 13. oktobra: Hamburg v Hamburg 14. oktobra: Ilex v Oenoa Maje.«tic v Cherl ourg 15. oktotra: Lafayette v Havre Ointe Cranio v Cerma Vulendam v I>juluf$ni» sur Mer 18. oktobra: Leviathan v Cherltourg in Breme'i 13. oktobra: lierenjjar.a v Cherbourg 20. oktotra: lie v Hamburg 22. oktobra: .\iiBu«tus v flenoa Itf Terrtam v lt<»til<>gr.*> mir Mor Veeiiriam v Uoub-tene sur Mer 27. oktobra: Nm Yi-rk v Hamburg General v v Kremen 2. Novem bi a: lt'>rna v r;enoa MitnliaU.ni v lf;ivr<-Albert Ballin v <*heibr«urs 3. novembra: l'rebden v I-temen 4. novembra: Majestie v f'herb«.urg I>nn!»Jiil v Havre Statemla'n v ftoulogne »ur Mer A»juitatiia v Cbet»<>urg 5. novembra: <*hami»tai(i v Havre Kex v Genoa 9. novembra: I'les l:«i<>ve\e!f v Ihvrf Hamburg v Cherbour* 10. novembra: Berlin v Hr^npn 11. novembra: Humeri«- v «"h«Tbgne sur Mer 15. novembra: L>-ria.lfaan v Clifrlmiin: in Kremer 13 novembra: Vuleania v Trst I >eul»< hland v Cli»riK»"jrg 18. novembra: * »lymph* v f*herb-»urg Kuropa v Bremen 19. novembra: Con te di Saviia v €>en»a 23. novembra: SI. I»iii.< v rh»rtxnirE l*res. Har'linr v Havre 21. novembra: 0» n v on Steuben v Bremen 23. novembra: ikreiigana v Cherts.urg 26. novembra: Ohamplain v llavre Augustus v Crinta Majestic v Cherbourg 23. novembra: Bremen v Bremen 30. novembra: New York v Cherbourg Manhattan v Havre blatendam v B«iulogne »ur Mer 1. decembra: Kex v Genoa Stuttgart v Bremen 2. decembra: Hom«-ri<- v Cherbourg 6. decembra: Saturnia v Trst 7. decembra: I ur-p i v Hrt men i Te-s. Koosevelt v Havre 8. decembra: Btrlin \ Kremen 9. decembra: PA HIS t BOŽIČNI IZLET) llavr« AI lie rt Bal I i n v Cb-rliourg '.'Ijniplc v Cbt-rbourg 10. decembra: Borna v (Senua 13. decembra: Hawiburg v ("lurlmurg 14. decembra: .Majestic v «*lierl>oiirg l'.er» tiKaria v Cherbouix 15. decembra: <"onte lil Sa\»la v Gen .a Bremen l.eviathan v Clierbourg In Iti nn»ri 2decembra: 1'res llvliiiK v II.«vre I 'en t selila ud \ Cherboret"len v Kremen * 23 decembra: <*hamp'ain v li.tvr* I l<-m«-ri«- v < 'li» rlf .tu k 27. decembra: Kur-1..« v Bremen 2?. decembra: New York v Ch»rUmr| Manhattan v Havre "50 decembra: • •<.-Liitpie v Cherbourg V JUGOSLAVIJO Preko Havre :m Ekspresnern PARIS Preko Havre Na Hitrem Ekspresnern Parniica -V ohT mu; i II \>irt inhfi — '*. Ihrmtbrn LAFAYETTE /I. Oktnhra ILE DE FRANCE ^ HO. Oktnhra NIZKE CENE DO VSEH DELOV JL GOS LAVI JE Za pojatnila in potne ust« vpra-tait« ma pooblaičena aoentt SpctlcK JQ/ia 19 STATE STREET. NEW YORK VSE LINUE IN PARNIKE znstofui LEO ZAKRAJSEK Cieneral Travel Service, Inc. 1359 Second Ave., New York. N. V. Piši I c po miš brezplačni vozni ml zn i 'se najboljše pa mike. Canada Združenih driav, veliki Mali ___________ Xezidersko jtv.cro na meji mod Avstrijo in Madžarsko kaže neko |M***bnus». s katero so se zaveli v zadnjem času baviti zlasti biolojri. Jezero ima namreč čudno navado ^da se v rednih presledkih skoraj popolnoma osuši in se nato spet napolni z vodo. Kje tiči vzrok, še ni dosraanc, vsekakor ne »amo v| tem. da je izredno plitko (največje globina 1.5 m!) in se v vročini zato razmeroma lahko posuši. Nekoč bo moralo izginiti popolnoma, kakor izginja sedaj njegovo živalstvo. Ob vsaki'osušit vi namreč po-pine to živalstvo, ki ga je izredno mnogo, skoraj popolnoma, ker ne ostane Oo>olj vode, da bi moglo t kakor izginja sedaj njegovo živalske vr?te, vodne rastline Nežider-skega jezera so že skoraj izumrle. I ostajajo samo še nižji organizmi. Kmalu pa tudi teh ne bo več. Nova Evrepa_____________ Zemljevidi: Alabama, Arkansas. A rit—. Colorado. Kansas, Kentucky la Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Hhainippi, Washington, Wfonine, vsaki po _______— Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin. West Virginia, Ohio. New \orfc — Virginia. OWo, New York — vaa- kl po_____ .4« .13 Naročilom je pruoilti denar, bodisi v gotovini, Money Order al) poštne znamke po 1 ali 2 centa če pošljete gotovino, re komandi raj ta pismo. Ne naročajte knjig, katerih m ti ceniku. Knjige pošiljamo pofttnlne prosto "GLAS NARODA" ti« W. II Street NEW YOU Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN i. a * f» ii * re- I©- Jci ija lih no fotoni- t titi o- *L3- ro-« in Mu B. i.3.' i