100 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 22(2015) POPULACIJA AMERIŠKEGA ŠKRŽATKA (Scaphoideus titanus Ball) NA OBMOČJU CELJSKE REGIJE 11 12 13 Magda RAK CIZEJ , Alenka FERLEZ RUS in Iris SKERBOT Strokovni članek / professional article Prispelo / received: 28. oktober 2015 Sprejeto / accepted: 7. december 2015 Izvleček Ameriški škržatek (Scaphoideus titanus) je glavni naravni prenašalec zlate trsne rumenice, bolezni vinske trte, ki jo povzroča karantenska fitoplazma Grapevine Flavescence dorée (FD). Eden izmed pomembnih ukrepov za uspešno preprečevanje širjenja FD v vinogradih je zatiranje ameriškega škržatka z insekticidi. Omenjen ukrep smo na območju vinorodnega podokoliša Šmarje - Virštanj in ožjega okoliša Slovenske Konjice izvajali od leta 2011 do vključno 2015. Z večletno uporabo insekticidov za zatiranje ameriškega škržatka v vinogradu uspešno znižamo populacijo pod pragom gospodarske škode. Ključne besede: fitoplazma Grapevine Flavescence dorée / Scaphoideus titanus / insekticidi THE POPULATION OF THE AMERICAN GRAPEVINE LEAFHOPPER (Scaphoideus titanus Ball) IN THE CELJE REGION Abstract Scaphoideus titanus is natural vector of the quarantine phytoplasma that causes Grapevine Flavescence dorée (FD). The most important measure for successful prevention spread of FD in vineyards is management of Scaphoideus titanus with insecticides, which was carried out in Smaije - Virstanj and Slovenske Konjice winegrowing region from year 2011 to 2015. When we use insecticides for controlling American grapevine leafhopper in vineyards for many years, it effectively reduces its population below the threshold of economic damage. Key words: phytoplasma Grapevine Flavescence dorée / Scaphoideus titanus / insecticides 1 UVOD Ameriški škržatek (Scaphoideus titanus Ball) je glavni naravni prenašalec karantenske bolezni vinske trte - zlate trsne rumenice, ki jo povzroča fitoplazma Grapevine flavescence dorée (FD) in je v skladu z Direktivo sveta 2000/29/ES uvrščena na seznam karantenskih škodljivih organizmov (IIAII) (Direktiva sveta, 2015). V Sloveniji je bila FD prvič potrjena leta 2005. Trta je sistemsko okužena z omenjeno fitoplazmo, prav tako pa tudi njen prenašalec - ameriški škržatek. Ameriški škržatek je bil prenesen v Evropo pred približno 100 leti. Predpostavlja se, da je bil v Evropo zanesen iz Amerike s sadilnim materialom, kjer so bila odložena jajčeca ^Dr., Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Oddelek za varstvo rastlin, Cesta Žalskega tabora 2, SI- 3310 Žalec, e-pošta: magda.rak-cizej@ihps.si 12Dipl. inž. agr., prav tam, e-pošta: alenka.ferlez-rus@ihps.si 13Mag., Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Celje, Trnoveljska cesta 1, SI-3000 Celje, e-pošta: iris.skerbot@ce.kgzs.si 100 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 22(2015) ameriškega škržatka. Prvo najdbo ameriškega škržatka v Sloveniji beležimo v letu 1983 in sicer na zahodnem delu Slovenije. V letu 2003 je bil najden v vzhodnem delu Slovenije (Seljak, 2008). Trenutno je prisoten v vseh vinorodnih območjih Slovenije. V Severni Ameriki je ameriški škržatek omejen le na divji vrsti Vitis sp., v Evropi pa je ameriški škržatek prisoten na gojeni vinski trti (Vitis vinifera) kot tudi na matičnih podlagah vinske trte (Bertin in sod., 2007). Ker lahko širjenje zlate trsne rumenice povzroči pomembno gospodarsko škodo, je zatiranje njenega prenašalca - ameriškega škržatka, eden izmed osnovnih fitosanitarnih ukrepov za preprečevanja širjenja te bolezni. Za uspešno in okolju prijazno uporabo insekticidov zoper ameriškega škržatka je zelo pomembno natančno poznavanje njegove biologije. Podatki o začetku izleganja ličink in dolžini izleganja posameznih razvojnih stadijev ličink so pogoj za napoved optimalnih rokov zatiranja ameriškega škržatka. Chuche in sod. (2009) so ugotovili, da ima izpostavljenost rozg zimskim temperaturam pomembno vlogo na začetek in dolžino izleganja ličink. Ugotovitev, da imajo na začetek in dolžino izleganja ličink ameriškega škržatka poleg temperatur v vegetacijski dobi vinske trte vpliv tudi zimske temperature zraka, smo potrdili tudi v vseh vinorodnih območjih Slovenije (Rak Cizej in sod., 2011). Ameriški škržatek se šteje za nadzorovan škodljiv organizem, ki ga je potrebno v skladu s Pravilnikom o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranja zlate trsne rumenice (Ur. l. RS, št. 48/14) obvezno zatirati. Najmanj eno zatiranje je obvezno za vse imetnike trte v vinogradih za pridelavo grozdja ter brajdah oziroma ohišnicah kot tudi v matičnjakih in trsnicah na razmejenem območju, ki obsega žarišča okužbe in njihove varovalne pasove na celotnem območju Slovenije. Ukrep obveznega zatiranja ameriškega škržatka izvajajo tudi v sosednji Avstriji, Švici, Franciji, Italiji in v ostalih evropskih državah. Ameriškega škržatka je potrebno zatirati v skladu z napovedjo službe za varstvo rastlin in Načrtom ukrepov obvladovanja zlate trsne rumenice (FURS; 2015). Od leta 2013 celotno območje vinorodnega podokoliša Šmarje - Virštanj in ožjega okoliša Slovenske Konjice sodi v razmejeno območje zlate trsne rumenice, kjer je zatiranje ameriškega škržatka nujen ukrep. 2 MATERIAL IN METODE 2.1 Spremljanje odraslih osebkov ameriškega škržatka z rumenimi lepljivimi ploščami V letih 2011, 2013, 2014 in 2015 smo v vinogradih na območju vinorodnega podokoliša Šmarje - Virštanj in ožjega okoliša Slovenskih Konjic spremljali ameriškega škržatka z rumenimi lepljivimi ploščami proizvajalca Unichem d.o.o., velikosti 240 mm x 180 mm. Plošče smo izobesili na žice med trse, v območje grozdja, v zadnjih dneh meseca junija ali prvih dneh meseca julija. V letu 2011 smo spremljali ameriškega škržatka v 44 vinogradih, v letu 2013 v 13, leta 2014 smo zajeli 37 vinogradov ter leta 2015 13 vinogradov. V posamezen vinograd smo izobesili 3 rumene lepljive plošče, katere smo menjali na 14 dni in jih vizualno pregledali ter ugotavljali čas pojavljanja ameriškega škržatka in njegovo populacijo (številčnost). Ameriškega škržatka smo spremljali do konca oktobra. 100 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 22(2015) 2.2 Ugotavljanje izvedenih ukrepov zatiranja ameriškega škržatka v skladu z Načrtom ukrepov preprečevanja širjenja zlate trsne rumenice Kot eden izmed pomembnih segmentov preprečevanja širjenja FD je uspešno zatiranje ameriškega škržatka. Njegovo populacijo smo preverjali v vinogradih z rumenimi lepljivimi ploščami. Poleg tega nas je zanimalo, kako so vinogradniki upoštevali vsa navodila v skladu z Načrtom ukrepov preprečevanja širjenja zlate trsne rumenice, zato smo jih povprašali/anketirali glede uporabe insekticidov. V anketi smo zabeležili: število opravljenih škropljenj z insekticidi v sezoni, čas njihove uporabe in vrsto insekticida skupaj s hektarskim odmerkom. V letih 2011 do 2013 smo vsako leto anketirali 24 vinogradnikov, 25 vinogradnikov smo anketirali v letu 2014 in 13 v letu 2015. 3 REZULTATI IN DISKUSIJA 3.1 Spremljanje odraslih osebkov ameriškega škržatka z rumenimi lepljivimi ploščami V Sloveniji smo prag škodljivosti ameriškega škržatka povzeli po francoskih smernicah. Prag škodljivosti je presežen, ko ulovimo 4 škržatke na rumeno lepljivo ploščo tedensko. Ta prag predstavlja majhno populacijo, ulovi od 4-15 škržatkov na rumeno lepljivo ploščo tedensko, pomenijo srednje veliko populacijo in ulovi nad 15 škržatkov na rumeno lepljivo ploščo tedensko govorijo o veliki populaciji in prisotnosti ameriškega škržatka v vinogradu. Za uspešno preprečevanje nadaljnjega širjenja zlate trsne rumenice moramo strmeti k čim manjši populaciji ameriškega škržatka s ciljem, da škržatek ni več prisoten v vinogradu. V letu 2011 je bila populacija ameriškega škržatka na širšem območju vinorodnega podokoliša Šmarje - Virštanj in ožjega okoliša Slovenskih Konjic srednje velika, saj se je v povprečju na rumeno lepljivo ploščo v 44 vinogradih ulovilo 11,45 odraslih osebkov ameriškega škržatka na rumeno lepljivo ploščo na teden (slika 1). V letu 2011 še vinogradnikom na omenjenem območju ni bilo potrebno obvezno uporabljati insekticidov za zatiranje ameriškega škržatka. Populacija ameriškega škržatka je bila različna na različnih lokacijah. Od skupno 44 lokacij, kjer smo z rumenimi lepljivimi ploščami spremljali ameriškega škržatka v letu 2011, na nobeni lokaciji ni bila populacija ameriškega škržatka majhna (< kot 4 ameriški škržatki/rumeno ploščo/teden), temveč je bila na 63,6 % lokacijah, ki so spadale v 7 različnih območjih, populacija ameriškega škržatka srednje velika (ulovljenih 4-15 ameriških škržatkov/rumeno ploščo/teden). Na območju Podčetrtka, Kozjega in Šmarja pri Jelšah je bila v povprečju na 16 lokacijah v letu 2011 velika populacija ameriškega škržatka (>15 ameriških škržatkov/rumeno ploščo/teden) (slika 2). Na območju Slovenskih Konjic je bila populacija majhna, saj so v nekaterih vinogradih že uporabljali insekticide za zatiranje ameriškega škržatka. 100 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 22(2015) 14,00 J2 12,00 10,00 8,00 6,00 4,00 2,00 0,00 2011 2013 2014 2015 11,45 3,60 0,10 0,16 I Povp. št. AŠ/RLP/teden Slika 1: Povprečno število imagov ameriškega škržatka (AŠ) (Scaphoideus titanus) po letih na rumeni lepljivi plošči (RPL) na teden na območju Šmarsko - Virštanjskega vinorodnega okoliša in ožjega okoliša Slovenske Konjice Figure 1: Average no. of adult American grapevine leafhopper (Scaphoideus titanus) on yellow sticky trap per week during different years in Šmarsko-Virštanj and Slovenske Konjice winegrowing regions. 30,00 g 25,00 O. 20,00 a 15,00 5,00 0,00 Bistrica ob Sotli (N=3) Celje (N=9) Podčetrtek in Kozje (N=8) Rogaška Slatina+Roga tec (N=4) Slovenske Konjice (N=4) Šentjur (N=4) Šmarje pri Jelšah (N=8) Velenje (N=1) Žalec (N=3) 5,85 23,94 8,79 4,69 6,66 15,74 10,27 9,14 12011 13,96 10,00 Slika 2: Povprečno število imagov ameriškega škržatka (Scaphoideus titanus) na različnih lokacijah na rumeni lepljivi plošči na teden na območju Šmarsko - Virštanjskega vinorodnega okoliša in ožjega okoliša Slovenskih Konjic v letu 2011 Figure 2: Average no. of adult American grapevine leafhopper (Scaphoideus titanus) on yellow sticky trap per week on different locations in Šmarsko-Virštanj and Slovenske Konjice winegrowing regions in year 2011 100 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 22(2015) V letu 2013 se je populacija ameriškega škržatka v primerjavi z letom 2011 v povprečju zmanjšala za faktor 3,18 (slika 1), kar je bila posledica dosledne uporabe insekticidov v letu 2013, katere so vinogradniki uporabljali v skladu z Načrtom ukrepov obvladovanja zlate trsne rumenice in upoštevanjem strokovnih navodil. Na večini območij populacija ameriškega škržatka v letu 2013 ni presegla 4 imagov/ploščo/teden (slika 3), v splošnem so imeli majhno populacijo ameriškega škržatka. Slika 3: Primerjava povprečnega števila imagov ameriškega škržatka (Scaphoideus titanus) na različnih lokacijah na rumeni lepljivi plošči na teden na območju Šmarsko - Virštanjskega vinorodnega okoliša in ožjega okoliša Slovenske Konjice v letih 2011 in 2013 Slika 3: Comparison of average no. of adult American grapevine leafhopper (Scaphoideus titanus) on yellow sticky trap per week on different locations in Šmarsko-Virštanj and Slovenske Konjice winegrowing regions in years 2011 and 2013 Seveda je potrebno preveriti dinamiko populacije ameriškega škržatka tekom leta. Na lokaciji Vrenska Gorca - Kozje smo v letu 2013 imeli v povprečju 4,8 imagov ameriškega škržatka/rumeno ploščo/teden. Ob natančnem pregledu vidimo, da je bila populacija škržatka v juliju in vse do septembra velika, zato je bilo na tej lokaciji potrebno uporabiti insekticid 2-krat (slika 4). Vinogradov s podobno veliko populacijo ameriškega škržatka je bilo zelo malo. V letu 2013 je bila populacija ameriškega škržatka ves čas spremljanja v večini vinogradov na širšem območju Šmarsko - Virštanjskega vinorodnega okoliša pod pragom gospodarske škode. Izvajanje ukrepa obvezne uporabe insekticidov v vinogradih se je nadaljevalo tudi v letih 2014 in 2015, kar ima za posledico bistveno zmanjšanje populacije ameriškega škržatka, saj v nekaterih vinogradih nismo našli ameriškega škržatka oziroma je bil ulov zanemarljiv (preglednica 2). 100 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 22(2015) 45 C (J 35 j| 30 fD >N £ 25 fD M o M | 10 >K 5 0 „V „A" ./V n- o>- o,- o>- ,r>. ,Xy v ^v v