FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1, 45–51, LJUBLJANA 2010 COBISS 1.01 FLIŠ PRI BEKI ZAHODNO OD KOZINE (JUŽNOZAHODNA SLOVENIJA) FLYSCH NEAR BEKA WEST FROM KOZINA (SW SLOVENIA) Rajko PAVLOVEC¹ IZVLEČEK Fliš pri Beki zahodno od Kozine (južnozahodna Slovenija) V okolici Beke ob slovensko-italijanski meji pri Trstu so flišni peščenjaki, deloma se menjavajo laporovci in peščenja- ki. Prav blizu doline Glinščice je v peščenjaku nekaj prodni- kov, med katerimi so redke numulitine. Ugotovljene so tri oblike, med katerimi je najzanimivejša redka Assilina con- vexa. Ključne besede: fliš, eocen, numulitine, Slovenija. ¹ Dr., Naravoslovnotehniška fakulteta – Oddelek za geologijo, Privoz 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenija ABSTRACT Flysch near Beka west from Kozina (SW Slovenia) In the surrounding of Beka near the Slovene – Italian border in the vicinity of Trieste there are Flysch sandstones. Marl is partly changing with them. Close to Glinščica Valley (Rosandra) there is sandstone with some pebbles in it and some rare nummulitins. Three forms were established and the most interesting among them is Assilina convexa. Key words: Flysch, Eocene, nummulitins, SW Slovenia 46 RAJKO PAVLOVEC: FLIŠ PRI BEKI ZAHODNO OD KOZINE (JUŽNOZAHODNA SLOVENIJA) FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1 – 2010 NAHAJALIŠČE POD ŽERJALSKIM VRHOM Blizu slovensko-italijanske meje nedaleč od vasi Klanec in Ocizla je pod Žerjalskim vrhom med Beko in Bota- čem (sl. 1) ob turistični poti v flišu zelenkastorjav pešče- njak brez vložkov laporovca. Razgaljen je na dveh me- trih, debelina je gotovo večja. V peščenjaku so posame- zni prodniki velikosti od 2 do 8 cm. Deloma so iz rožen- ca, deloma iz apnenca in laporovca. Po maloštevilnih prodnikih sklepamo, da niso ostanek olistostrome. Možno pa je, da so posamezni prodniki iz roba nekega manjšega podmorskega plazu. V peščenjaku so redki numuliti in še redkejše asiline. Blizu tega nahajališča je ležal na poti kos numulitne breče s prehodom v pešče- njak, vendar na primarnem mestu takšne kamnine nismo našli. V bližnji okolici omenjenega nahajališča so debelej- še peščenjakove plasti, ponekod tudi sovdan in plasti laporovca. Na flišu so bili nekoč vinogradi. Ohranjeno je močno zaraščeno terasasto pobočje. Na zahodni stra- ni potoka Grižnik je apnenec. Obravnavano območje je na geološkem zemljevidu lista Trst 1:100.000 (Pleničar, Polšak & Šikić 1969, 1973). Na tem prostoru so ugotovili laporovec in pešče- njak z vložki breč in arenitov. V laporovcih so plankton- ske foraminifere. Lagenide kažejo na sedimentacijo v globjem morju. Plasti so uvrstili v zgornji lutetij. Oze- mlje je v sklopu luskaste strukture Čičarije. Na nahajali- Slika 1: Nahajališče numulitin pri Beki. Figure 1: The locality of nummulitins near Beka. šče pri Beki me je vodil g. Franci Malečkar, ki se mu za to najlepše zahvaljujem! Starost flišnih plasti v severni Istri in sosednjem prostoru je različna. Marinčić in sodelavci (1996) jih dajejo v čas med lutetijem na severozahodu flišnega ba- zena in zgornjim eocenom v jugovzhodnem delu. Pav- šič (1981) je fliš pri Dekanih uvrstil v biocone NP 15 in NP 16, to je v mlajši del srednjega lutetija in na konec l u teti ja. P a vš i č in Peckmann ( 1 996 ) sta flišn e p lasti okrog Pirana postavila v nanoplanktonsko biocono NP 16, to je v mlajši lutetij, medtem ko uvršča P a vlovec (2001) fliš pri Fiesi v srednji lutetij. Cucchi in sodelavci (2002) omenjajo sinklinalo Beka – Ocizla, v okviru kate- re je naše nahajališče, vendar o podrobni starosti flišnih plasti v tej okolici ne razpravljajo. OPISI NUMULITIN Assilina exponens (Sowerby, 1840) 1981. Assilina exponens (Sowerby, 1840) – Schaub, 213-215, sl. 18 l, tab. 92, sl. 1-20, tab. 93, sl. 1-15, tab. 94, sl. 1-34 Mikrosferična generacija Hišica je tanka. Na površini je jasno vidna notranja zgradba, to je potek zavojnih robov ter oblika sept. Našli smo en sam primerek, katerega premer hišice je 23,5 mm, debelina 2,4 mm. Po Schaubu (1981) so premeri med 15 in 35 mm, debeline pa med 2 in 4 mm, so pa tudi vmesne oblike med Assilina exponens in Ass. tenuimar- ginata Heim. Te so po omenjenem avtorju prehod k vrsti Ass. exponens, ki je v povprečju večja od tipičnih pri- merkov Ass. tenuimarginata. To vmesno obliko smo našli v zgornjecuisijskih apnencih pri Izoli (Pavlovec 1985). Primerek iz Beke lahko uvrstimo v vrsto Assilina exponens, ki ima nekoliko daljše kamrice in malo višje zavoje kot Ass. tenuimarginata. Megalosferična generacija Hišica ima premer 6,4 mm in 6 zavojev. Po Schau- bu (1981) so pri tej generaciji velikosti hišic med 6 in 11 mm, debeline med 1 in 2 mm. Zavoji se počasi in enako- merno višajo. Zavojni rob je tanek. Septa so zelo malo usločena in skoraj pravokotna na zavojni rob. Kamrice so izometrične, le redke imajo nekoliko večjo dolžino kot višino. Vrsta Assilina exponens je živela od srednjega do konca lutetija. 47 RAJKO PAVLOVEC: FLIŠ PRI BEKI ZAHODNO OD KOZINE (JUŽNOZAHODNA SLOVENIJA) FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1 – 2010 Assilina convexa Schaub, 1981 Tabl. 1, sl. 1 1981. Assilina convexa nov. sp. – Schaub, 217, sl. 17 g, tab. 96, sl. 10-25 Megalosferična generacija Hišica ima premer 5,7 mm in debelino 2,4 mm, en primerek je nekoliko večji s premerom 6,4 mm. Pri polme- ru 2,4 mm ima 4,5 zavojev in pri polmeru 3,2 mm 6 zavo- jev. Schaub (1981) navaja velikosti hišic med 6 in 9 mm ter debeline med 2,2 in 4 mm, 6 zavojev pa pri 4,8 mm. Na površini so debeli in ne posebno gosti septalni podaljški, v sredini precej močne, deloma spiralno razporejene granu- le. Zavoji se enakomerno višajo. Zavojni rob je tanek in enakomerno debel. Septa so rahlo usločena, kamrice bolj ali manj izometrične, protokonh je velik in okrogel. Vrsta Assilina convexa je redka in v naših krajih prvič najdena. Holotip je iz nahajališča Gandbo Hill v Pakistanu, kjer je poleg te vrste ugotovljena tudi Assilina exponens. Schaub (1981) drugega nahajališča ne ome- nja. Tej obliki je podobna Assilina suteri Schaub, ki ima nižje zavoje. Pri nas je bila najdena v zgornjecuisijskem flišu v Goriških brdih in v okolici Ilirske Bistrice (Pa- vlovec & Simčič 1999; Pavlovec 2003). Tej vrsti je Schaub (1981) prištel megalosferično obliko vrste Assi- lina medanica Pavlovec (Cimerman et al. 1974). Vrsta Assilina convexa je znana iz spodnjega in sre- dnjega lutetija. Nummulites aff. kugleri Schaub, 1981 Tab. 1, sl. 2 in 3 Pri Beki je najdenih več numulitov mikrosferične generacije, katerih hišice so slabo ohranjene pa tudi nji- hova variacijska širina je precejšnja. Podobni so vrsti Nummulites kugleri Schaub (Schaub 1981), nekoliko vr- stama N. obesus D' Archiac & Haime in N. lehneri Schaub. Imajo granulirano površino hišice, zavoje precej nepra- vilne, zavojni rob je močan. Septa so nagnjena in nekoli- ko ukrivljena, vendar manj kot pri nasledniku spodnje- lutetijske vrste Nummulites kugleri, to je pri srednjelute- tijskem N. praeaturicus Schaub, ki ima močno upognje- na septa, daljše kamrice in večjo hišico. Naše numulite postavljamo v bližino teh vrst. Zelo verjetno je nova vrsta, vendar so primerki iz Beke preslabo ohranjeni za njen opis. Odprto je tudi vprašanje razvojnih nizov in sorodnosti vrst Nummulites obesus, N. lehneri pa delno podobnih numulitov iz Beke. Velikosti hišic iz Beke so 7 do 10 mm, kar je manj kot pri tipičnih primerkih Nummulites kugleri (Schaub 1981, 11-18 mm). Debeline hišic so med 4 in 5,2, po Schaubu 3,5-6,5 mm. Pri polmeru 3,7 mm je 12 zavo- jev, pri polmeru 5,3 mm pa 15 do 16 zavojev. En prime- rek ima zunanje zavoje zlomljene, ponekod stisnjene ali celo prehajajo drug v drugega. T e poškodbe so mehan- sko povzročene in niso posledica roparskih organizmov (cf. Pavlovec 1976). STRATIGRAFSKI PODATKI Ugotovljene numulitinske vrste kažejo na srednjelutetij- sko starost flišnih plasti pri Beki. To se ujema s starostjo globigerinskega laporja na bazi fliša pri Izoli, ki ga Pav- šič in Peckmann (1996) postavljata na mejo nanoplank- tonskih biocon NP 15/16, medtem ko ostale flišne enote v biocono NP 16. Žal kolega Jernej Pavšič v flišnih pla- steh pri Beki ni našel nanoplanktona. V slovenski Istri so pod flišem ležeči mlajši deli al- veolinsko-numulitnih apnencev spodnjelutetijski. Pri Izoli (Pavlovec 1985) je v njih vrsta Nummulites polygyratus Deshayes, pri Ospu in Črnem Kalu Assilina praespira (Douvillé). V Dolu pri Hrastovljah je v apnen- cu pogosta Assilina spira abrardi Schaub, ki je bila opi- sana kot nova vrsta Assilina istrana Pavlovec (nom. nud.; Pavlovec 1981). Vse te vrste so spodnjelutetijske, kar pomeni, da se je na obravnavanem ozemlju ali blizu njega v spodnjem lutetiju vsedal še apnenec. Nad alveo- linsko-numulitnim apnencem so v Istri plasti z rakovi- cami. Pavlovec in Pavšič (1987) ugotavljata, da so te plasti na severozahodnem delu Tržaško-Pazinskega terciarnega bazena (Gračišče, Roč) spodnjelutetijske. To pomeni, da je bil prehod v flišno sedimentacijo de- jansko v spodnjem lutetiju ali v začetku srednjega lute- tija. 48 RAJKO PAVLOVEC: FLIŠ PRI BEKI ZAHODNO OD KOZINE (JUŽNOZAHODNA SLOVENIJA) FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1 – 2010 LITERATURA – REFERENCES Cimerman, F., Pavlovec, R., Pavšič, J. & Todesco, L., 1974: Biostratigrafija paleogenskih plasti v Goriških brdih (Biostratigraphy of the Paleogene Beds of Goriška Brda). Geologija (Ljubljana) 17: 7-130. Cucchi, F., Pugliese, N., Caffau, M., Drobne, K., Zini, L., Melis, R., Gozzi, e., Tunis, G., Uchman, A., Favarin, S. & Piccoli, C., 2002: Stop 4 Padriciano, Stop 5 S. Lorenzo, Stop 6 Bagnoli della Rosandra (S. Rocco hill). EMM’ 2002, Field Excursion Guide (Trieste), 27-41. Marinčić, S., Šparica, M., Tunis, G. & Uchman, A., 1996: The Eocene flysch deposits of the Istrian Peninsula in Croatia and Slovenia: regional, stratigraphic, sedimenthological and ichnological analyses. Annales (Koper) 9/96: 139-156. Pavlovec, R., 1976: Patologija numulitin (The Pathology of Nummulitins). Geologija (Ljubljana) 19: 83-105. Pavlovec, R., 1981: Middle Eocene assilinas and operculinas in the Dinarids. Zbornik radova, Znan. savjet za naftu JAZU, sekc. primj, geol., geofiz., geokem. (Zagreb) A/8: 67-76. Pavlovec, R., 1985: Numulitine iz apnencev pri Izoli, SW Slovenija (Nummulitines from limestones at Izola, Istria, W Yugosl av ia). Razprave 4. razr. SAZU (Ljubljana) 26: 219-230, tab. 1-10. Pavlovec, R., 2001: Numuliti iz apnenčevega turbidita pri Fiesi, Slovenija (Nummulitids from calcareous turbidite at Fiesa, Slovenia). Annales (Koper) 25, ser. hist. nat. 11: 295-306. Pavlovec, R., 2003: Nummulitins from flysch in surroundings of Ilirska Bistrica, southwest Slovenia. Geologija (Ljubljana) 46/2: 231-244. Pavlovec, R., & Pavšič, J., 1987: Biostratigrafija plasti z rakovicami v Istri (Biostratigraphy of beds with crabs in Is- tria). Geologija (Ljubljana) 28/29: 55-68. Pavlovec, R., & Simčič, I., 1999: Numulitine iz okolice Vipolž v Goriških Brdih (The nummulitins from the surround- ing of Vipolže in Goriška Brda). Annales (Koper) 17, ser. hist. nat. 9: 269-280. Pavšič, J., 1981: Nanoplankton iz fliša slovenskega Primorja (Nannoplanktons from Flysch in the Slovenian coastal region). Zbornik radova, Znan. savjet za naftu JAZU (Zagreb) A 8: 257-266. Pavšič, J. & Peckmann, J., 1996: Stratigraphy and sedimentology of the Piran Flysch Area (Slovenia). Annales (Koper) 9: 123-138. Pleničar, M., Polšak, A. & Šikić, D., 1969: Osnovna geološka karta SFRJ Trst 1:100.000. Zvezni geološki zavod (Be- ograd). Pleničar, M., Polšak, A. & Šikić, D., 1973: Tolmač za list Trst L 33-38 (Geology of Trieste sheet). Zvezni geološki zavod (Beograd): 1-68. Schaub, H., 1981: Nummulites et Assilines de la Téthys paléogène. Taxinomie, phylogenèse et biostratigraphie. Sch- weiz. Paläontol. Abh. (Bâle) 104-106: 1-236, tab. 1-97. SUMMARY Flysch near Beka west of Kozina (SW Slovenia) In south west of Slovenia close by Slovene – Italian border near Trieste (Fig. 1) there are Flysch beds. Sand- stone is predominant there, rarely it can also be the marl. In these strata some pebbles can be found, they are prob- ably the remains of border part of minor olistostrome. There are rare nummulitins among pebbles: Assilina ex- ponens, Assilina convexa and Nummulites aff. kugleri were established there. The strata are of Middle Lutetian. Above all it is interesting Assilina convexa (Plate 1, fig. 1) , described in Pakistan where it was its only loca- lity until now (Schaub 1981). The most frequent num- mulits (Plate 1, fig. 2 and 3) are the ones similar to the species Nummulites kugleri. Typical representatives of this species are larger and have lower whorls. It is very likely that samples from Beka are new species, but they are too poorly preserved to define them precisely. 49 RAJKO PAVLOVEC: FLIŠ PRI BEKI ZAHODNO OD KOZINE (JUŽNOZAHODNA SLOVENIJA) FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1 – 2010 TABLA – PLATE 50 RAJKO PAVLOVEC: FLIŠ PRI BEKI ZAHODNO OD KOZINE (JUŽNOZAHODNA SLOVENIJA) FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1 – 2010 TABLA 1 –PLATE 1 Sl. 1 – Fig. 1. Assilina convexa Schaub, 1981 – oblika A, ekvatorialni presek – A form, equatorial section Sl. 2 in 3 – Fig. 2 and 3. Nummulites aff. kugleri – oblika B, ekvatorialni presek – B form, equatorial section Fotografije (Photos): Marijan Grm 51 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1 – 2010 1 2 3 1 cm TABLA 1 – PLATE 1