ZAČEL SE JK VIII. KONGRES ZKS — V ponedeljek, 3. aprila, seje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začel VIII. kongres ZKS Dvanajstčlanskemu delovnemu predsedstvu sta v ponedeljek predsedovala delegat iz Hrastnika Franc Romih in članica CK ZKS Silva Jereb, v sredo pa mu bodo predsedovali delegatka z Jesenic Albina Tušar, član C K ZKS Janez Zahrastnik in član CK ZKJ Miha Ravnik. Leto XXXI. Številka 26 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Trli« - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar Kranj 1978 torek 4. 4. Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kongres ZKS v Ljubljani Trden socialni in družbeni položaj delavca Ob kongresu novi člani ZK - V počastitev MU. kongresa slovenskih ki>-munistov je komite občinske konference ZKS Kranj pripravil včeraj, S. aprila, slovesen sprejem 150 občanov, predvsem mladih, v zvezo komunistov. Nov? člane partije so predlagale osnovne organizacije po krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in v družbenih dejavnostih. Novosprejetim ko-munistomje spregovoril in jim podelil članske izkaznice organizacijski sekre tar komiteja občinske konference ZKS Kranj Tone Bajuk Udeleženci sveča nosti so poslali pozdrav VIII. kongresu ZKS in prisluhnili kulturnemu programu ki so ga pripravili oktet tovarne Sava m člani mladinske recitatorske lupine Včerajšnji sprejem je eden najmnožičnejsih sprejemov v kranjski ob dni. Enako slovesnost pripravljajo jutri, 5. aprila, v tovarni Sava kjer bodo (lanske izkaznice podelili 35 novim članom partije, (jk) - tato: F Perdan Začetek VIII. kongresa ZKS LJUBLJANA - Številni delegati iz vseh krajev Slovenije in gostje so se včeraj ob 10. uri zbrali v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča na VIII. kongresu zveze komunistov Slovenije. Delo kongresa je odprl predsednik CK ZKS France Popit, ki je najprej pozdravil vse udeležence in goste ter delegacije, nato pa so delegati počastili spomin na komuniste, ki so umrli v zadnjem obdobju, delegacija pa je odnesla vence na grobnico narodnih herojev v Ljubljani v spomin na vse tiste borce in komuniste, ki so padli med NOB. Po izvolitvi predsedstva kongresa in komisij je spregovoril predsednik CK ZKS France Popit o nalogah komunistov v razvoju socialistične samoupravne demokracije pri splošnem razvoju Socialistične republike Slovenije, za njim pa je govoril član CK ZKJ Aleksander Grličkov. Dopoldne so začele z delom tudi kongresne komisije: • komisija za družbenoekonomske odnose in razvoj, komisija za razvijanje političnega sistema socialistične samoupravne demokracije, komisije za razvoj in statut ZKS, komisija za idejna vprašanja vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture ter komisija za mednarodne odnose. V torek bodo delo v komisijah nadaljevali in sicer bodo komisije delale v prostorih izvršnega sveta, skupščine SRS in CK ZKS. V sredo, zadnji dan, pa bo delal kongres spet v plenumu, na katerem bo med drugim sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc tudi orisal revolucionarno delo in lik pred 25 leti umrlega revolucionarja Borisa Kidriča. lizirajp in obvladujejo vsa vprašanja družbene reprodukcije. Slovenija je danes politično enotna in z drugimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi trdno povezana. Zveza komunistov, ki uveljavlja načela neuvrščenosti, tesno sodeluje tudi z drugimi partijami v svetu ne *-■---—- Tisoč udeležencev kongresa LJUBLJANA — Na VIII. kongresu zveze komunistov Slovenije je včeraj dopoldne spregovoril v uvodu predsednik Centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije France Popit, ki je v svojem govoru med drugim dejal: »Od zadnjega kongresa je naša socialistična samoupravna demokratična in humana misel dosegla nove vzpone. Dokopali smo se do odgovorov na mnoga konkretna vprašanja našega nadaljnjega družbenega, socialnega in ekonomskega razvoja, kar je povečalo odločnost, prodornost in ustvarjalno moč vseh samoupravnih socialističnih sil družbe. K temu je znatno prispevala odločna, premočrtna in ustvarjalna usmeritev 21. seje predsedstva CK ZKJ, pisma tovariša Tita in 29. seja CK ZKS, ki je okrepila samozavest silam socialističnega samoupravljanja ter njihovo idejnopolitično in akcijsko enotnost.« V nadaljevanju svojega referata je France Popit govoril o trdnem socialnem in družbenem položaju delavca in delovnega človeka v združenem delu in v političnem sistemu, saj smo dosegli pomemhne uspehe v razvoju materialne proizvodnje in pri razširitvi vseh področij družbene reprodukcije. Politično smo obračunali z nosilci liheralističnih in tehnobirokratskih konceptov, z odtujevanjem ekonomske moči od delavca in občana. S samoupravljanjem ljudje tako zdaj lahko ana- glede na razlike v stališčih. Posebno vprašanje pa je danes vprašanje naših manjšin, predvsem na Koroškem in na Gradiščanskem, kjer je manjšina vedno bolj izpostavljena pritiskom idejnega mračnjaštva in splošnega kulturnega primitivizma ter nacionalistične ozkosrčnosti, ki jih spodbujajo nosilci še živečih ostankov nacifašizma. Odgovorne avstrijske oblasti ravnajo tako, kot da so Nadaljevanje na 3. str. Ljubljana — Naše glavno mesto, mesto heroj, je slovesno pričakalo začetek VIII. kongresa ZKS. Številni plakati in zastave plapolajo po vsem mestu, še posebno slovesno pa je na Gospodarskem razstavišču. kjer je velika dvorana sprejela okoli 700 delegatov in .'500 gostov kongresa. V dvorani so veliki portreti klasikov marksizma, Marxa, Engelsa. Lenina in Tita, na tisoč rdečih nageljnov, pano s stiliziranim znakom VIII. kongresa, ki opisujejo vsebinski značaj kongresa. Tridnevno delo kongresa spremlja 370 novinarjev iz 63 jugoslovanskih uredništev in 28 novinarjev iz tujine. Delo kongresa v barvah prenaša tudi slovenska televizija za vse- jugoslovanske TV postaje. Na Gospodarskem razstavišču je poleg razstave knjig in časnikov v paviljonu Jurček tudi razstava dokumentov in slik iz predvojnega boja komunistov in delavcev ter dokumenti šestih kongresov ZKS v povojnem času. Delegatom in gostom ter novinarjem je na kongresu omogočeno simultano prevajanje v srbohrvaščino, v italijanščino in madžarščino, govor predsednika C K ZKS pa je bil preveden v srbohrvaščino, italijanščino, nemščino, madžarščino in angleščino. D. S. I) S. t£ V. Ljubljana - VIII. kongresa zveze komunistov Slovenije se je udeležilo oko/i 7(M) delegatov in 300 gostov, delegacije centralnih komitejev bratskih republik in avtonomnih pokrajin delegacije komunističnih partij ter številni drugi gostje. Prvi dan so poslušali poročila o delu zveze komu nistov v obdobju od zadnjega kongresa, danes se nadaljuje delo po komisijah v sredo pa bo kongres v plenumu sklenil svoje delo. - Foto: F. Perdan 1 J. MEDNARODNI KMETIJSKI KR4NJ IN GOZDARSKI SEJEM 7 -164.78 NOVOST RAZSTAVA PLEMENSKIH TELIC IN OVAC RAZSTAVA ČEBELARSTVA RAZSTAVA GOZDARSTVA Štafeta ''Makedoniji V edeljo okrog poldneva, če dan svoje poti po Make liji, je štafeta mladosti z oljšimi željami pred-seo Titu za 86. rojstni de* vpela v Ohrid, eno najs ":h mest v tej republiki, ivalci Ohrida so prir-t.. štafeti prisrčen in sveča~ sprejem. Potem je štafeta ooiskala Kruševo, po veliko^!, drugo makedonsko mesto Bitolo in Kičevo — mesti: ki je bilo med drugo svetov io vojno prvo osvobojeno v Makedoniji. Statut s jvenskih občin Izvršni odbor skupnosti slovenskih občin je razpravljal o predlogu statuta te skupil osti. Osnutek, ki so ga dali i javno razpravo do sredine inija, prinaša nekatere ', ki se nanašajo pred-a snovanja in razpra-sprejemanju novih in zakonov. novo vsem ve / pre^ Dvesto tisoč izdelkov Zagn §ki velesejem bo med 17. n 23. aprilom gostil i / 500 razstavljavcev ? ter Jugoslavije, ki bodo lovali na devetih ranih sejemskih "ah. Na mednarodnih "kiranja, lesne in tekstilne iustrije, gradbeništva, ru-d rstva in energetike, plasti i gume ter na mednarod-sejmu obrti, bodo na 160.000 kvadratnih metrih avnega prostora predstav.'H več kot 200.000 izdelkov. - Prva delovna akcija ' h sobotnem dnevu briga ■ 'v je stekla prva letošnja na delovna akcija na gi Šamac—Sarajevo, kjer do mladinci iz vse Jugo-?vije nadaljevali z moder-acijo proge, ki je bila njena med prvimi po voj-Tudi drugod po Sloveniji Jugoslaviji so praznik bri 'iirjev mladi proslavili z ovnimi akcijami. Posebej se izkazali mladi Novogo-ini, ki so s svojo akcijo potili 8. kongres slovenskih rmnistov. Na strmem po čju F aj tove ga hriba nad •čami so iz kamenja zlo-'i 25 metrov visok napis ■t«. Prvi napis »Tito« je na tem mestu postavljen Leta 1952, ko je predsednik skal Primorsko in govoril Okroglici. b< si m Z'l ni in de so Hi al h h P »T bil *'* oh na Več dela z mladino Na sobotni konferenci predstavnikov slovenskih a >moto društev v Moravcih S'> poudarili, da bo treba v p iodnje več pozornosti po-$; čati vzgoji mladine. Na raših cestah se namreč pojavlja vse večji val motori stov, ki postajajo vse bolj ne varni. Zato bo vključevanju te mladine v avto-moto društva in njihovi vzgoji veljala v prihodnje vsa skrb. Doda t na sreds tva za potresnike V petek so v Ljubljani sa-n /upravne stanovanjske skupnosti podpisale samo (pravni sporazum o dodat ti izjemnem posojilu pri i detim občanom na l*ri irskem. Posodili bodo de-n ir, ki se čez dogovorjeno ero zbira pri združevanju edstev za gradnji dijaških OMOV. Presežek, » skupnem lesku 150 milijonov, bodo p tsodili samouprav uma sta ivanjskima s A' ip nos ti m o Tolmin in Nova Gorica z od j'ačilno dobo 20 let m s , odstotno obrestra, mero. Pri rojakih na Koroškem - Delavci Časopisnega podjetja Glas smo v petek, 31. marca, obiskali Slovence na Koroškem. S predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske prosvetne zveze smo se pogovarjali o položaju naših rojakov na Koroškem in o načinih ter poteh letošnjega boja za uveljavitev narodnostnih in človeških pravic. Pogovarjali smo se v trenutku, ko odhajajo zastopniki manjšine na nove pogovore z zveznim kanclerjem na Dunaj in ko Slovencem nasprotne sile iščejo načine za njihovo osamitev. Petkov obisk je veljal tudi uredništvom Našega Tednika in Slovenskega Vestnika, ki opravljata pomembno buditeljsko, povezovalno in osveščevalno vlogo med slovensko govorečim življem, vedno bolj pa tudi med neniškogovorečimi demokrati. Drugi del popotovanja smo namenili spoznavanju južne Koroške. Obiskali smo Bilčovs in se med povratkom oglasili pri skladatelju Pavlu Kernjaku in pri zavednemu Slovencu Gabrijelu vSt.Janžu. (jk) — Foto: F. Perdan TRŽIČ Pretekli teden so se sešli na redno sejo člani komisije za idejnopolitično delo pri občinski konferenci ZSMS Tržič. Udeleženci sestanka so razpravljali največ o pripravah na posvetovanje v Podljubelju, ki bo sredi aprila in na katerem bo govora predvsem o idejni in akcijski enotnosti v organih predsedstva ZSMS. Na podiju bel jskem srečanju bo govora o položaju nekaterih članov v teh organih in o njihovi pripravljenosti za delo. Govora bo tudi o pripravah na mladinske kongrese. Osnovna organizacija ZK Ravne se je vključila v obravnavo kongresnih dokumentov. Ob tem je ocenila delovanje družbenopolitičnih organizacij, sveta krajevnih skupnosti in delegacij. Družbenopolitično življenje na Ravnah ne zasluži najslabše ocene. Stagnacijo je opaziti le pri osnovni organizaciji ZSMS. SZDL deluje dobro, vendar je še preveč forumskega dela. Delovali sta tudi delegaciji, vendar evidentiranje kandidatov za delegate leta 1974 ni bilo najbolj posrečeno. V temeljni delegaciji sta nazadnje ostala še dva člana, v splošni pa trije. Pozitivne ocene je bil deležen tudi svet krajevne skupnosti. J. Kepic Na podlagi 6. člena Odloka o priznanjih občine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 25/76) objavlja Komisija za odlikovanja in priznanja RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA v letu 1978 Priznanja se podeljujejo občanom, temeljnim organizacijam in skupnostim ter društvom za dosežene posebne uspehe v naslednjih primerih: — za dolgoletno izredno uspešno družbenopolitično delo, ki je prispe valo k napredku in ugledu občine, — za uspehe trajnejšega pomena na področju gospodarstva, če ho ti uspehi odločilno vplivali na zboljšanje gospodarjenja, na utrditev njihovih razvojnih perspektiv ter tudi za zboljšanje medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, — za posebne uspehe pri razvijanju socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, — v primeru aktivne udeležbe v različnih humanitarnih akcijah, zlasti pri reševanju človeških življenj, pri preprečevanju škode na premoženju in pri delu za prizadevanje v korist družbene skupnosti. Pismene predloge z obrazložitvijo, ki jih lahko dajo občani, delovne in druge organizacije ter društva, je treba dostaviti Komisiji za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Radovljica najkasneje do 5. maja 1978. Gostinska in trgovska delovna organizacija Central Kranj, n. sol. o. objavlja na podlagi sklepa OMR in v skladu s 16. členom samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih proste delovne naloge in opravila I. ZA TOZD GOSTINSTVO: 1. dveh natakarjev(ic) 2. nočne snažilke 3. delavca 4. več učencev za poklic KUHAR in NATAKAR Pogoji: pod točko 1 se zahteva poklicna gostinska šola. poskusna doba meso ca, zagotovljena je opremljena soba; pod točko 2 in '< se zahteva dokončana osnovna šola; pod točko 1 pa morajo učenci imeti dokončano osnovno Rolo ter ne smejo biti starejši od 18 let. II ZA TOZD DELI KATKSA: 1. več učencev za poklic PRODAJALEC Pogoji: učenci morajo imeti dokončano osnovno ftolo in ne turnejo biti »tareiši od 18 let. Pismene vloge s potrebnimi dokazili je treba poslati v 7 dneh od dneva objave na naslov: Central Kranj, Maistrov trg 11. KRANJ Danes ob 11. uri bo seja izvršnega sveta občinske skupščine. Na dnevnem redu je obravnavanje finančnega načrta funkcionalne dejavnosti proračuna občine Kranj za letos, meril za podeljevanje priznavalnin, sporazuma o žago tovit vi in razporejanju sredstev za koristno kopališko zdravljenje borcev NOV, pregled potrebnih sredstev za sanacijo cest in mostov v občini Kranj in informacija v zvezi z delovno organizacijo Konfekcija mladi rod. Obravnavat bodo tudi predlog za razpis ravnateljev šol in VVZ. L. B. ŠKOFJA LOKA V nedeljo dopoldne je bil občni zbor občinske gasilske zveze. Pregledali so dosedanje delo in sprejeli finančni in operativni plan dela za letos in podelili najbolj prizadevnim priznanja za delo. Danes ob 16. uri bo seja koordinacijskega odbora za celodnevno šolo. na kateri bodo obravnavali poročila zastopnikov šol o oblikah prehoda na celodnevno Solo. V četrtek ob 17 uri bo 1. seja skupščine občinske zdravstvene skupnosti. Na tej seji bodo konstituirali organe skupščine in izvolili predsednika skupščine ter predsednika in podpredsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. Sprejeli bodo tudi izhodišča za izvajanje svobodne menjave dela v letošnjem letu L. B. Upoštevan predlog predilnice Čeprav tržiško združeno delo za zdaj še ne bo namensko združevalo sredstev za izgradnjo infrastrukture v industrijski coni, bo skušal izvršni svet vseeno pospešiti dela na tem področju Tržič - Delegati tržiške občinske skupščine so na zadnjem zasedanju sprejeli odlok o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, kar je pomemben prispevek k načrt -nejšemu gospodarjenju in urejevanju stavbnih zemljišč. Odlok bo za zdaj uresničevala občinska skupščina oziroma njeni organi, do konca leta 1979 pa bo organizirana stavbna zemljiška skupnost oziroma enota za urejanje stavbnega zemljišča. Sedanja rešitev je torej le začasna. Oddajanje urejenih stavbnih parcel se bo odslej vršilo le na osnovi javnega natečaja ali neposredno s pogodbo, če tako omogoča zakon. Direktne dodelitve stavbnega zemljišča občanom pa odlok ne dopušča Izjeme so mogoče le pri korekturah mejne črte in pri občanih, organiziranih v stanovanjske zadruge. Hkrati so v Tržiču sprejeli tudi odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Javna razprava, trajala je do 8. marca, je predlog odloka dopolnila. Posebno dobrodoš-šla je bila pobuda večjega dela združenega dela, da bi od uporabe poslovnih prostorov plačevali dinar več in presežek namenili urejanju infrastrukture v novi industrijski coni, predvsem modernizaciji križišča. Dograjevanje industrijske cone je namreč za Tržič izredno pomembno, saj zanj ne bi smelo biti zainteresirano le združeno delo. temveč celotna skupnost. V primeru pospe Nad 400 mladih v delegacijah Tržič — Vključevanje mladih v delegatski sistem je stalna naloga občinske konference zveze socialistične mladine Slovenije. Na zadnjih volitvah je bilo v delegacije izvoljenih nad 400 mladih. To je lep uspeh v primerjavi s podatki iz leta 1974. Občinska konferenca ZSMS pa ob tem meni, da se bo treba z delegati večkrat sestajati. Še posebno po membna DO naloga mladih v skupščinah tistih interesnih skupnosti, ki so posebej zanimive za mlade. Mednje sodita kultura in šport l trditi se bodo morale tudi vezi meti delegati in osnovnimi mladinskimi organizacijami, katerih člani delegati so J, Kepic šene izgradnje industrijske cone bi lažje uresničevali revitalizacijski načrt starega mesta. Vendar za zdai z združevanjem tega denarja ne bo nič. Upoštevana je bila želja Bombažne predilnice in tkalnice, da bi z dinarjem dodatnega prispevka od uporabe poslovnih prostorov počakali. To je sicer korak nazaj pn uresničevanju skupnega družbenega cilja, vendar bo izvršni svet občinske skupščine vseeno skušal zbirati denar in se dogovarjati o tem problemu. Omeniti velja tudi poziv organizacijam združenega dela. naj čmi prej podpišejo sporazum o združevanju sredstev za gradnjo komunalnih objektov skupne rabe. To je izredno pomembno za krajevne skupnosti J- KoSnjek Kongres ZSS bo oktobra 9. kongres zveze sindikatov Slovenije bo 25. in 26. oktobra le tos v Mariboru. Tako so predla gali že na seji republiškega sveta zveze sindikatov, ki je » 15. marca, potrdili pa na petko 8 seji odbora za pripravo 9 ko% gresa, ki ga vodi Vinko HafneT Za podpredsednika omenjen«, odbora so imenovali Mirana Po Suš trča, za sekretarja pa Emila tarja. Na seji so poudarili, da je treba v pripravah na kongres izhajati s stališča, da je široka aktivnost v pripravah na partijske kon^re-He temelj in kažipot za nadaljnje delo slovenskih sindikatov. Zato morajo komunisti, ki delujejo v sindikatih, s svojimi prispevki k uresničevanju stališč zveze komunistov dati tudi svoj delež k uspehu priprav na kongres sindikatov. Temeljne naloge sindikatov v predkongresnih dejavnostih zato niso iskanje nekih novih ciljev in nove politike, temveč širitev kroga delavcev, ki se zavzemajo za doseganje skupnih ciljev. Odbor je tudi obširno razpravljal o predlogu rokovnika priprav na kongres, še zlasti zato, ker je časa malo, nalog pa veli ko. Priprave bodo morale potekati na vseh organizacijskih ravneh ZSS. /„ na obisk v Skof/o Loko večja skupina nov, žrtvam znamenite družagoške bitke januarja ^ pcnfafl so sklenili t ogledom Begunj in muzeja talcev. \m Torek - 4. aprila 1978 Glas — 3. stran Kresovi v pozdrav kongresu V nedeljo zvečer so mladinci po Gorenjski na bližnjih hribih in vrhovih okoli mest in naselij prižgali kresove v pozdrav 8. kongresu zveze komunistov Slovenije v Ljubljani. Kresovi so zagoreli tudi na Joštu, znani izletniški kranjski točki, prižgali pa so ga taborniki Save. J Trden socialni in družbeni položaj delavca Nadaljevanje s 1. strani narodne manjšine nepotrebno zlo, ki naj bi ga čimprej izkoreninili. »Pričakujemo,« je dejal France Popit, »da bodo spoznali, da je takšna politika do manjšine nevarna in zelo kratkovidna, saj popuščanje velikonemskemu nacionalizmu in oživljanje nacizma ogroža in ikodi avstijskim demokratičnim silam, krha odnose z Jugoslavijo in slabi položaj in ugled Avstrije v mednarodnih odnosih. Najbolj pomembno za še čvr-•tejli položaj delavca v združenem delu je v tem trenutku uveljavljanje dohodkovnih odnosov, pravo in resnično uveljavljanje zakona o združenem delu, ki nora odpraviti ponekod še negativno prakso, ki ločeno obravnava materialni razvoj od preobrazbe družbenoekonomskih odnosov. Pri tem je pomembno minulo delo, investicije, skupna vlaganja organizacij v nove proizvodne zmogljivosti, samoupravno združevanje dela in sredstev ter med drugim uveljavljanje svobodne menjave dela. Interes delavca v delovni orga- Predsednik CK ZKS France Popit je odprl kongres in spregovoril o nalogah komunistov v razvoju socialistične demokracije v Sloveniji. .. nizaciji pa mora biti tudi povezan z interesom delavca in občana v krajevni skupnosti.« Ko je govoril o kulturi in p znan-stveno-raziskovalnem delu. je poudaril široke možnosti samoupravnega organiziranja kulture in oblikovanja takšne kulturne politike, ki bo odraz interesov in potreb delovnih ljudi. Pri tem je treba odpraviti nekatere negativne pojave v kulturi in pri znanstveno-razisko-valnem delu, saj je obema večkrat lastna apolitičnost, težnja, da bi svoje področje izvzeli iz celote družbenega dogajanja. Vsekozi težimo k samoupravni in vsebinski preobrazbi raziskovalne dejavnosti. h vseh gorenjskih občin so rencZKS... v ponedeljek prihajali delegati občinskih konfe- kulture, vzgoje in izobraževanja kot pomembnih kakovostnih dejavnikov, soodgovornih za razvoj proizvajalnih sil in socialističnih samoupravnih odnosov. V prihodnje bo obenem treba povečati skrb za marksistično teorijo kulture in znanja, ki je pogoj za uspešnost revolucionarne prakse. Tovariš Popit je v nadaljevanju poudaril pomen lastnih prizadevanj za čvrstejšo materialno osnovo, za razvoj kmetijstva ter za dosledno uveljavljanje samoupravljanja na vseh ravneh ter posebno za krepitev vloge zveze komunistov. Komunisti in člani vseh drugih družbenopolitičnih organizacij naj bi se v delegatskem sistemu organizirano in ustvarjalno vključevali v vse procese nastajanja odločitev. V okviru socialistične zveze naj bi komunisti delovali v delegatskem sistemu, se odločno spopadli s politično neaktivnostjo, omahovanji, malomeščanščino in karierizmom v lastnih vrstah ter visoko dvignili moralne vrednote naše revolucije. Vsak komunist se mora zavedati svoje vloge in odgovornosti, hkrati pa se mora stalno usposabljati in enotno v zvezi komunistov nastopati pri razreševanju vsakdanjih vprašanj. »Komunisti«, je v zaključku referata dejal France Popit, »morajo biti organizirani tako, da bodo aktivni med delovnimi ljudmi in občani v organizacijah in v krajevnih skupnostih. Povsod tam, kjer se razpravlja in dogovarja ter odloča o uresničevanju interesov ter potreb delovnega človeka. Le tako bodo najhitreje prispevali k odločnemu spreminjanju družbenega in političnega odločanja v imenu ali namesto delavca v odločanje delavcev in delovnih ljudi samih o svojem položaju, osebni perspektivi in razvoju družbe v celoti. Revolucionarna ustvarjalnost ni bila slovenskim komunistom nikoli težka in nobena lastna žrtev prevelika in prav v tem je bila vedno moč, ki je zagotavljala, da je naš delovni človek in naš slovenski narod skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi stopil na pot svojega izvirnega razvoja in premagal vse težave in krize, ki so se neizogibno porajale. Pripadnost zvezi komunistov torej zavezuje, da komunisti tudi v prihodnje razvijajo to plemenito revolucionarno vrlino, zaradi katere uživajo ugled in zaupanje delavcev in delovnih ljudi pri nas doma in v svetu.« D. Sedej Delegacije na VIII. kongresu LJUBLJANA - VIII. kongresa ZKS so se udeležile delegacije Centralnega komiteja ZKJ, Centralnega komiteja ZK Bosne in Hercegovine, Centralnega komiteja Z K Črne gore, Centralnega komiteja ZK Hrvatske, Centralnega komiteja ZK Makedonije, Centralnega komiteja Z K Srbije, pokrajinskega komiteja ZK Kosova in Vojvodine, delegati slovenske kulturno-gospodarske zveze iz Trsta, Zveze slovenskih organizacij na Koroškem iz Celovca, narodnega sveta koroških Slovencev iz Celovca, poljske združene delavske partije, vojvodinskega komiteja iz Ka-towic, delegacija deželnega vodstva Komunistične partije Avstrije za Koroško, delegacija deželnega vodstva KP Avstrije za Štajersko, delegacija deželnega komiteja KP Italije za Furlanijo-Julijsko krajino, delegacija deželnega komiteja KP Italije za Veneto, delegacija deželnega komiteja KP Italije za Piemont in delegacija madžarske socialistične delavske partije, izvršnega komiteja Železne županije. Zastarela miselnost je ovira za aktivnost žensk Na aktivnost žensk vpliva zastarela miselnost ter tudi še zakonski stan oziroma število otrok — Ženske se zaposlujejo večinoma le v nekaterih panogah ali poklicih V povojnem obdobju se je zaposlenost žensk v Sloveniji precej povečala, tako da je Slovenija po zaposlenosti žensk blizu evropskega vrha. V naši samoupravni družbi pa predstavlja zastarela miselnost o ženski in njeni aktivnosti zunaj delovnega časa še vedno oviro za širše vključevanje žensk v družbenopolitično delo in samoupravljanje. V Sloveniji ženske prevladujejo zaradi večje umrljivosti moških ter posledice obeh svetovnih vojn. Moški prevladujejo le v skupini do 35 let, deloma zaradi večjega števila rojstev dečkov in deloma zaradi priseljevanja iz drugih republik. Ženske žive poprečno 8 let dlje kot moški, in sicer je trajanje življenja poprečno 7.1 let za ženske in 65 let za moške. Po osnovni šoli se v srednjih šolah delež žensk že zmanjša, prav tako tudi ob prehodu na višje in visoke šole. Med tistimi, ki so dosegli akademsko stopnjo magistra ali doktorja znanosti delež žensk le redko doseže na leto 25 odstotkov. Dekleta, ki se po končani osnovni šoli odločijo za študij, se odločijo pod vplivom staršev le za nekatere šole in poklice. Žensk je na tehničnih šolah malo in ne kaže, da bi jih bilo v prihodnje kaj več. Na višjih in visokih šolah ženske uspešneje študirajo. Značilno za ženske je, da dosežejo maksimum zaposlitve ali aktivnosti nekoliko mlajše kot moški. Aktivnost ali zaposlenost žensk doseže vrh med 25. in 30. letom, moških pa med 30. in 40. letom. Od izobrazbe ženske ie odvisno, če se bo uvrstila med aktivne in opravljala svoj poklic. Odstotek aktivnosti žensk z višjo in visoko izobrazbo v starosti 25 do 44 let preseže 95 odstotkov. Na aktivnost pa še vedno vpliva tudi zakonski stan in število otrok. Aktivnih je le 57 odstotkov poročenih, medtem ko je delež neporočenih 90 odstotkov. Najbolj se zaposlujejo ženske z enim otrokom ali ženske brez otrok. Ugotavljajo tudi, da spol značilno vpliva tudi na višino osebnih dohodkov, kar pomeni, da ima moški pri enakem delovnem stažu, strokovni izobrazbi in področju zaposlitve večkrat večje osebne dohodke kot ženske. Na te razlike lahko vplivajo tudi večji izostanki z dela zaradi rojstva in nege otrok. Če bi pri ženskah upoštevali le izostanke zaradi nesreč pri delu in bolezni, bi bil odstotek izgubljenih dni za ženske 4,2, medtem ko je bil leta 1976 odstotek izgubljenih dni za zaposlene delavce 4,4, za zaposlene delavke pa 9,6'. Četrtina zaposlenih delavcev dela v dveh izmenah, med njimi je znatno več žensk kot moških. V tretji, v nočni izmeni, predstavljajo ženske petino delavcev. Decembra 1976 je še vedno 5,8 odstotka žensk v industriji delalo ponoči, v prometu celo 9 odstotkov. Ženske so bile v povojnem obdobju v družbenopolitičnem življenju precej aktivne, leta 1969 pa je njihova udeležba zdrknila na najnižji) raven v povojnem obdobju. Z volitvami v nove delegatske skupščine leta 1974 se je precej povečalo šte- vilo žensk v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, precejšnja udeležba pa se izraža tudi po nedavnih volitvah. Do 30. leta starosti je delež družbenopolitično aktivnih približno enak za moške in ženske, nato pa se začne razlika večati. Manjšo družbenopolitično aktivnost žensk običajno povezujemo z njihovimi obveznostmi do družine, vendar za skupino žensk z visoko in višjo izobrazbo velja povedati, da se bolj vključujejo. Najbolj aktivne so razvezane, slede vdove, poročene in samske. "Če pa pogledamo na aktivnost glede na število družinskih članov, ki jih ženska vzdržuje, so najbolj aktivne ženske z dvema ali celo tremi in več vzdrževanimi člani. Največ žensk, okoli 70 odstotkov, se aktivno udejstvuje v organih samoupravljanja v organizacijah združenega dela in se tako večina začne aktivno udejstvovati šele na delovnem mestu. Manj kot na delovnem mestu so aktivne v krajevnih skupnostih, v zvezi sindikatov in drugod. Najbolj so aktivne med 40. in 45. letom starosti, nakar aktivnost upada. Gorenjski delegati pred začetkom kongresa Delegati in gostje z Gorenjske med kongresom Kongresa slovenskih komunistov so se udeležili tudi član sveta federacije Miha Marinko, sekretar izvršnega komiteja predsedstva ("K ZKJ Stane Do-lanc in član predsedstva ZKJ in predsedstva SFRJ Edvard Kardelj . . K pravobranilcu po nasvet Sodišča združenega dela so v Sloveniji že leta 1975, ko so začela postopno delati, prejela 1013 zadev, rešila pa so jih 550, leto pozneje so prejela 2152 primerov in jih rešila 1906, v prvem polletju leta 1977 pa so prejela 1816 zadev in jih rešila 1495. Največ rešenih sporov je bilo zaradi delovnega razmerja, okoli 93 odstotkov. Leto pozneje so bila organizirana družbena prabovranilstva samoupravljanja. Prvo leto so prejela 5459 zadev in jih rešila 4811. V prvem polletju leta 1977 so prejela 3930 zadev in jih rešila 3192. Obseg dela torej narašča in tudi pravobranilci se največ ukvarjajo s spori zaradi delovnega razmerja. Na drugem mestu so statuti in drugi splošni akti. Največkrat so družbeni prabo-vranilci rešili spore že z nasvetom ali s pogovorom. Med letom 1965 in 1971 je bilo v Sloveniji veliko gospodarskih sporov in sicer med 70.000 in 86.000. Potem je bilo število gospodarskih sporov nekoliko nižje, zadovoljiv učinek pa je prišel šele z zakonoim o zavarovanju plačil, saj je leta 1976 padlo število sporov na 15.326, kaže pa, da bo v letu 1977 še nižje, saj jih je bilo v prvem poletju Je 3855. KMETOVALCI! Na Mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju od 7. do 16. aprila 1978 vam bomo predstavili kompletni prodajni in proizvodni program kmetijske mehanizacije — Posebej opozarjamo na priključke lastne proizvodnje, škropilnice AG 300 AG 200 in kultivatorje z drobilci. - Iz proizvodnje TOMO VINKOVIĆ pa vam nudimo celoten program traktorjev in pr.kliučkov za katerega odobrimo ugoden kredit do 70 odstotkov DV0REDNI IZKOPALNIK KROMPIRJA Na zalogi imamo tudi sadilec krompirja in več vrst izkopalnikov za krompir Naša servisna služba skrbi za brezhibno delo z nabavljenimi stroji Kupcem, ki so se odločili, da kupijo traktor TOMO VINKOVIĆ z več konjskimi silami, servisna služba odkupi rabljeni traktor Informacije na tel 23-485, servis 22-737 Kranj V Trgovini rezervnih delov v Kranju na Koroški cesti 25, tel 24-786, pa lahko nabavite rezervne dele za zgoraj nudeni program VABI Kmetijsko živilski kombinat Kranj, TOZD AGROMEHANTKA KRANJ, Cesta JLA 2/1, tel. 23-485 Novi prostori Tobaka v Kranju - Tobačna tovarna iz Ljubljane gradi pri Vodovodnem stolpu v Kranju novo skladišče in poslovne prostore. Hkrati namerava urediti tudi manjši gostinski lokal. Gradnja bo veljala okrog 5 mi-lijonov dinarjev, objekt pa naj bi bit slovesno odprt za letošnji 1. maj. (jk) — Foto: F. Perdan Do leta 1982 odpravljen primanjkljaj Od teta 1974 do konca lanskega leta so v kranjski občini zgradili 1540 stanovanj v blokih in nekaj več kot 1000 stanovanj v zasebnih hišah. Zgrajenih je bilo kar 2,6-krat več stanovanj kot v obdobju od leta 1966-1972. Najbolj pereči problemi so bili rešeni s pomočjo solidarnosti, saj je bilo iz sklada za družbeno pomoč v stanovanjski gradnji kupljenih 450 stanovanj. Za vzdrževanje stanovanj v družbeni lastnini je samoupravna stanovanjska skupnost porabila v tem času 28 milijonov dinarjev. Do leta 1982 naj bi v Kranju odpravili stanovanjski primanjkljaj, zato bo potrebno z zidavo stanovanj nadaljevati v enakem tempu. Stanovanjske probleme mladih družin in družin z nizkimi prejemki, bodo še vedno reševali h pomočjo solidarnosti. L. M Skupnost za zaposlovanje Kranj Kamniška industrija prodaja v tujino Lani večji izvoz Kamnik — Preteklo leto je bilo za kamniške izvoznike zelo uspešno, saj so prodajo svojih izdelkov v tujino povečali. Skupaj so izvozili za 300 milijonov dinarjev, kar je za 5 odstotkov več kot leto poprej. Skoraj vsa prodaja v tujino je bila usmerjena v dežele s čvrsto valuto, kar daje izvozu še večjo veljavo. Skoraj vse industrijske OZD prodajajo vsaj del svoje proizvodnje v tujino. Največji izvoznik je industrija pohištva Stol iz Duplice, kjer so lani izvozili za 86 milijonov dinarjev. Njihovi stoli in pisarniško pohištvo je zelo cenjeno v tujini, vendar konkurenčnost v tujini peša, saj cene lesa pri nas zelo hitro naraščajo. Seveda take podražitve kupci v tujini ne priznajo. Med vsemi kamniškimi izvozniki so le v Tovarni usnja nekoliko zmanjšali izvoz svinjskega velurja in usnjene konfekcije. Takemu nazadovanju je botrovalo pomanjkanje surovih svinjskih kož, ki jih Jugoslovani raje predelamo v salame in podobne izdelke. Izdelki kamniških tovarn so potovali največ v Italijo. ZR Nemčijo, ZIJA in Francijo ter še i druge zahodne dežele. Istočasno, kamniške OZD kupujejo v tuji«i manjši del surovin in repro skega materiala. Tudi nakup _ opreme iz nekaterih zahodnih je za industrijo vedno dražji že razmisliti o nakupih v deželah. Čeprav si vsi prizadevajo, < prodajo v tujino povečali in prispevali svoj delež k uravnotafe-nju naše zunanjetrgovinske bilanc* pa v OZD vedno znova ugotavljaj* da prodaja v tujino ni donosa* Cene izdelkov v tujini so nitje kot na domačem trgu, saj je kupcem v tujini plačati uvozne carine, kar seveda na naše proizvajalce. Zato bi _ pohiteti z interesno skupnostjo ekonomske odnose s tujino, ki je I že ustanovljena, ni pa prevzela sv naloge. Združeno delo pričakuje, se bo večji delež s carino zbi denarja prelil v obliki premij OZD, ki svoje izdelke izvažajo, Lt tako lahko pričakujemo še večje spodbude pri izvozu. tovan največ v nanjo, z>rv memiiju, ^ k** Letos še 10 kmetij Skofja Loka — Omenjena občina je pred dobrimi desetimi leti zaorala ledino na področju kmečkega turizma in danes se lahko pohvali s precejšnjimi uspehi, čeprav menijo, da bi morali narediti še več. Začetno navdušenje in izredno živahna obnova kmetij, zlasti v hribovitib predelih, sta namreč začela počasi plahneti. Zato so pri kmetijski zadrugi v Skofji Loki že pred nekaj leti organizirali pospeševalno službo za kmečki turi/.em. Pospeševalna služba si je kol eno najbolj važnih nalog na področju kmečkega tun/.mu oziroma njegovega razvoja zastavila izobraževanje, zlasti kmečkih žena. Zanje pripravljajo turistično gostinske tečaje in strokovne ekskurzije. Poleg tega so pripravili lani več predavanj o obnavljanju in gradnji kmečkih domov. Pripravljajo tudi načrte za kmečke hiše, ki bi urejene lahko služile za potrebe kmečkega turizma. Da bi si pridobili sliko o stanju ponudbe in povpraševanja v kmečkem turizmu, je pospeševalna služba lani izdelala posebne popisne pole za kmetije, ki se ukvarjajo / omenjeno dejavnostjo. Anketirala je tudi goste na kmetijah. Organizirali so srečanje kmečkih gospodarjev in gospodinj, ki bi se želeli ukvarjati s to dejavnostjo, s pomočjo študentov ljubljanske univerze pa so opravili študijo o prostoru za kmečki turizem, in sicer v vaseh pod Katitov-cem Leta 1977 so izdelali 10 turistično investicijsko usmeritvetiih programov, katerih predračunska vrednost je znašala 4.500.000 dinarjev. Od tega so kmetje najeli I,I "»(».(HM) dinarjev kreditov. Na podlagi opravljenega dela v letu 1977 in stopnje razvoja kmečkega turizma, je pospeševalna služba pripravila program za letos. Nada -jejo z izobraževanjem, zlasti kneč kih gospodinj, veliko pozornostitoi posvečajo informiranju o pomeci i turizma in kmečkega turizma sklopu izobraževanja so vkljuir: strokovne ekskurzije v kraje, kitr -tudi ukvarjajo s kmečkim turizmoa-poseben poudarek pa letos namer* vajo dati zamejstvu. Na p zbrane dokumentacije bodo les* izdelali preusmeritvene programe » nadaljnjih 10 kmetij. Obiščite naš paviljon _ prepričajte se — zadovoljni boste Hm madnarodnam kmtUmkmm jn -_■ dsrskstn ssjmu v Kranju od 7 16. aprila bo«t* lahko uaoSim w'._a. motko, ionsko in otroško o" ortopedskimi vložki po konk« cenah Modno čevljarstvo Kern Stanko. Kranj, Partizanska 5 -- Posnemanja vreden primer Rezultati pred vpisov v srednje šole V tej rubriki smo že večkrat pisali o predvpisih. Danes nameravamo predstaviti rezultate predvpisov, se pravi, pokazati, kam so se prijavili učenci osmih razredov osnovnih šol na Gorenjskem. Prijave so izpolnjevali februarja. Za ilustracijo najprej podatek, da je vseh učencev, ki zaključujejo osnovne šole na Gorenjskom 2403, od tega 1216 fantov in 1187 deklet. Večina (63 odstotkov) se je odločila in prijavila na štiriletne šole, 35 odstotkov na dvo in triletne šole, medtem ko se ostali (2 odstotka) nameravajo zaposliti takoj po končani osnovni šoli in niso predvideli nadaljnjega izobraževanja. Ze nekaj let opažamo, da se dekleta bolj izobražujejo od fantov in da bodo, če se bo taka zakonitost nadaljevala, po izobrazbi kmalu prekosila moške vrstnike. Dekleta namreč v znatno večjem številu kot fantje po osnovni šoli nadaljujejo šolanje na štiriletnih šolah Razlog za ta pojav ni le v večji motiviranosti deklet za pridobivanje znanj in izobrazbe, ampak tudi v povsem kruti resnici, da ima ženska mladina skromne možnosti za uresničitev poklicnih želja v dvo m triletnih šolah. Ker tam nimajo možnosti, v šob pa so običajno pridna in dosegajo boljše učne uspehe od lan tov imajo tudi ugodnejše pogoje za sprejem y št.nle'-ne šole, kajti glavni kriterij sprejemanja ostaja um, uspeh. In katere štiriletne šole so letos najbolj zanimive? Na prvem mestu so prijave za šolanje na gimnaziji (372; 155 fantov in 217 deklet), sledijo ekonomska šola 202, le 37 fantov), zdravstvena šola za medicinske sestre (124. le 6 fantov), pedagoška gimnazija (166, od tega 16 fantov), elektrotehniška šola (116, med njimi le eno dekle), strojna tehniška (96, tri dekleta), upravno administrativna šola (91 deklet), gradbena tehniška (59; 19 deklet), vzgojiteljska (57 deklet), kadetska (53 fantov), lesna tehniška itd. Ce bodo vsi učenci uresničili v prijavi napisane želje, bodo fantje predvsem gimnazijci, elektro. strojni, gradbeni, lesni, ekonomski tehniki, miličniki-kadeti in metalurški tehniki. Med dekleti pa bomo imeli gimnazijke, ekonomske tehnike, medicinske sestre, učiteljice, administrativne tehnike, vzgojiteljice, gradbene, "tekstilne in likovne tehnike. Prav zadnje usmeritve kažejo, da gre zadnjih deset let za pomembne spremembe in premik miselno sti pri ženski mladini. Zanimivo pa je tudi. da med fanti ni prijav za tehniško tekstilno šolo, čeprav vemo, da tudi ta šola potrebuje tehniško usmerjeno mladino in da imajo za zaposlitev predvsem fantje lepe možnosti. Kako bodo učenci, ki so izbrali štiriletne šole. uresničevali svoje prijave, težko ocenjujemo, ker še nimamo podatkov o sprejemnih kapacitet Sol. Po večletnih izkušnjah pa lahko trdimo, da bodo v primerjavi z željami največje težave pri sprejemu v elektro in strojno tehniško šolo urpavno administrativno, večino zdravstvenih šol j,,' kadetsko. Za metalurške in čevljarske tehnike pa bo nekaj kandidatov premalo V naslednjem članku si bomo ogledali predvpi.se na dvo in triletne šole. Ker imamo zbrana tudi prosta učna mesta na Gorenjskem, bomo lahko primerjali oboje in ugotavljali preveč oziroma predvsem premalo zanimanja med osnovnošolsko mladino za šolan ie na omenjenih šolah. A. Robi« i Toplota iz odpadkov Medtem ko se prebivalci večine naših dum \ zadnjem času. ko ima vse več stanovanj centralno ogreva nje, dobesedno dušimo \ sajah, ki se kadijo 1/ št».\j|nih dimnikov, so se v Selški dolini Ze pred nekaj leti /družili m zgladili skupni toplovod. Nanj so priključene vse tovarne. šola, plavalni bazen m vsi stanovanjski bloki, ki imajo centralno IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ 2ELEZPR SINDIKAT O SV(XJKM DELU JKSKNKK - Na zadnji seji letne konferenc«1 »anovnih organizacij sindikata jeseniške železarne so kritično ocenili delo v minulem obdobju. Med drugim ugotavljajo, da ao ae sindikalne organizacije tvorno vključile v priprave na ustanovitev 22 temeljnih organizacij združenega dela in treh delovnih skupnosti ler v samoupravno preohrazho nasploh. 1'OŠKODliK NA DKI.OVNIH MKST1H .JE8KNICK - Februarja se je na delovnih mestih v železarni poškodovalo 35 delavcev in je s tem železarna izgubila 723 delovnih dni. Na poti na delo je bilo poškodovanih 12 delavcev in je bilo zato izgubljenih 280 delovnih dni. Največ poškodb je bilo v jeklarni. v hladni valjarni in v valjam i Hela. ogrevanje. Za vse toplovodno omrcJ je je kurilnica v tovarni Alples. M* nijo namreč, da je za Železnike ir. k* Selško dolino povsem dovolj dimnik«, če se nočejo zadušiti \ J mu in sajah Čeprav so že s skupnim toplovodom veliko naredili za čisto afcafej Zeleznikarji menijo, da še ni dovol Ponovno so združili moči in denar i* delno so že lani, delno pa bodo let** obnovili in modernizirali toptara* v Alplesu. da bo imela zmogljivi 20 milijonov kkal. To bo zadostoval* /a ogrevanje vseh prostorov, ki M še bodo priključeni na toplota* omrežje. Naj povemo, da bo \mi novi dimnik tudi poseben filter, ki H preprečeval, da bi saje »letele* /rak S tako urejeno toplarno pa # bodo dosegli le tega, da bo zrak stejši, temveč bodo lahko v peči p kurili prav vse lesene in drugf padke, ki niso za nobeno predla* več. Kurili bodo namreč tudi h Kdo bo financiral rekonstru* toplarne? Kot že tolikokrat dk hudo tudi sedaj združevala saadaft« vsa podjetja in krajevna skupin* Zbrati bo potrebno 40 milijonov j nJaIJev Celotno toplotno omreži* vključno s čistilno naprava ,n u, lamo pa bo tako veljalo 150 mUV ,,,,\ dinarje* BOfnatai Torek - 4. aprila 197H Glas — 5. stran © kranj Predlogi kandidatov za sestavo skupščine in njenih organov I. SKUPNA SEJA vseh zborov občinske skupščine Kranj sreda, 12. aprila 1978. ob 9. uri v dvorani skupščine občine K ranj Delovnim ljudem in občanom posredujemo prikaz kadrovskih rešitev, ki bodo predlagane v razpravo in potrditev na prvi seji vseh zborov občinske skupščine: 1 SEJA družbenopolitičnega /bora občinske skupščine Kranj >reda, 12. aprila 1978, ob 9. uri \ dvorani skupščine občine h ranj 1. SEJA /bora združenega dela občinske skupščine Kranj -reda. 12. aprila 1978. oh 9. uri \ dvorani skupščine občine kranj 1. SEJA /bora krajevnih skupnosti občinske skupščine Kranj ■.reda. 12. aprila 1978, ob 9. uri v dvorani skupščine občine K ranj I. Predlog kandidatov za predsednika in podpredsednika občinske skupščine: za predsednika: STANE BO ŽIČ, namestnik republiškega sekretarja za delo, za podpredsednika: KRISTINA KOBAL. direktorica Zavarovalne skupnosti Triglav II. Predlog kandidatov za predsednika in podpredsednika zbora združenega dela: za predsednika: DOKA RIHAH. tehnolog v IBI Kranj, za podpredsednika: RUDOLF NADIZEVEC, vodja DE polizdelki. TOZD TAP, DO Sava Kranj Dnevni red 1. SKUPNA SEJA VSKH ZBOROV OBClNSKKSKUPSClNK KRANJ Po določitvi delegatu za pričetek •eje, zapisnikarja in dnevnega reda in po verifikaciji pooblastil delegatov ter ugotovitvi sklepčnosti bodo na dnevnem redu skupnega zasedanja vseh zborov občinske skupščine se naslednja vprašanja: — izvolitev komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve — izvolitev predsednika in podpredsednika občinske skupščine — glasovanje o listi kandidatov /a člane predsedstva republike — volitve delegatov za zvezni zbor »kupsčine SFRJ ' S&fA DRU2BKNOPOL1TICNKOA ZBORA OBCINSKK SKUPŠČIN K Po določitvi delegata, ki prične in začasno vodi ločeno sejo, določitvi zapisnikarja in dnevnega reda seje zbora in po izvolitvi komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, verifikaciji pooblastil delegatov in ugotovitvi sklepčnosti bodo na dnevnem redu se naslednja vprašanja: — izvolitev predsednika in podpredsednika zbora — izvolitev predsednika izvršnega sveta, podpredsednikov in članov izvršnega sveta — izvolitev predsednika in članov sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito; komisije za vloge in pritožbe; komisije za odlikovanja in priznanja — imenovanje sekretarja občinske skupščine in predstojnikov upravnih organov — določitev stalne skupine delegatov, ki bo delegirala delegata za seje zbora občin skupščine SR Slovenije — izvolitev delegata za 1. sejo zbora občin skupščine SR Slovenije — pooblastitev komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, da določa mesečna nadomestila občinske skupščine in druge prejemke voljenim in imenovanim funkcionarjem občinske skupščine, njenih organov in delovnih teles 1. SKJI ZBORA ZORlŽKNKiM OKLA IN ZBORA KRAJKVN1H SKUPNOSTI OBCINSKK SKUPSClNK Onevni red ločenih zasedanj obeh zborov je enak kot za zasedanje družbenopolitičnega zbora, le da bo zbor združenega dela obravnaval se: — oblikovanje skupin za delegiranje delegatov v ZZI) skup.še ine SR Slovenije — določitev delegatov za posamezne skupine — izvolitev štirih delegatov za področje gospodarstva za I. sejo ZZI) skupščine SR Slovenije — predlog odloka o stopnjah prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju komunalne dejavnosti varstva pred požarom in ljudske obrambe v občini Kranj za ras od I. 5. do 31. 12. 1978 O predlogu odloka ho na ločeni seji razpravljal tudi zbor krajevnih skupnosti. Razen tega pa ho zbor krajevnih skupnosti razpravljal tudi o — določitvi pooblaščencev /n sklepanje zakonskih zvez DOGOVORIMO SE VODJE SAMOSTOJNIH DELEGACIJ IN KONFERENC DELEGACIJ ZA ZBORA OBČINSKE SKUPŠČINE KRANJ Takoj po sprejetju vabila in gradiva za seje zborov, ki bodo 12 aprila 1978, sklici te delegacijo oziroma konferenco delegacij zaradi obravnavanja sestave organov občinske skupščine in da preverite ali se bo vas izbrani delegat na ta dan (ob 9. uri) seje dejansko lahko udeležil. . Takoj po sestanku delegacije oziroma konferenc delegacij izpolnite v trojniku oba izvoda pooblastil za delegata, ki sta v irradivu* po en izvod obeh pooblastil izročite delegatu zaradi v fradivu; poen «™» e ukoj ozirom„ nlljkasIlej« do ^STotS« sekretariatu občinske »kupnine (zaradi p™?oc«ne prijave glasovalnih .eznanov za aeje). V. A Odbor za delovna razmerja Cestnega podjetja Kranj objavlja dela in naloge referenta za vojaške zadeve in informiranje Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. višja šolska izobrazba ustrezne smeri 2. 4 leta ustreznih delovnih izkušenj 3. družbenopolitična angažiranost in aktivnost na področju samoupravlja nja Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek je določen s samoupravnim sporazumom o delitvi OD. Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi v kadrovsko službo podjetja. III. Predlog kandidatov za predsednika in podpredsednika zbora krajevnih skupnosti: za predsednika: EDO JURJE-VEC, KS Vodovodni stolp, za podpredsednika: JANEZ NOVAK, KSJošt IV. Predlog kandidatov za predsednika in podpredsednika družbenopolitičnega zbora: za predsednika: FRANC PU-HAR-ACI, podpredsednik Občinskega odbora ZZB NOV Kranj. za podpredsednika: SREČO NEClMER, predsednik ObK ZSMS Kranj V. Predlog kandidatov za predsednika izvršnega sveta in člane izvršnega sveta: za predsednika IS: DRAGO ŠTEFE, predsednik IS občinske skupščine Kranj, za podpredsednika IS: MILAN BAJŽELJ, podpredsednik IS občinske skupščine, odgovoren za področje gospodarstva, FERDO RAU-TER, vodja splošnega oddelka Exoterm Kranj, odgovoren za družbene dejavnosti za sekretarja IS: BORIS BAV-DEK, sekretar IS občinske skupščine, odgovoren za organizacijo in funkcioniranje IS, za člane IS: FRELIH JANEZ, načelnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve upravnih organov SO, odgovoren za urbanizem in komunalne zadeve, OVSEN IK AVGUST. načelnik davčne uprave upravnih organov SO, odgovoren za davčno politiko. BURJA MARJAN, načelnik oddelka za finance, upravnih organov SO, odgovoren za področje financ, SOK LIC AN U SKA, sa most ojni svetovalec za splošne akte pri upravnih organih SO, odgovorna za planiranje in analize, THALER FRAN(\ sekretar ObK SZDL. odgovoren za področje LO, varnosti in družbene samozaščite. GRCAR BOGOMIR, vodja službe obratovanja in energetike Elektro Kranj, odgovoren za krajevne skupnosti, RADO PAVLIN, ravnatelj OS France Prešeren, odgovoren za koordinacijo dela SIS. ZALETEL JOŽE. vodja proizvodnje TOZD ERO. Iskra-Elektromehanika in ZENER VILI, direktor TOZD avtopnevmatike Save. odgovoren za izvrševanje nalog, ki izvirajo iz mandatnega programa in dela IS za področje gospodarstva. Vi; Predlog kandidatov za predstojnike občinskih upravnih organov ter sekretarja OS: BURJA MARJAN, predstojnik oddelka za finance. OVSENI K AVGUST, predstojnik davčne uprave, FRELIH JANEZ, predstojnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, JOCIF BOŠTJAN, predstojnik oddelka za inšpekcijske službe, DEMŠAR BOŽIDAR, predstojnik geodetske uprave. SOKLIC ANUSKA, predstojnik oddelka za planiranje in analize in POGAČNIK VID, predstojnik se kretariata in sekretar OS VII. Predlog kandidatov za sestavo komisij in sveta občinske skupščine: I. Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve: predsednik: CVAR IVAN. člani: BABIC ANDREJ, POLICAH VIKTOR, PIPAN VIKTOR, HORVAT ŠTEFAN, KRAJNIK CVETA, TOLAR JANEZ. BAR-KRAC HUSO, PODBORSEK STANISLAVA 2. Komisija za vloge in pritožbe: predsednik: ERŠTE VILI, člani: JELEN IVAN, MAR-KELJ STANE. FRANCELJ DANICA, HUMER ZLATA, KRlZNAR FRANC, KERN IVO ■J. Komisija za odlikovanja in priznanja: predsednik: MARJEK JOŽE, člani: RINK PAVLE, SMOLEJ ANDREJ. SVETELJ SLAVKO, GOSTLŠA SMILJA. SITAR CIRIL, ŠTROMAJER MAKS 4. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito: BOZlC STANE, predsednik SO Kranj, STEFE DRAGO, predsednik IS SO, ČIRIČ ALEKSANDER, načelnik oddelka za LO, KAVClC JOŽE, sekretar OK ZKS Kranj, MALGAJ SLAVKO, predsednik OK SZDL, ERŽEN VIKTOR, predsednik ObSS, NEClMER SREČKO, predsednik ZSMS Kranj, MARJEK JOŽE-JOCO, predsednik 00 ZZB Kranj, KOBI BORUT, ZRVS, REŠEK ANTON, komandant OS TO Kranj. SUŠNIK JANEZ, načelnik civilne zaščite, DOVZAN MIROSLAV, komandir PM Kranj. THALER FRANC, član IS, JERAN VOJKO, UJV Kranj, MARIJANAC MOMČILO, komandant VP 1098 Kranj 5. Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov družbenopolitičnega zbora: predsednik: TOMAŠIČ JU- R F člana: BENClC METKA. JAGODIC FRANCKA VIII. Predlog za pooblaščenca za sklepanje zakonskih zvez: BABIC ANDREJ in KOVAČIC JOŽE IX. Predlog skupine delegatov, ki delegira delegata v zbor občin skupščine SR Slovenije: Člani: HORVAT ŠTEFAN, član delegacije ZKS Huje—Planina — -Cirče." JURANČIČ ZDENKA, član delegacije ZKS Primskovo, MEZEK HENRIK, član delegacije ZKS Strazišče, MIKLAVČIČ IVO, član delegacije ZKS Vodovodni stolp, NOVAK JANEZ, član delegacije ZKS Jošt. BORIC JURE, član delegacije Sava — TOZD gumijevi in tehnični izdelki za ZZD, GOGALA MARIJA, član delegacije Sava Commerce za ZZD, MIHAJ-LOVIČ NADA, član delegacije Iskra - DS SS za ZZD, MIŠKULIN IVAN, član delegacije KZK TOZD Mlekarna za ZZD. SRABOČAN NIKO, član delegacije Tekstilindus - DS SS za ZZD, BABIC ANDREJ, član DPZ, KOBAL KRISTINA, član DPZ, BOŽIČ STANE, član DPZ, MIKLIČ VIDA, član DPZ, TULIPAN PETER, član DPZ Namestniki: BOŽIČ STANISLAV, član delegacije ZKS Vodo- r DELEGATOM, ORGANOM, ČLANOM DELOVNIH TELES IN FUNKCIONARJEM PRVEGA SKLICA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ! Na zadnjem skupnem zasedanju vseh treh zborov Skupščine občine Kranj — prvega sklica 6. marca je skupščina obravnavala poročila o svojem delu, o delu njenih organov in delovnih teles v mandatnem obdobju 1974- 1978. Skupščina ob izteku prvega mandatnega obdobja izraža vsem delegatom, organom, članom delovnih teles in funkcionarjem priznanje in zahvalo za vse v mandatnem obdobju opravljeno delo. Predsedstvo občinske skupščine vodni stolp, MARTINOVIČ MILOŠ, član delegacije ZKS Kokrica, PUCE MARIJA, član delegacije ZKS Zlato polje, STENOVEC MIHA. član delegacije ZKS, STRU-ZNIK JOŽE, član delegacije ZKS Šenčur. BIZJAK MARJAN, član delegacije Tekstilindus - TOZD tkalnica za ZZD, CVAR RADOVAN, član delegacije Iskra - TOZD računalniki, ZZD. GERBAJS MATIJA, član delegacije Sava, TOZD Tehnični in kemični izdelki za ZZD, JENKO BOJAN, član delegacije Merkur - TOZD prodaja na drobno za ZZD, MAUSER PETER, član delegacije DES - TOZD Elektro Kranj za ZZD, ČOPEK JOŽE, član DPZ. FILIPOVIČ ZVONE, član DPZ. NEClMER SREČO, član DPZ. SLAPAR NIKO, član DPZ, VALANT JOŽE, član DPZ X. Predlogi skupin delegatov za ZZD skupščine SR Slovenije: I. Za 11. okoliš ZZD za področje gospodarstva: MARJEK IVAN, Iskra Kranj -TOZD TEA, CEJ MARIJA, Iskra Kranj - TOZD TEA, KRlZNAR FRANC, Iskra Kranj - TOZD Nabavna organizacija, STRGAR VINKO, Iskra Kranj — Skupne službe, BENEDIK ANTON, Iskra Kranj -Tovarna računalnikov, LESAR JOŽE, Sava Kranj — Skupne službe. KVEDER DUŠAN, Sava Kranj -TOZD TAP. NADIZEVEC RUDI, Sava Kranj - TOZD TAP, BARLE MINKA. Sava Kranj — Commen ■•, ARHAR DRAGA, Tekstilindus, TOZD Tkalnica, MARKUN STANISLAV, Planika Kranj - TO L I Trgovska mreža, CAVLOVIČ MA^<-KO, SGP Gradbinec Kranj, Skupne službe, ŠUBIC DUŠAN, IBI Kranj ŠTRBENK ANDREJA, Gorenjski tisk Kranj, KOVAČIČ FRANC, GG Kranj - TOZD Gozdarstvo Preddvor, VERDNIK FRANC, Železniška postaja Kranj, K ERE C SONJA. Ljubljanska banka Kranj, KALIN-ŠEK ALOJZIJ. KZK Kranj -Skupne službe, GORIČAN MILAN, PTT Kranj - Skupne službe, MI-KUŠ ZORKA. Aerodrom Ljubljana-Pula Brniki, Skupne službe, MAČEK FRANC, Žito - Pekarna Kranj, JERMAN JERNEJ. Živih? Kranj - Skupne službe, GRUM ANČKA, Central Kranj - TOZD Vino. POR-DERLING VERA, Elita Kranj, GRUDEN ZDRAVKO, Merkur Kranj — Skupne službe 1. Za področje prosvete in kulture: člani: ZUN JOŽICA, OŠ Davorin Jenko Cerklje, PODVRŠČEK LIDIJA, POŠ Kranj. FLORJANČIČ VITA. Osrednja knjižnica. namestniki: GLOBOČNIK JANEZ, Ekonomsko administrativni šolski center Kranj, RUDOLF MIRJANA, OŠ Simon Jenko Kranj, ZENI JANEZ, VŠOD Kranj ■\. Za področje sociale in zdravstva: člani: SKRT MILICA, SPIZ Kranj, PREMRU APOLONIJA, Zavod za socialno medicino in higieno, GRADIŠAR JANEZ, Klinični center — Institut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik namestniki: ŠTULAR MARIJA, SIS za zaposlovanje, GALIČIČ MIRKO, upravni organi Skupščine občine Kranj, MURI ALENKA, Zdravstveni dom Kranj 4. Za področje obrti: člana: GRAŠIČ FRANC, Združenje obrtnikov, HLEBŠ RUDI, Združenje obrtnikov, namestnika: TOMAŽIČ VIDA, Združenje obrtnikov, MESERKO VINKO, Združenje obrtnikov 5. Za področje državnih organov: član: PLEVEL MAJDA, upravni organi Skupščine občine Kranj, namestnik: SITAR JOŽE, SDK H. Za področje oboroženih sil: član: JEHART ALOJZIJ, Garnizon JLA. namestnik: KOZIČ BOGDAN, Garnizon JLA 7. Za področje kmetijstva: člana: BAJD FRANC, kmet Strahinj, ZARNIK VINKO, kmet Voklo namestnika: DEBELJAK PETER, kmet Podbrezje. JAMNIK IGOR, kmet Zabnica V PULJU DVAJSET FILMOV Na letošnjem 25. festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pulju bo predvidoma predvajanih dvajset filmskih del jugoslovanskih avtorjev. Ljubljansko podjetje Viba film bo na festival poslalo tri filme: To so gadje režiserja Jožeta Bevca, Ko zorijo jagode Rajka Ranfla in Praznovanje pomladi Franceta Štiglica. H. J. OBČNI ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA ZASIP Zasip -V petek, 31. marca, je hi! v kulturnem domu redni občni zbor kulturno-umetniškega društva Zasip, na katerem bodo pregledali rezultate svojega dela v lanskem letu in se dogovorili za nadaljnje naloge. Najbrž je bila le v malokateri skupnosti dosežena tako tesna in trdna povezanost med kulturnim društvom, krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami in svetom krajene skupnosti kot v Zasipu. Eden od vzrokov je vsekakor tudi dejstvo, da je kar 236 vaščanov članov tega društva, ki skrbi za glasbeno, recitatorsko in likovno dejavnost za knjižnico in za organiziranje vseh prireditev, ki jih je v Zasipu vsako leto dovolj. Lani so prizadevni krajani s prostovoljnim delom in z denarnimi prispevki začeli obnavljati svoj kulturni dom. Vrednost opravljenih del znaša 120.000 dinarjev, od tega je kulturna skupnost Radovljica prispevala 30.000 dinarjev. Do maja bodo končali obnovitvena dela tudi v dvorni. Na pobudo krajevne organizacije ZB NOV bo kulturno-umetniško društvo navezalo prijateljske stike s prebivalci krajevne skupnosti Su-hor v Beh krajini. Ze aprila načrtujejo obisk tega partizanskega kraja kjer bi organizirali kulturni program in se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju. Ponovno bodo letos začeli z akcijo za pomladitev pevskega zbora ki je v zadnjem času v resnih kadrovskih težavah. Od lani prijavljenih 13 pevcev je v zboru ostal le še en mlajši pevec. O tem problemu se bodo pogovarjali tudi pri krajevni konferenci SZDL in pri osnovni organizaciji ZSMS Zasip. jft NAGRADE IN POHVALE ZA GORENJCE Končano je sedmo republiško tekmovanje učencev glasbenih šol, na katerem so sodelovali mladi pianisti, harfisti, harmonikarji, pevci, komorni ansambli in orkestri. Med 74 nastopajočimi je bilo tudi pet Gorenjcev. V prvi kategoriji sta tekmovali učenki z oddelka za klavir nT Jesenicah Ksenija Pejić, ki je prejela drugo nagrado, in Nadica Šavor, ki je prejela pohvalo. Sestri Nevenka in Marjeta Zadnik sta predstavljali kranjsko glasbeno šolo in prejeli drugo oziroma tretjo nagrado iz solopetja. Pohvalo je dobil tudi Tomaž Cilenšek, ki se uči harmoniko v glasbeni šoli Radovljica. Razveseljivo je, da je vseh pet prijavljencev z Gorenjske pokazalo zadovoljivo znanje in s tem potrdilo, da trud in delo pedagogov ni bil zaman L. Kunst-Dolgan Združenje samostojnih obrtnikov občine Kranj prireja 15. aprila 1978 II. obrtniški ples v vseh prostorih hotela Creina. Igra ansambel Go renjci s pevcema Sonjo Gaberšček in Francem Kore nom ter ansambel Veter. Predprodaja vstopnic je v tajništvu združenja - Kranj, Tomšičeva 14 Cena vstopnic 80 din z aperitivom Začetek ob 20 uri Vabljeni obrtniki, njihovi svojci ter pri njih zaposleni delav ci. proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom n. sol. o. Ljubljana objavlja po sklepu sveta za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD notranja trgovina — prodajna mreža o. sub. o. Ljubljana za trgovino z lesom, lesnimi izdelki, stavbnim pohištvom, mizarskimi ploščami, gradbenim materialom itd. Kranj — LES Primskovo, zaradi povečanega obsega poslovanja dela oziroma naloge prodajalca Pogoji: kvalificirani delavec t rgovske st roke. zaželena praksa, poskusno delo 3 mesece. Pismene ponudbe sprejema LESNINA trgovina Kranj - LES, Primskovo do vključno 15. aprila 1978. O izbiri bomo kandidate obvestili v 5 dneh po sklepu pristojnega organa. Elektrotehniško podjetje Kranj objavlja prosta dela in naloge: 1. samostojno projektiranje, sestavljanje projektnih nalog, vodenje dela v skupini za nedoločen čas Pogoji: fakulteta za elektrotehniko — jaki tok 2. obračun osebnih dohodkov in vodenje blagajne za nedoločen čas Pogoji: ekonomska srednja šola 3. tajniška dela samoupravnih organov za določen čas — 1 leto Pogoji: 4-letna ali 2-letna administrativna šola 4. tajniško delo v tehničnem sektorju za določen čas - 1 leto Pogoji: 4-letna ali 2-letna administrativna šola Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh od objave na naslov Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška c. 53 c. Pesem in ples malih Preddvorjanov Ze tretjič so nastopili otroci osnovne Šole »Matija Valjavec« iz Preddvora pri Kranju na matineji, ki jo pripravlja kot vsakonedeljsko dopoldansko prireditev v ljubljanskem Mestnem gledališču Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije. Rad sem se odzval povabilu — že zaradi vljudnosti pa tudi zaradi svoje dolgoletne privrženosti Va-ljavčevi deželici pod Storžičem. Dragoceno, žlahtno estetsko doživetje me je pričakalo v Ljubljani. To najvišjo oceno je dal prireditvi 19. marca 1978 tudi prepolni avditorij velike gledališke dvorane v Ljubljani. Kaj tako lepega, svežega, prisrčnega še zlepa ni šlo čez ta ljubljanski oder — tako je zvenela soglasna ocena mnogih prisotnih, s katerimi sem se ob koncu matineje zapletel v pogovor. Bojim se, da v Kranju sploh ne cenimo zadosti prizadevanj mladinske folklorne skupine iz Preddvora. Nedvomno bi zaslužila tudi najvišje družbeno priznanje. Folklorna skupina Osnovne šole »Matija Valjavec« v Preddvoru bo prihodnje leto praznovala 10. obletnico svojega delovanja. V tem času se je predstavila na številnih prireditvah doma in v tujini. Zvrstilo se je že precej generacij in večina plesalcev, ki so se predstavili to pot na matineji v Ljubljani, pleše eno ali dve leti. Tako se rodovi leto za letom menjavajo in znova in znova jih je treba učiti. Kar je vsekakor težav-nejše kot pri folklornih skupinah odraslih, kjer ostanejo taisti plesalci tudi po celo desetletje v ekipi. Preddvorski otroci - folkloristi so hkrati tudi nekaki »učitelji« sovrstnikov iz slovenskih koroških krajev: tako so se v preteklih letih v Preddvoru zvrstili že mali gostje iz Bil-čovsa, Globasnice, Pliberka in Železne Kaple ter skupaj z našimi plesalci, peli in se učili. Potem pa ponesli pridobljeno znanje v svoje domače kraje - kot zametek nove zvrsti kulturnega udejstvovanja naših koroških rojakov. Folklorno skupino sestavljajo pionirji in mladinci osnovne šole, vodita pa jo prof. Lenka Krišelj in prof Mirko Udir. Kot mentor bedi nad vsem delom strokovnjakinja Tončka Maroltova. Kar že samo po sebi jamči za pristnost noš (to pot gorenjskih in belokranjskih), ustrezno glasbeno priredbo in postavitev samih plesov. No, to le za uvod. Kajti prisustvovanje nastopu skupine me je docela prevzelo. Saj to je bila pravcata paša za oko in za uho, hkrati pa sreča za srce! Te barve, ta mladost, ta lepota, ta vsesplošna ubranost resnobe in veselosti, decentna povezovalca programa (Lenka in Milan Krišelj) in ljubezniva napovedovalka (Jana Habjan) - vse to doživeti - pravcato kulturno zadoščenje. Prva polovica programa je bila posvečena 100-letnici rojstva Otona Zupančiča, belokranjskega rojaka. Zato so se zvrstile pesniku v čast »njegove« pesmi in plesi: Sirota. Pobelelo polje. Pastirče. Črnomaljsko kolo in Metliško obredje. Vse v znamenju Zupančičevih besed: obiščite paviljon veletrgovskega in proizvodnega podjetja Kokra Kranj VjoUjul 30 LET Domača gora — najbolj zelena, domača pšenica — najbolj rumena, belokranjska deklica — najbolj bela — kot da se baš iz perila je vzela! V lepih, belih belokranjskih nošah, ob spremljavi svojega tambu-raškega orkestra, je plesala prva skupina preddvorskih otrok. — Druga skupina, tudi kar številna, je zaplesala gorenjske: Mazurko, Svatovske, Ta potrkano, Kovtre, žaklje in metvo ter Križno polko. Lahko si predstavljam, kako navdušeni so bili naši rojaki v tujini, ko so jih obiskali ti naši mali ambasadorji gorenjske deželice. Tako lepi, zdravi otroci, plesno in pevsko talentirani, v slikovitih ljudskih nošah (pristnih in po meri!) — to mora v vseh poštenih srcih dvigati in utrjevati domoljubje, domovinsko zvestobo. Ti otroci s svojo čisto mladostjo bi nam s svojimi nastopi v tujini gotovo prinesli več ugleda in spoštovanja kot kaki nastopi slabo izvežbanih monotonih pevskih zborov, nediscipliniranih športnikov ali preponiž-nih romarjev. Vsekakor upam, da bo ma pritegnil mojemu navdušenju preddvorsko folklorno skupino, ko se bo v prihodnjem mesecu predstavila tudi v Prešernovem gledališču i Kranju. £ Z FILM Ljudje orli Ameriški film Ljudje orli je posnet le 12 komercialnih nagibov. Producent je vede da mu tema kot so ugrabitve lahko prinese veliko dobička Zato je angažiral neka' znanih imen in denar, ki ga je vložil v film se mu vrača s krepkimi obrestmi. Pri tem filmu se čuti, da je ekipa slabo poznala probleme terorizma, saj si drugaiS? ne bi mogla dovoliti nekaterih velikih spodrsljajev. Najslabša stvar v celem filmu ■ bili nočni posnetki; enkrat je bila pokrajina modro obarvana, v naslednjem kadru ie taista pokrajina dobila rjave barve pa nato še rdečkast odtenek. Drugače je film obrtno tehnično še kar dobro narejen, zato si ekipa ne bi smela dovoliti takšnih napak O zgodbi pa je vseeno, če ne govorim. Film ie ameriški, zato je podrejen tudi amerisk: šablonski zgodbi; pustolovski junak re£u»e družino i/, rok ugrabiteljev, konec je seveda srečen. Poprečen film za površno gled&nie Glavne vloge: James Coburn. SussanaH York, John Beck, Kenneth Griffith. " Glasba: Lalo Schifrin Kežija: Douglas Hickox Razpis za 7. srečanje K. Zveza kulturnih organizacij Slovenije je objavila razpis za sodelovanje na 7. srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov, ki bo 10. in 11. februarja prihodnje leto v Gradišču v Slovenskih goricah. Pred tem bodo od junija do oktobra področna srečanja v osmih slovenskih krajih, med drugim 10. septembra tudi v Kranju. Na srečanju lahko sodelujejo pesniki in pisatelji, ki še niso izdali (razen v samozaložbi) nove-benega svojega dela v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih srečanjih. Stari morajo biti več kot petnajst let. Sodelujejo lahko z največ tremi prispevki, ki naj jih do 20. maja pošljejo na Zvezo kulturnih organizacij Slovenije (za 7. srečanje). Ljubljana, Dalmatinova 4/11. Prispevki morajo biti označeni s šifro, zaprti v ovojnici skupaj s še eno ovojnico, v kateri naj bo naveden točen naslov, šifra prispevkov, izobrazba, poklic in starost pisca. Žirija bo izbrala deset najboljših del za nastop na območnem srečanju, od tod pa bode odšli najuspešnejši avtorji na srečanje v Gradišče. Pa še to: posamezen prispevek v prozi ne sme po dolžini presegati za črtico tri strani, za esef deset, za novelo petnajst, za gledališki tekst šestdeset in za roman sto strani, v poeziji pa ne sme biti daljši kot dve strani H. J obiščite — obiščite v hali A na 17. mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu od 7. do 16. aprila v Kranju Razstavljali in prodajali bomo: — kuhinje — belo tehniko — TV aparate — kamp opremo Razstavljeni predmeti kuhinje, bela tehnika, TV aparati so sestavni del prodajnega salona »Dekor« Kranj, Koroška c 35, kamp oprema pa športnega oddelka v Globusu Kranj Pri nakupu v prodajalni in na sejmu odobrimo kredit do 50.000 dinarjev, brez porokov z 20 odstotnim pologom. Prevoz na dom do 25 km je brezplačen. J V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM popotni pogovori O MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU zapisuje Črtomir zoreč LETNA KONFERENCA TURISTIČNEGA DRUŠTVA CERKLJE Cerklje — V petek zvečer je bila v dvorani osnovne šole Davorin Jenko letna konferenca turističnega društva Cerklje, katere se je udeležilo blizu 200 članov, gospodinj, ljubiteljev cvetja, prisostvovali pa so ji tudi predstavniki sedmih krajevnih skupnosti cerkljanskega območja, katerega zajema turistično društvo Cerklje. O delavnosti društva v preteklem letu je poročal Janez Globočnik, predsednik turističnega društva Cerklje. Omenil je le glavne prireditve in akcije, ki so se zvrstile v preteklem letu v okviru turističnega društva. Posebno pozornost pa so posvetili lanski 11. razstavi cvetja in 8. lovski razstavi, ki jo vsako leto organizirajo ob dnevu borca. Na razstavi zelo uspešno med drugimi sodelujeta tudi Lovska družina in gospodinje. Lansko razstavo si je ogledalo okrog 17 tisoč obiskovalcev, bila pa je pod pokroviteljstvom Kmetijsko živilskega kombinata iz Kranja. Omenimo naj tudi, da so lansko leto prejeli srebrno plaketo za drugo mesto kot drugi najbolj prizadeven kraj v Sloveniji. Tudi letos so sprejeli bogat program dela, med prireditvami in akcijami pa velja omeniti v mesecu aprilu očiščevalno akcijo po naseljih, v mesecu maju očiščevalno akcijo na pobočju Krvavca, kjer se bosta v akcijo vključili mladinski organizaciji Cerklje in Dvorje — Grad. Junija bodo izvedli ocenjevanje hiš in vrtov, julija pa bo tradicionalna razstava cvetja in lovstva. Septembra bodo v sodelovanju s krajevno organizacijo ZB Cerklje organizirali peto srečanje borcev in aktivistov na Kriški planini pod Krvavcem. To srečanje naj bi organizirali 17. septembra, turistično društvo pa bo na Krvavcu pripravilo za začetek in za konec planšarije zanimivi prireditvi; v sodelovanju z Gorenjsko turistično zvezo iz Kranja pa bodo sodelovali v akciji »Očistimo naše okolje.« Dogovarjajo pa se še za zanimivo predavanje Staneta Tavčarja o lepotah Slovenije, ki naj bi bilo še ta mesec. Turistično društvo Cerklje pa je za gospodinje, ki več let vestno sodelujejo na razstavah, organiziralo ogled cvetličarne v Celju in Vrtnarije Čatež in se jim tako oddolžilo za njihovo vestnost. Kot smo izvedeli, za letošnjo razstavo cvetja in lovstva v Cerkljah pripravljajo novosti, ki bodo spet privabile številne ljubitelje cvetja in lovstva, da si jo ogledajo. Na kraju pa so si z zanimanjem ogledali barvni film o lanski razstavi cvetja in lovstva, ki gaje posnel Miha Kern iz Kranja. J. Kuhar AKCIJA ZA DOM PIONIRJEV Pred kratkim je stekel drugi del akcije za zbiranje denarja za gradnjo slovenskega pionirskega doma. Dom bo stal v Dolenjskih Toplicah, v najbližjem izhodišču k mnogim partizanskim postojankam, bolnišnicam in grobiščem. V njem bo sto postelj, namenjen pa bo predvsem rekreaciji s šolo v naravi, seminarjem, delovnim brigadam, od maja do septembra pa bo dajal zatočišče skupinam pionirjev, ki bodo obiskali Bazo 20 v Kočevskem Rogu. Za gradjo doma bodo zbrale denar samoupravne interesne skupnosti, republiške organizacije in ustanove, v akcijo pa so se že vključili tudi vsi slovenski pionirji. Vsak pionir naj bi dal 10 dinarjev kot samoprispevek, zbral naj bi za 20 dinarjev odpadnega materiala in prodal najmanj za 10 dinarjev značk, nalepk ali razglednic. H. J. ZELENA STRAŽA Kranj — Učenci osnovne šole Simona Jenka so se tudi letos, kot že vrsto let nazaj, vključili v jugoslovanske pionirske igre pod geslom Narava — zdravje — lepota. Ena od nalog iger nosi delovni naslov Od včeraj do danes za jutri. V zvezi s tem so pionirji pred kratkim že ustanovili patrulje Zelene straže, ki bodo skrbele za čistočo in urejenost šole, igrišč in telovadnic pa tudi bližnje okolice obeh šol. Izvedli bodo več očiščevalnih akcij, skrbeli za varstvo okolja na izletih, za trim stezo, spomenike in podobno. Ustanovili so tudi nadzorniško patruljo Zelene straže, ki bo preverjala delo posameznih ekip. V tem času bodo pionirji šole v sodelovanju s krajevno skupnostjo Vodovodni stolp in Zvezo prijateljev mladine organizirali še širšo očiščevalno akcijo s tabornim ognjem, pripravili pa bodo tudi več predavanj in razstav. H J. MLADINSKI SEMINAR Jesenice — Osnovna organizacija ZSMS v krajevni skupnosti Žirovnica je pripravila skupaj z OK ZSMS in Delavsko univerzo Jesenice izobraževalni seminar o osnovah delegatskega in političnega sistema. Seminarja se je udeležilo 22 članov vodstev aktivov oziroma 00 ZSMS in mladi delegati v delegacijah za samoupravne interesne skupnosti in zbor krajevnih skupnosti. I. Smolej KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM )V petkovi številki Glasa sta bili dye prvoaprilski: Jež je napovedal adaptacijo križišča pri Iskri, ki povzroča nemalo hude krvi med vozniki in tudi vest o zajezitvi Radovne je še hudo preuranjena. Deset in več sestankov na različnih nivojih bo še, preden bodo prvi buldožerji resnično v Radovni. 1. april mm rek velenje ef e Šoštanj proizvodnja gradbenega materiala Želite graditi hitreje, ceneje in kvalitetno? Gradbeni material EFE ustreza vašim željam! • NOVO MALTO EFELIT za strojno ometavanje vseh vrst zidov > (D a i (0 o a 0) >c/) > N • ZIDAKE EFE — modularni blok M 1 M 100, M 1 50 in M 200 — blok za predelne stene M 2 M 100, M 1 50 in M 200 • MALTE EFE — M 1 00, M 1 50 in M 200 Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje, DO Elektrofilterski elementi EFE Šoštanj tel. št. (063) 851 100 (22. zapis) No, navsezadnje sem v teh zapisih le prišel do Jurija Vege, barona in slovitega matematika, ki ima resda sredi Moravč lep spomenik - a po današnjem gledanju niti ni bil pravi Moravčam Saj mu je zibel tekla onstran Cicija in Murovice — torej že v priljubljanskem Posavju (še vedno pa na Gorenjskem!) — v drobceni vasici Zagorici pri Križevski vasi (prej Sv. Križ). - Ker pa je Križev-ska vas z Zagorico in drugimi zaselki nekoč sodila v moravsko faro, je veljal Jurij Vega, hočeš nočeš za Mo-ravčana . . . Včasih so bile cerkvene meje zelo pomembne. Čreda je morala vedeti, do kje seže njen ograd in kje živi njen pastir . . . PRISOJNA ZAGORICA Kadarkoli sem doslej potoval na Moravsko, sem ubral pot skozi Domžale in Krtino, drugič spet čez Vače ali skozi Zagorje ob Savi. — Le to pot mi je bila izhodišče Ljubljana. Do Laz, čez Savo na Dolsko, tu pa mimo Sv. Helene navkreber pod Murovico (740 m) in Ci-celj (817 m). In že smo — po sedmih kilometrih — v prisojni Zagorici. Včasih je vodil'do Vegove rojstne vasice le slab kolovoz, danes (od leta 1900) pa je cesta lepa, saj pripelje vsak dan v te hribe celo avtobus! Zagorica pri Dolskem (tako je uradno!) ima domovanje za 81 pre- . bivalcev, ki so v glavnem kmetje, vsaj starejši; mlajši pa hodijo služit kruh v dolino, v Ljubljano. Vasica leži tako prijazno na prisojni terasi visoko nad Savo — 563 m, da kar mika naravoljubce, da bi si tu omislili poletno počitniško hišico (ne »vikend« saj je to /vveek-end/ le konec tedna po angleško; t. j. prosto sobotno popolne in nedelja). Kajti tu je tudi sicer lepo: čist gorski zrak visoko nad srebrno Savo, dobra, rodovitna zemlja, vabljiva najbolj za sadjarje in čebelarje. Tudi vodo pijo Zagoričani iz lastnega mrzlega izvira v pobočju Cicija. No, nekaj pa je (seve. v prejšnjem stoletju) le vezalo Zagorico z Moravčam, ne le farna pripadnost in slab kolovoz čez Murovico, pač pa tudi domača obrt — pletenje slamnatih kit za tovarne slamnikov v Domžalah in Mengšu. Spomenik Juriju Vegi v Moravčah (bronasto poprsje je delo kiparja Ivana Zajca) Vehovci, celo Vehovarji. Za Vego se je naš učeni rojak pričel pisati šele na tujem. Saj je bilo Vega bolj imenitno, posebej še potem, ko mu je bila dodeljena plemiška čast barona. Saj Vega niti ne zveni več po slovensko, bolj po špansko (sloviti španski dramatik se je imenoval Lope de Vega, živel je v letih 1562—1635). Sploh pa se je nanizalo okrog imena našega velikega rojaka cela vrsta zmot, ki sicer ne manjšajo njegove slave, le nepotrebne so. Tisto, da bi bil Moravčan — faran pač — namesto obsavski rojak, je le nepomembna trditev. Bolj nas zmoti, ker smo verjeli, da je Vegino ime zapisano v zvezdah — ozvezdje Vega naj bi bilo imenovano po našem Vegi — a ni, tisto ozvezdje nosi ime le po nekem astronomu, po nekem soime-njaku našega Zagoričana (pač pa je res, da se neki krater na mesecu imenuje po matematiku Juriju Vegi!); in še zadnja bolj bridka zmota, ki se je motala še okrog mrtvega Vege: njegovo smrt naj bi povzročil neki 'pohlepni mlinar ob Donavi, a ni bil uboj, bil je žal le samomor. A treba je bilo celih 150 let. da so dognali raziskovalci Veginega življenja resnico. Žalostno, toda — resnico . . . Sl\ Helena ob Savi pri Dolskem, u hodišče ža pot na Zagorico, rojstno vas Jurija Vege. - V ozadju 740 m visoka Murovico. KRIŽEVSKA VAS Zagorica — kljub slavi domačega kraja Jurija Vege — pa je le zaselek bližnje (1 km) Križevske vasi, ki se je prej po rvoji cerkvici sv. Križa imenovala prav tako Sv. Križ. No. to je prav stara vas v teh hribih. Leži nekoliko više kot Zagorica (585 m). Cerkev sv. Križa se prvič omenja že 1. 1526. Hila je grajena v poznogotskem slogu. Današnja cerkvica je seve novejša gradnja. Ko so cerkev na novo zidali, so našli ne le stare gotske temelje, pač pa tudi ostanke rimske stavbe z dekorativnim mozaikom. Tudi sta-roslovensko grobišče je bilo tu odkrito. Zanimivo dejstvo, da so stari Slovenci svoje ranjke včasih pokopavali kar v rimskih sarkofagih, ki so se tu pač našli. Kot bližnja Zagorica je tudi Kri-ževska vas postala žrtev plamenov, ki so jih zanetili Nemci dne 24. avgusta 1944. Iz Križevske vasi je bil doma kipar Janez Povirek (2. januarja 1892 do 28. aprila 1920). Se preden je mogel razpeti peruti, je umrl za sušico, ki jo je staknil na soški fronti. Cankarjev Stotnik — smrt je tudi manj pokazal. JURIJ VEGA Eden od sinov slovenskega naroda, ki so po. svojih delih postali sinovi vsega sveta, soustvarjalci civilizacije in znanosti, ki ne pozna jezikovnih meja . . . Najprej: mož bi se moral pisati za Veho, saj so bili vsi njegovi predniki in žlahtniki le Vehe, kdaj pa kdaj KOVINSKO PODJETJE KRANJ Kranj, Šuceva ulica 27 razpisuje javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. lesene lope v izmeri 11 X 8 m 2. stružnice Indos 5 m 3. stroja za rezanje pločevine 4. stebeljnega vrtalnega stroja 5. škarij za rezanje pločevine 6. nekaj vrtalnih strojev 7. varilnega transformatorja Ogled osnovnih sredstev bo v petek, 7. aprila 1978, ob 10. uri v podjetju, kjer interesenti lahko dobijo tudi podrobnejša pojasnila. Javna licitacija navedenih osnovnih sredstev bo v ponedeljek, K), aprila 1978, ob 10. uri za družbeni sektor in ob 14. uri za zasebni sektor. 12. s tran — Glas DRŽAVNO PRVENSTVO IN ISTENlCEV MEMORIAL V SMUČARSKIH TEKIH Uspešen konec sezone POKLJUKA - Kot že mnogokrat v tej tekaški smučarski sezoni so pokljuške smučine tudi za konec sezone sprejele v svoje okrilje najboljše slovenske tekače. Na Pokljuki je namreč območna občinska zveza Ljubljane organizirala se zadnjo državno preskusnjo ter Isteničev memo-rial. V vseh konkurencah od pionirjev do članov je nastopilo 150 tekmovalcev in tekmovalk iz petnajstih slovenskih smučarskih kolektivov. Poseben čar sta tej zadnji naši prireditvi dajala dobra pripravljena smučina in lepo sončno vreme. Zato lahko rečemo, da je bil to nad vse uspešen zaključek bogate tekaške sezone. VINKO POKLUKAR IN JELI JELOVČAN Člani in članice so imeli zadnjo tekaško preskusnjo za državne naslove. In to v najtežjih tekaških disciplinah. Člani so se za najboljšega in za kolajne borili na 50 km, članice, starejši mladinci ter mlajši člani pa so morali na 25 km dolgo pot. Junaki tega napornega in garaškega teka so bili Vinko Poklukar iz Gorij ter člana kranjskega Triglava Ivo Carman pri mlajših članih in starejših mladincih ter mlada in obetajoča naslednica Milene Kurde« Jeli Jelovčan. Na startu petdeset kilometrskega obračuna pri članih se jih je za državne naslove v smučino pognalo sedemnajst. Začeli so silovito, kot da bi ne imeli pred seboj najtežje discipline, temveč le 15 km. Toda davek hudemu začetnemu tempu je dal svoje, Ze po 25 km je odnehal triglavan Šolar, pri 30 km pa je iz smučine izstopil Maks Jelene, medtem ko Filipa Kalana iz Gorij ni bilo niti v prvi krog več. Ostali pa so vztrajali. Prvi krog pri 25 km je najhitreje pritekel poznejši zmagovalec Vinko Poklukar. Stari znanec tekaških smučin je imel tu pol minute prednosti pred vojakom Božom Cvajnarjem in favoritom tega obračuna Mojstrčanom Tonetom Djuričičem in Maksom Jelencem. Čeprav so ga po odstopu Jelenca ostali zasledovali, je tokrat Vinko imel svoj dan. Ni se dal presenetiti, še bolj je poapešil korak in na koncu zasluženo slavil. Drugouvrščenega Cvaj-narja je prehitel več kot za štiri minute. Vojak Božo Cvajnar je namreč tekel maratonsko progo, čeprav bi lahko nastopil na polovico krajši med svojimi vrstniki. Vseeno pa je to drugo mesto za Cvajnarja izreden uapeh. Na odlično tretje mesto se je uvrstil član Triglava Reberšak, medtem ko je bil Burgar iz Gorij četrti peti pa Ivančič iz Loške doline. Rezultati - člani (50 km): 1. Poklukar (Gorje) 2;29:59, 2. Cvajnar (JLA) 2;34:34, 3. Rebršak (Triglav) 2;35:13, 4. Burgar (Gorje) 2; 12:39. 5. Ivančič (Loška dolina) 2;47:44. Pri članicah je v odsotnosti Milene Ko rde*, ki še vedno čuti poškodbo hrbtenic« zaradi padca v Lahtiiu, bila najhitrejša starejša mladinka Jeli Jelovčan iz Kranjskega Triglava. Čeprav so nastopile le tri, to osvojeno mesto ne zmanjšuje zlatega odličja. Mlada Kokrčanka je namreč dokazala, da ena teči in, če bo tako nadaljevala, se ji obeta lepa tekaška prihodnost. Tudi oatali dve, Jeseničanka Dovžanova in Kamničanka; Kladnik, zaslužita vso pohvalo, saj sta progo pretekli v celoti, čeprav sta prvič nastopili na tako dolgem teku. Rezultati - članica (25 km): 1. Jelovčan (Triglav) 1;38:12, 2. Dovžan (Jesenice) 1,49:17. 3. Kladnik (Kamnik) 2; I 1:5*. Sila zanimiv je bil tudi obračun mlajših članov In starejših mladincev. Triglavan Ivo Carman je zmagal z veliko prednostjo in ponovno dokazal, da med temi tekači nima resnega konkurenta, ki bi mu lahko ogrozil prvo mesto. Se najbolj sta se mu približala Jeseničana Dušan Podlogar in Dare Mrak. Rezultati - ml. člani in st. mladinci (25 km): 1. Carman (Triglav) 1;08:41. 2. D Djuričič 1:10:55. 3. Mrak (oba Jesenice) 1 140». 4. Brezovšek (Olimpija) 1; 16:54, 5. D. Podlogar (Gorje) 1; 17:23. PIONIRJI IN ML. MLADINCI ZA ISTENlCEV MEMORIAL Takoj po startu članov, članic, mlajših članov in starejših mladincev so se v smučino podali tudi mlajši in starejši pionirji in pionirke ter mlajši mladinci in mladinke. Le-ti so imeli nastop za Isteničev mera orial. Na startu jih je bilo kar 112. Vsi od prvega do zadnjega v vseh konkurencah so s svojim tekom pokazali, da se jim obeta bogata tekaška kariera. Vprašanje je le, koliko od teh nadarjenih naraščajnikov bo ostalo zvestih tekmovalni smučini. Pri mlajših mladinkah je Modrova iz Dola ponovno dokazala, da je odlična tekačica, enako uspešno pa je pet kilometrsko pot premagoval tudi Kršinar iz ljubljanske Olimpije. Pri starejših pionirjih in pionirkah sta zmagala Jeseničana Kustec in Branka Mart i novic, pri mlajših pionirjih je bil prvi Slabanja iz Dola, pri pionirkah pa Mlakarjeva iz Kranjske gore. Rezultati — ml. pionirke (3 km): 1. Mlakar (Jesenice) 9,46, 2. Smrekar (Dol) 10,37, 3. Raišp (Dol) 10,50, 4. I. Bešter (Triglav) 11,19, 5. Nagode (Gorje); st. pionirke (3 km): 1. B. Martinovič 9,03, 2. M. Matinovič (obe Jesenice) in Kovač (Olimpija) 9,18, 4. Krničar (Triglav) 9.20. 5. Vrbovec (Olimpija) 10,27; mi. mladinke (5 km): 1. Moder (Dol) 15,23, 2. M. Bešter (Triglav) 15,59, 3. Repe (Gorje) 16,13, 4. Korpnik 16,17, 5. Sušina (obe Dol) 16,59; ml. pionirji (3 km): 1. Slabanja 8,53, 2. Velepec 9,54, 3. Flere (vsi Dol) 9,50, 4. Oblak (Gorje) 9,55, 5. (u/nar (Jesenice) 10,04; st. pionirji (3 km): 1. Kustec (Jesenice) 7.47. 2. Pustovrh (Olimpija) 8,02, 3. Grad-cer 8,17, 4. Mašovič 8,30, 5. Trstenjak (vsi Jesenice) 8,34; ml. mladinci (5 km): 1. Kršinar (Olimpija) 13,29, 2. Klemenčič (Dol) 13,35. 3. Cesnik (Gorje) 14,35, 4. Lebar (Jesenice) in Arh (Gorje) 14,36. I). Hume. Smučarski skoki Čimžar zmagovalec Pokljuka — l'o nekaj letih so Bleja s|>et obnovili tekmovanje skakalcev za Jakopičev memorial. Na ">0-mctrski skakalnici je novoustanovljeni k Ini' MIcil odlično izvedel zanimivo tekmovanje v spomin na odličnega skakalca in tekača Albin.i Jakopiča z Bleda Vsi nastopajoči so se pomerili v eni skupini Rezultati: i Cinižar (Triglav) 2 48.5). 2. Velikonja (l'redme)a) 202.2 (4f*.."> 4;V»). I. .human (Žiri) IHH.2 (48,47). 4. 1'eternel (Triglav) 197.9. .V Bizjak (Triglav) l))ti.!i. ti Henedik (Triglav i 195,9. 7 Kinžgar (Ti igJav i. H. (ilobočnik (Triglav). 9 Dovžan i Jesenice). HI. Pav liha (Ilirija): SKAKALCI ZADNJIC ZA POKAL SKS Pokljuka - Smučarski klult Triglav je izvedel na Pokljuki letošnje zadnje tekmovanje v smučarskih skokih za ookal SKS v konkurenci članov in mladincev. Nastopilo je več kol SO skakalcev iz devetih klubov ter gostje iz Celovca. Rezultati - člani: I Dolhar (Ilirija) 209 7 (46. 45.5). 2 .human (Ziri) 2<>.">.7 (4.V>. 18,5). t Cimžar (Triglav) 20J.M 147. 44), I. Vel »konje (Predmeja). .">. 1'eternel ('Triglav). 7. 1'agon (Jesenice). 9 Kinžgar (Triglav): starejši mladinci: i. TspCŠ (Ilirija) 202.2 (44, 45). 2 Henedik (Triglav) I9n,5 (4.1.5. 44). i Bizjak (Triglav* 19.1,1 (4.1. 41.5), 4. Jemec (Jesenice), (i. Kopše (Jesenice). 7 Krzen (Žiri), H. /.upan (Hled). Iti Vidu lHled). mlajši mladinci: i Lutru cJc.sc niče) 190.1 (42.5. 42). 2 Gloliočiiik (Triglav i 18.1.3 (41. 42.5). (. U lajni t i lirija i Ihi.i <4f)..V .38.9). 5. Šinkovec (Ziri). li. Felčan (Zini. 8. Bcv. (Triglav). 9. Jošl i Križe). 10 Žagal (Ziri); J. Javornik Bedene in Pavlinova najboljša Kranj — V telovadnici otmovne sole Smiona Jenka je bilo v soboto kvalifikacijsko tekmo vanje v okviru akcije Atletske /.veze Slovenije Iščemo najboljšega pionirja Slovenije v skoku v visino za leto 1978. Nastopilo je 17 mladih skakalcev in skakalk iz treh osnovnih šol in Gimnazije, zmagala pa sta favorita Uroš Bedene s 170 cm pri pionirjih in Anka Pavlin s I SO cm pri pionirkah. K valifikacijsko normo 140cm sta pri dekletih preskočili še Živa Kant in Renata Kuri. Vsi štirje se bodo udeležili finalnega tekmovanja 15. aprila v Gorici. Rezultati - pionirji: I Bedene (Ginin.) 170. 2. Metelko (S. J.) I5r>, I. Sajovic l.Vi. 4 K u ral (oba F. P) lr>5, 5 Tavčar (S. J.) 155. «.-7. H t nm in Pokora (oba I.. S.) 160,8. Juran čič (S J.) 145. 9. Rihtaršič (S. J ) 1*1, izven Švegelj (F P.) I«0 Pionirke: I. Pavlin 150. 2 Rani (obe F P.) 145. .3. Kuri (L. S ) 140. 4 Kus 1.30. 5 Kihtaršič 125 0 Kenko (vse I.. S.) 128, -ik I. memorial veleslalom Zdravka Križaja za vrhunski razred Križaj in Jermanova ZELENICA - Smučarski klub Tržič je bil na plazu Zelenice organizator prvega memorialnega veleslaloma Zdravka Križaja za vrhunski razred. V skoraj idealnih vremenskih pogojih, čeprav je med tekmo rahlo deževalo, je nastopilo 70 tekmovalcev, ki so se na enaki progi pomerili v petih kategorijah. Med vso jugoslovansko smučarsko alpsko elito pa so nastopili tudi štirje tekmovalci iz Avstrije. Memorialni prvi veleslalom je z dokaj dobro vožnjo pri članih dobil domačin Bojan Križaj, pri članicah pa je Metka Jerman iz ljubljanske Olimpije v velikem slogu in z odličnim časom zmagala pri dekletih. Njen čas bi ji zadostoval, da bi se med vsemi fanti uvrstila na solidno peto mesto. V tekmi vrhunskega razreda je pri mladincih najhitreje progo presmučal Iztok Forte (Olimpija), pri starejših mladinkah pa je bila ponovno najhitrejša Medvodčanka Nuša Tome. Pri mlajših mladinkah, kot smo že omenili, je bila za razred v ospredju Metka Jerman, pri članih pa Bojan Križaj, ki je obenem dobil tudi prehodni pokal v tekmi za spominski Križajev veleslalom. Uvod v slovesno tekmo memorialnega pokala je bil izredno svečan. Z žalnim vencem je Milan Nadižar presmučal 1400 dolgo prugu, ki je imela 54 vratic. Po slovesni razglasitvi rezultatov pa so nato venec na Zdravkov grob odnesli pionirji domačega smučarskega kluba Matjaž Sarabon, Suzana Papler in Darko Ropret. Rezultati - člani: 1. Križaj (Tržič) 1:14,67,2. M. Franko (Olimpija) 1:17,55, 3.Zibler(Tržic) 1:17.63; mladinci: 1. I. Franko (Olimpija) 1:18,89, 2. Horvat (Alpetour) 1:18,94, 3. Forte (Olimpija) 1:19,17; članice: 1. Podgoršek (Olimpija) 1:30,71, 2. Zerovnik 1:36,08, 3. Velej (obe Akademik) 1:41,33; st. mladinke: 1. Tome (Alpetour) 1:21,81, 2. Zavadlav (Olimpija) 1:22,90. 3. Zaje (Olimpija) 1:25,95; ml. mladinke: 1. Jerman (Olimpija) 1:18,24, 2. Pehare (Tržič) 1:23,51, 3. Ravnikar (Alpetour) 1:25,68. I) Hiiniei V. Slovenska nogometna liga Gorenjska Drava 0:0 KRANJ - Stadion Stanka Mlakarja, gledalcev 100, sodnik Lipovšek (Zagorje). Gorenjska: Hace. Legat, Tkalec, Balančič Lazarevič (Tivold), Osredkar. Titan. Graber Kovač. Zec, Hribernik (Nikolič). Drava: Golop, Murat, Tement, Daučec, Bek. Kmetec, Mesaric. Emersič, Trlep, Hvaleč. Ogrizek. V poprečni nogometni predstavi sta si moštvi enakovredno razdelili točki. Čeprav so oboji imeli nekaj zrelih prilik za gol, sta bila oba vratarja tokrat izredno razpoložena in nepremagljiva. _dh MLADINCI PORAŽENI Kranj - V prvenstveni tekmi mladinske slovenske lige - zahod so mladinci Primorja premagali ekipo Gorenjske z golom Zižmoma v 10. minuti. Kljub terenski premoči in borbeni igri so tako igralci Gorenjske izgubili prvo tekmo na domačem igrišču. Kljub temu p« so oslabljeni Gorenjci še naprej kandidati za uvrstitev prav pri vrhu. KADETI SE PRIPRAVLJAJO Obe kranjski kadetski selekciji se marljive pripravljata za tekmovanje v spomladanskem delu. Oboji so že končali priprave telesne pripravljenosti in so že odigrali nekaj prijateljskih tekem, v katerih so uigravali moštva. Po jesenskem delu so kadeti iz Stražišča na drugerr, mestu, Kranj-Center pa v sredini lestvice. Ker je v obeh ekipah nekaj zelo perspektivnih igraj-cev. oboji upajo na dobro uvrstitev. Ob načrte* nem delu z njimi se torej za prihodnost kranjskega nogometa ni bati! M. Subic V SOBOTO SPOMLADANSKI ŠOLSKI KROS KRANJ - Komisija za atletiko pri TKS Kranj razpisuje za soboto, 8. aprila, spomladanski kros za osnovne in srednje sole Tekmovanje bo ob 10. uri na Strupijevi jasi v bližini stadiona Stanka Mlakarja. Osnovnošolci se bodo pomerili v dveh starostnih kategorijah in sicer letnik 1965 in mlaiši ter letnik 1963 in mlajši, srednješolci m letnik 1961 oziroma 1959 in mlajši (ndadin ci) ter 1962 oziroma 1960 in mlajši I mladin ke). Tekmovanje bo posamično in ekjan« Najboljši posamezniki bodo prejeli dinlo-me, vaeekipna zmagovalca pa pok«uV trajno last. Organizator bo apr«i»!L,i prijave do 9. ure v pisarni AK Tri«2v^ stadionu. *Wf.1M -ik Alpsko smučanje Državno prvenstvo v klasični kombinacij Alples in LIP Bled slavila SORIŠKA PLANINA - Pod pokroviteljstvom SOZD Gorenjski lesarji in gozdarji je bilo. konec marca na Soriški planini prvo tekmovanje v veleslalomu in smučarskih tekih za zaposlene v sestavljeni organizaciji združenega dela. Tekmovanje jc organizirala sindikalna organizacija, izvedel pa ga je ŠD Alples. Med 160 tekmovalci je bilo doseženih nekaj dobrih izidov. Na tekmovanju so sodelovali zastopniki GG Bled in Kranj, Alplesa iz Železnikov. LIP z Bleda, Jelovice iz Skorje Loke, Zlita iz Tržiča, Celuloze iz Medvod in Gradi-sovega obrata iz Škofje Loke. Prehodni Xokal v veleslalomu je osvojila ekipa lplesa, pokal pri tekih pa LIP z Bleda. V posameznih veleslalomskih kategorijah so bili najboljši Janja Stanonik (Gradis-LIO) pri ženskah do 30 let, Ivanka Berčič (LIP Bled) pri ženskah nad 30 let. Andrej Klinar (GG Bled) pri moških nad 35 let, Mileno Prezelj (Alples Železniki) pri moških do 35 let in Karel Luštrik (Gradis-LIO) pri moških do 25 let. V teku na smučeh pa so se izkazali Stanka šolar (Alples) pri ženskah, Tine Repinc (LIP Bled) pri moških nad 35 let in Pavel Kobilica (GG Bled) pri moških do 35 let. Najboljši Beznik, Pibernik in Pavliha Pokljuka - Smučarski klub Bled - sekcija za skoke in teke - je pripravil na 1'okljuki letošnje državno prvenstvo v klasični kombinaciji, na katerem je nastopilo 23 mladincev in članov iz šestih slovenskih klubov in JLA. Med najmlajšimi mladimi je bil najboljši Roman Reprezentantje na turnejo ZELENICA — Po končanem veleslalomu za vrhunski razred so določili A in B mošlto reprezentanco, ki bo nastopila na mednarodnih FIS tekmah. A reprezentanca Strel, Kuralt. M. Franko, T. Koželj, Magušar in Zihler bo odšla na pot že jutri. Od 7. do 15. aprila bo nastopila na treh veleslalomih in treh slalomih. Začeli bodo v Abetonu in Limone Piemontu (Italija), končali pa v Auronu (Francija). B garnitura Kankelj, Pretnar. I. Forte, Horvat, S. Ster, I. Ster pa bo nastopila na dveh veleslalomih in enem slalomu. V ožili bodo v Morzinu (Francija) in Leukenbadnu (Švica). -dh mladincih m bil najboljši v skokih in "V"****"1 tekih. Pri članih pa je bil zanimiv dvob^™ j veteranom J ožet om Dolžanom i jes °-' rn*,f' osem let mlajšim Ilirijanom Marjarx>nn'p W liho Slednji je bil uspešenejši. Prveiint v 1 *v" kii-jul.i .1« v i.r.h.wl..i^ laht.. M^____: J* IX>- osem lei miajsim ilirijanom Marjan liho. Slednji je bil uspešenejši. Prvensi kazalo, da v prihodnje lahko računanio j""' ali tri mlajše mladince, na b* starejših 1/^4^* cev in enega člana, ki lahko ob dobrih D -n za trening uspešno nastopajo tudi v nier) ni konkurenci. Na tekmi so bili najboji na"roc^ čeni stareiši mladinci, sai ie bilo n>«*l SLS* šestim I ni konkurenci. Na tekmi so bili najboji •ar°d-čem starejši mladinci, saj je bilo med rtrv.t^8 šestim le «0 točk razlike. Blejski kluh J' naiusnešnejši. na tudi kot oruanizar __r* najuspešnejši, pa tudi kot organizat je treba izreči vso pohvalo! Starejši tekniovilc so povedali, da na tako dobro organizi domači tekmi še niso nastopili. Kljub temu*" bo treba panogi, ki vzgaja voljo, vztrajno!? pogum m vzdržljivost, v prihodnje po^v^tju, Št V. i ' i IWWllllllKtl F. Kom XVII od 7 kmetijski in gozdarski sejem v Kranju do 16. aprila 1978 ŠIPAD KOMERC TOZD Pohištvo Sarajevo prodajalna Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik) IZKORISTITE PRILOŽNOST ZA UGODEN NAKUP — /zbran/ program kuhinjskega, sobnega in kosovnega pohištva — konkurenčne cene — kredit do 50.000 din — brezplačna dostava na dom — sejemski popust 5 odstotkov Za vas in vaš dom • za vas in vaš dom • za vas in vaš dom • j Torek - 4. aprila 1978 II. zvezna in slovenske rokometne lige Jelovica je bila prekratka RIJEKA - II. ZRL - moški Kvarner : Jelovica 27:22 (14:10), dvorana na Trsatu, fledaicev 400, sodnika Matejcic, Simečki (oba Karlovac). Jelovica: Pušpan, Jeršin, Mehonjič t. Ugrin, Luči na 4, Fister 3, Peternel 6, Polajner. Trobec 2. Sireber, Vener 3, Dolenc. Gostje so v devetintrideset i minuti ostali brez Trobca, saj je le-ta ugovarjal sodnikoi ia. Bila je to enakovredna tekma, vendar so domačini bili le boljši in zasluženo osvojili prvi po mladanski točki. REMI V ŽELEZNIKIH ŽELEZNIKI - II. ZRL - ženske Alples : Koka 16:16 (11:8), igrišče OŠ, gledalcev ISO, sodnika Kazič, Vujnovič (oba Rijeka). Alples: Šolar. Šuštar, Benedik. Mira Bene-dičič, I. Lu.šina 1. Gartner, Soklič 2, Jehsterle 2. Primožič. J. Lu.šina 11. Pegan. Meta Benedičič. Po dobrem uvodnem delu. kjer so si domačin ke do odmora priigrale lepo prednost, v nadaljevanju gostje niso več dopustile, da bi se razigrale. Toda tudi točka je za dekleta Alplesa uspeh. TRŽICANI BREZ TOČK IZOLA - SRL — moški - vzhod Obala : Tržič 20:16 (12:8), igrišče Partizana, gledalcev 400, sodnika Sparemblek (Trbovlje), Ceak (Ljubljana). Trtic: Slabe, Nadižar. Josef I. Kralj I. Km« 6. Maje 1. Vidic I, Kraševec. Bahun, Mrak 2. Mravlje 2. V izredni in dinamični igri so domačini že v prvem delu iztržili lepo prednost. V nadaljevanju so gostje iz Tržiča poskusili vse. da bi izid prikrojili sebi v prid, vendar jim to ni uspelo Domačini so z ostro igro v obrambi ubranili prednost iz prvega dela. PREDDVORCANKE BREZ TE2A V ŠENTJERNEJ — SRL - ženske - zahod Dolenjske : Preddvor 11:16 (5:8), igrišče OS, gledalcev 100, sodnika Kova-čič, Kozina (oba Kočevje). Preddvor: Vreček, Kom 1. Markun J. Vesel. Mali I, Resman 2. Brolih 5. Likozar :t. Krišci. Andrejka. Gostje iz Preddvora so ponovni) zlahka prišle do zmage. V obeli delih igre so bile boljše nasprotnice. Pari prihodnjega kola — moški: — Hudar : Jelovica. Tržič : In les. ženske — Olimpija : Alples. Preddvor Ljubljana. -lesarjev iz petnajstih jugoslovanskih klubov. Člani so vozili v strnjeni glavni ^kupini, v kateri so bili tudi Pečnik. Udovič in Kraker vse do dvajsetih kilometrov pred ciljem Tedaj seje Krakerju pokvarilo kolo. vendar je skupino še uspel dohiteti. Pet kilometrov pred 'lijem pa je. smola, spel'imel okvaro Podobno ~H I* njndilo tuši starejšemu mladincu t'udci manu, ki je prav tako zaradi okvare moral odstopiti od boja za najboljše mesto. »«■■■!■_ cJani: (120 km). I Zaimškai (Radnički) :HI7.J.*>. .! (i. Udovi«". <) Triglav boljši od gostov KRANJ - SKL - moški Triglav: Trnovo 90:78 (43:40), telovadnica OS F. Prešerna, gledalcev 100, sodnika Kobilica (Ljubljana), Stvarnik (Šoštanj). Triglav: Erlah 10, Zupan 2I>. Oinahen .*>. Stefe 8. Urlep 1.1. Fartek 1.1, Kutnjak 4. Strniša 2, Hribernik H, Betn'an i. Trnovo: Erčulj 10. Smela H. Jakhel I!). Su-vorov 4. Jeglič 8. Sager 29. Valenčič 2. Gostje iz Ljubljane so bili ves prvi del srečanja enakovreden nasprotnik, saj so celo v.Klili za pet točk. Toda triglavani so jih ujeli in prvi del zaključili v svojo korist. V nadaljevanju pa so domačini igro prevzeli v svoje roke in zlahka polnili koš Trnovega. PORAZLOCANOV SKOPJA LOKA - SKL - moški Loka-invest : Rudar 100:102 (51:52), telovadnica OS Podlubnik, gledalcev 100, sodnika Radoševič, Zajec (oba Ljubljana). Lokainvest: Tomažin 20. Rešek 2. Krzen 12. I Dolenc 2, Sesek 22. P Hahjan 14. Balderman 10. St rekel j IH Po razburljivem srečanju so krajši konec |x>-tegnili domačini. Ze v začetku so zaigrali medlo in se zbudili šele, ko so gostje vodili z desetimi točkami prednosti. V nadaljevanju so bili boljši nasprotnik, toda na koncu jim je zmanjkalo moči in gost je so le s kosom razlike zmagali. GORENJKE SESTK JESENICE — SKL — ženske Gorenjska : Pomurje 67:65 (37:33), telovadnica ŽIC, gledalcev 100, sodnika Frelih (Medvode), Pezdirc (Ljubljana). Gorenjska: Jesenko 10. Mlinar 1. Habjan 14. Koleni' 18, Ti ček 2. Gantar 7. Vaupotič 1">. Za slovo od letošnjega tekmovanja so igralke Gorenjske p<> lepi igri premagale borbene košar karice Pomurja. Iloniačinke so bile ves del tekme boljše nasprotnice in zasluženo osvojile zadnji prvenstveni (očki Tako so Gorenjke v leni tekmovanju zasedle solidno šest o mesto. Pari prihodnjega kola — moški: Kras : Lokainvest, Pomurje : Triglav. -dh Za nakup se priporoča lesnina Kranj s prodajnimi mesti: SALON POHIŠTVA NA PRIMSK0VEM SALON KUHINJSKE OPREME TITOV TRG 5, KRANJ GORENJSKI SEJEM HALA »A« (od 7. do 16. aprila) NOVI SALON POHIŠTVA NA JESENICAH, SKLADIŠČNA ULICA 5 — KREDIT D0 50.000. - DIN - DOSTAVA DO 30 km BREZPLAČNA ODPRTO od 7—19. URE — SOBOTA OD 7. — 13. URE Rezultati — CJ»««- .V":. >.-. i - ^^^amm ^JWKJ Gorje : Merkur (Nova Gorica) 2:3 MMfc starejši mladinci (70 km): 1. Kastehc - . ..Ji____ i kurent Sava), vsi __• _. D...1..1....1 i,......... ■> . ,, ...*b..........i....... .. . Odbojka Občan o športu in rekreaciji 'Astra). 2. Vehar (K»g) 144,(10: mlajši mladinci 1:21,(10, 2 Planin (oba (Astra) I R. Bogataj, isti čas ). Kurent (Sava) (50 km): I Ceriti 20. .1 Mai n. Gorje: Štibilj. Podobnik. Kopret. rtetiedik. Beravs, Berčič. Zoreč, S v ar« Bled - Vodeč«- / lestvice ženski odbojkarske lig«- so na srečanju / Gorenjkanii doživljal«' Dopisniki poročajo jica - Konec mar« a je bilo na K obli Iradici zatij sindikata tovarn Sukno. Almira in Vezenine, i i»nmvunj imuiovaiija ie mi nori sindikat«)v Radovljica. Sodelovalo je nad 100 (ekinov alk in tekmoval« «\ Kkipno s(( v ški konkurenci zmagali člani osnovne organizacije sindikata Sukna i/ Zapuž Poka tt pa so dobile Vezenine, saj je nastopilo kar 7*4 delavcev Zmagali so Marija Kav čič-Zu ri ženskah d« 27 let. Sonja Zupan (Sukno) pri ženskah do I". lei. Silva Ferjan lAIm i----i ir. i„, .|lirii Letat (Sukno) pri moških <|o 27 let. Miha Zupan (Sukno) pri Mm težke preskiišnje Domačinke so po štirih zapu rednih zmagah v icin delu prvenstva rudi lokr.it prikazale dobro igro in i,eka| ločk v petem nizu jim je manjkalo do „„age Srečah j« je bilo pnvlačno m kvalitetno predvsem zaradi dobre igre obeli moštev , napadu. Le igralka Gonj mi preveč grešile v polju. Slabše bile i udi pn sprejemanju žog m i,, }m M. sti,|(, zmag«-. Gorje I Sedaj Mil li lncsl o nih organizacij sindikata sVft zveze sil "ki in moški množičnost ••Sukno) i>ri ženskan n«> -< .....š gft^4^is&v^^ "•'"■' """ •*......«■......« V Maljašii 7veza telesi.okulturmb organizmu ob. im- Kadov I JI. , j. • pi.. '»lila oU in>ko ,„v,..islvo veleslalomu za vse kategorije. V veleslalomu .M' mistojM.1.. 1.1 lekn,ovalc«v „ osmih veleslalomu/ ,ekniov alc.v iz desetih -porinil, kolektivov ra^l-li-r-vUer.nl: I. De.iček IBM). 2 Klinar .Bled. J IM......VSK Kobla - v slalomu in vel »portnih organizacij. • ----- KI. ^^-i^f&m?.. (B««.1"*-Jeraša ;i'lH,i.«n»: pionirke: I. Vr.vek ( Ka.lov l„« a>. 2 Kaj-Vm, veteranke I. AlmaniH m .». m|adj„kt.: |. Ferjan IKadov I ji .a i. 1 Markovi. (po«l «elj. .L Legat »J^^^JJE r" Kozel, . Bl.d.. 2 Ahačič (Radovljica). :l. Je.c (|'.„l nartl.J. Uzar (B«;hmj). ■torej»e m«m,n|^|,((v||ll.a,i ;{. Berčk'- (PodnarO; pionirji: I. J,,.,. .Bledi. 2 Vreček. J. No. kovec ( 1'odiiiirl »; ■to..). iiUariDiiiuiiii- J ., u,.«, l Karlovi ll.ai. i. i>erci. i i .i.iiiiii i;. ui.niirii: -jart); članice: 1. Lakota iBled • ^ ' ^ 'miBdi„ci: I. Hal.,., . Ka.lovl,,. a, 2 Rozman . -'. Cerile i Kmlo\ ln< a), i U.,k (oha Rad«Ar|ji«a); starejši mladinci. L l i h i n *lasi-l Zupan 2 Remec («»ba Kadov Iji« a). ■ Strni Ml. < XL\oZ"pi so bili najboljši ^rh ( KH«l..vlj.ca lan mladinkami. Koželj (Bled) med stare s i •Bled) med pionirji. Hefher (Ra«l<»vlj.ca) meti >»[**" mladinci in 8mit (Bled) med člani. Kkipm zmagoval BULKVAKI) (RKKA): HI.K1) 2:3 Bled: Močnik. Matej. Ferjan. K«£ek. Vesk« vič. Pretnar. Torkar. l'drin, Završnik Sobu. Kanu* Reka - Blejri so -c na Keki -ie.ali / zadnjim na leslvi.i in I udi tokrat zmagali Začeli so /elo llS|M*šllii in |m»v«IIi v /acetileni nizu z 11:2. Zalem je dal irenei Hle.l.. pnlo/-nosi rezervnim igralcem iti igia je laistalu cnakoprav nejša. Domači m. zaslutili priložnost za zmago m bi skoraj pripravili presenečenji' Njihovih upov je bilo kom-, v |>et«-m nizu. ko so Bit-j« i spel zaigrali zbiano in zmagali ž«' deveti, v letošnjem prv«-n.s( v u. 1 '.'v rstili s«, se na p«-ieni mest u Pari prihodnjega kolu: Hle«l Metala.. Železni Kamnik Me/na Gorje H Kaub •»aafcMapan.i .....rfcan.i. Ferjan (Kadov Ij.ca, med n.la, ...I...I...L,..,,, 1 st - OKI 19.811.3. Ljubljana 13.163; Državni prvaki pri pionirjih so postali — Darjan Petrič na 400 in 1500 m prosto, pri pionirkah je Vesna Praprotnik zmagala na 100 in 200 m delfin, na 400 m mešano je bila prva HradaAk«, na 100 m prsno pn Dvor-šakova. -dh V Vse možnosti še niso izkoriščene TR2IĆ — Kako je z rekreacijo v delovnih kolektivih v tržiški občini, smo v Bombažni predilnici dobili precej nejasen odgovor. Čeprav je tu zaposlenih 1262 delavcev in delavk, je rekreacija več ali manj zapostavljena. To je deloma razumljivo, saj je v tem delovnem kolektivu zaposlenih več kot polovica žensk, z rekreacijo pa se bavi le dvajset odstotkov zaposlenih. V kolektivu se sicer trudijo, da bi ta oblika telesne vzgoje še bolj zaživela, vendar le prevečkrat naletijo na težave. Ljudje še niso sprevideli, da sta rekrecija in šport za delovnega človeka, posebno za tistega iz neposredne proizvodnje, še kako potrebna. Tega bi se morale zavedati še posebno ženske, ki se iz dneva v dan sklanjajo nad tkalskimi stroji. Ni pa vse tudi tako črnogledo kot je videti na prvi pogled. vojaki karavle Srečka Perhavca. Nad njo imamo namreč pokroviteljstvo. V domu oddiha v Poreču pa imamo poskrbljeno za rekreativno igranje namiznega tenisa. Veliko pa je tudi takih, ki radi balinajo.« Marjeta Dovžan -direkcija: »Rekreacije za ženske je premalo. Lahko le kegljamo in smučamo, peščica pa se jih bavi tudi z namiznim tenisom. Potrebna bi bila splošna telovadba, drsanje in lažji planinski izleti. Toda ženske, ki imajo doma družino, so preobremenjene z domačimi deli. Le malo jim ostane prostega časa. Kljub temu pa menim, da bi se jih lahko več posvečalo zdravi rekreaciji.« Danilo Roblek - predsednik konference osnovnih organizacij sindikata: »Osnovne sindikalne organizacije v tovarni imajo po oddelkih referenta za šport in rekreacijo. Pri nas imamo redno tedensko rekreacijo v namiznem tenisu in kegljanju. Prav kegljanje je najbolj privlačno, saj TOZD tekmujejo med seboj. To pa ni vse. Igramo tudi nogomet in rokomet. Razvito je tudi smučanje, saj se udeležujemo vsakoletnih smučarskih tekstUiad. V okviru letnih iger pa se redno udeležujemo vseh tekmovanj tekstilnih delavcev. V tem letu smo na pobudo Bruna Terana in Slavka Čadeža organizirali tudi smučarske tečaje za začetnike. Mislim, da dovolj sredstev namenimo za rekreacijo in šport našega delovnega človeka.« Drago Koder — predsednik 10 OOS DSSS, strokovne službe: »Množično je razvito streljanje. Pri tem je pohvalno, da se strelskih tekmovanj vedno udeležuje več žensk kot moških. Pri NK Tržič se pogovarjamo, da bi po vzorcu rokometa, organizirali tudi nogometno trim ligo. Udeležujemo se vseh tekmovanj v občini, medsebojna športna srečanja pa imamo tudi z Janez Furlan — vodja centra za izobraževanje: »Dovolj je dela s pripravami za tekmovanja. Pri tem smo pozabili na splošno rekreacijo. Toda, tu je prezasedenost telovadnic, saj v njih težko dobiš prosto uro. Treba bo organizirati več trim akcij in se z planinskim društvom dogovoriti o skupnih akcijskih pohodih v planine. Redno se udeležujemo pohoda Po poteh partizanske Ljubljane in ostalih trim prireditev v občini. V našem delovnem kolektivu je še premalo zanimanja za to zvrst športa, čeprav imamo na voljo dovolj sredstev. Ljudje se še ne zavedajo, kako jim rekreacja koristi. V izdelavi imamo program vseh akcij, da bi se te rekreativne dejavnosti udeleževalo čimveč delavcev in delavk in neposredne proizvodnje.« I). Humer Foto: F. Perdan VSEM LASTNIKOM GOZDOV NA OBMOČJU GOZDNEGA GOSPODARSTVA KRANJ Bliža se obdobje velike nevarnosti širjenja lubadarja, zato pozivamo vse lastnike gozdov, da izdelajo podrtice in s tem onemogočijo razvoj in širjenje lubadarja. V nižinskih predelih je potrebno najkasneje do 15. aprila izdelati vse poškodovano drevje (snegolomi in vetrolomi), četudi še ni odkazano. Evidentiranje tega obeljenega in izdelanega lesa ob panju bo izvršeno naknadno. Lastniki gozdov morajo o navedenih posekih takoj obvestiti področnega gozdarja. Lastnike gozdov še opozarjamo, da mora biti les iglavcev, ki se poseka, prevaža ali uskladišči, od 1. aprila 1978 dalje obvezno obeljen. VSEM OBČANOM V spomladanskih sušnih obdobjih preti nevarnost gozdnih požarov. Občane opozarjamo, da ne požigajo suhih trav in drugega lahko vnetljivega materiala. Starše in vzgojitelje prosimo, naj otroke opozarjajo o nevarnosti igranja z ognjem, posebno ob robovih gozdov. Zakon o gozdovih predvideva za kurjenje ognja v gozdu ali njegovi bližini 5000 do 10.000 dinarjev kazni. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Šolski center ZP Iskra Kranj razpisuje po sklepu odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu prosto vodilno delo in naloge VODJE RAČUNOVODSTVA Poleg splošnih pogojev mora imeti kandidat višješolsko izobrazbo ekonomske smeri in najmanj pet let ustrezne prakse pri vodenju računovodstva. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Šolski center ZP Iskra Kranj, 64001 Kranj, p. p. 27. v 80 1 BOJLER in četvero rabljenih VRAT in OKEN. Velesovska 26, Šenčur 2373 Ugodno prodam STENSKE ELE-MENTE, delovni PULT in POMIVALNO KORITO ter KOMBINIRAN ŠTEDILNIK (4 plin in 2 elektrika). Ogled vsak dan. Kumar Emil, Preddvor 1 2374 Prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO. Šenčur, Milje 26 2375 Prodam globok, italijanski otroški VOZIČEK, dobro ohranjen. Oblak ■'anez. Maistrova- 12, Radovljica 2376 Prodam 6KW termoakumulaci j-*o PEČ in klasične RADIATOR-J- Ahačič Frančiška, Bistrica 65, Pri Tržiču 2.177 Prodam nov japonski stereo-ca-*t»i tranzistor MBO-4400. Valant. Ho 14, Bled 2378 Poceni prodam otroški VOZIČEK Za dvojčke. Jama 23 2379 Prodam KOBILO (lipicanko), sta-ro 5 let, vajena vseh kmečkih del. smerna za jahanje in kočijaženje. Odar Jože Stara Fužina 200. Bohinj 2380 črnobeli TELEVIZOR Poceni prodam lahko prenosljiv OTROŠKI POGRAD 70 x 137 in jo-gija ter zložljive vikend POSTELJE! iz uvoza. Bakovnik Joži. Dobravska 16, Javornik pri Jesenicah 2382 Prodam VOZIČEK, globok italijanski — jeans, prenosna košara, zložljiva streha in ovalno mrežasto STAJICO. Soklič, Cankarjeva 25, Radovljica. Tel. 75-666 2383 Prodam PAJKA in hevvblic OBRAČALNIK in ZGRABLJALNIK. Zaplotnik Marjan. Letence 6. Golnik 2381 dežurni veterinarji OD 7. DO 14. APRILA 1978: BEDINA Tone, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-518 in RUDE2 Anton, dipl. vet., Kranj, Benedikova 6 a, tel. 23-055 za občino Kranj; HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 130, tel. 69-280 za občino Skofja Loka; VIDIC Franc, dipl. vet., Jesenice, J. S mi da 21, tel. 82-109 aji 81-288 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične od 14. ure popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske i,-.. Hotel ' Bor -grad Hrib Preddvor tel 45-080 — organizatorji obletnic matur, valet, poročnih kosil, fantovščin, dekliščin — razpolagamo z več prostori za zaključene družbe in nudimo ugodne pogoje, — mladoporočenci — sprehodite se na poročni dan skozi naš »drevored mladoporočencev« — v gostilni Gradu Hrib nudimo samo domača jedila in divjačino, — plesna glasba ob sobotah in praznikih, — grajska klet — nočni lokal z juke boxom — odprta vsako noč, razen ob ponedeljkih, — avtomatsko kegljišče. Iščem en osobno STANOVANJE za eno leto, v okolici Tržiča — zaželeno Križev. Naslov oddajte v oglasnem oddelku. 2398 Zakonca z enim otrokom najameta stanovanje na Bledu ali v bližnji okolici. Florjančič Jože, Gozdarska 6, Bled 2399 Starejša hiša naprodaj, primerna za STANOVANJE ali vikend. Komunalne stvari urejene, Zabreznica pri Žirovnici. Oglasite se na naslov Horvat Cvetka, Zabreznica 34, Žirovnica 240(1 Manjše STANOVANJE kupim na Zlatem polju ali pri Vodovodnem stolpu. Ponudbe pod »Devize«. 2401 kupim Kupim globok otroški VOZIČEK. Komatar Janez. Reteče 107. Skofja Loka 2385 Kupim kovaški OGENJ, električni ali navadni. Naslov v oglasnem oddelku. 2386 Kupim malo rabljeno motorno KOSILNICO Kranj, Benedikova 21 2387 vozila Prodam odlično ohranjen AMI 8. Valter Janko, Gorice 22, Golnik 2313 Prodam ZASTAVO 7:>0. letnik 71. Mavčiče 55, Kranj 2371 Prodani avto ŠKODA P 100 |. Ogled od 14. do 15. ure, v soboto do 17 ure C- Staneta Žagarja r>.r>, Kranj •>372 Prodam ZASTAVO 1300. letnik 1971, registriran do aprila 1979. Ogled vsak dan po 15. uri. Franc Faj-far, Brezje 20, Tržič 2322 Prodam avto ŠKODA Š 100 L. Ogled od 14. do 15. ure, v soboto do 17. ure. C. St. Žagarja 55, Kranj 2372 R 12, letnik 1974 ugodno prodam. Informacije na telefon 25-848 od 14. ure dalje 2406 Prodam karamboliran VW 1200, letnik 1974, po delih. Zg. Lipnica Ki, Kamna gorica 2407 Prodam ŠKODO po zelo ugodni ceni. Sp. Bitnje 44 2408 Prodani ŠKODO, letnik l!)7o. Marolt. Poljšica 21 zaposlitve Nujno iščem varstvo za 1 leta starega fantka. Ponudbe pod »Kranj« 2402 Gostilna Bohinc Marija. Cerklje 130, sprejme v redno delovno razmerje, za novo odprt obrat (gostilno Zarja v "Trbojah, ki bo odprta 29. 4.) kvalificirano kuharico ali priučeno, sposobno za samostojna dela v kuhinji. Plača in ostalo po dogovoru. 2403 obvestila GLOBINSKO ČIŠČENJE tapi-sona, itisona, preprog čistimo z najsodobnejšimi sredstvi »LAVE-NIUM« - »ŠAUMREINIGER« v vašem stanovanju hitro in poceni, po celi Gorenjski — tudi družbeni sektor. Pokličite na tel. 22-043 2352 OKRASNE IGLAVCE IN LISTAVCE za vrtove, parke in grobove dobite v DREVESNICI TU-ŠEK, PODBREZJE 2353 Ekspres čiščenje TALNIH OBLOG (itison, lapisom) in sedežnih garnitur (fotelji, kavči). Gogala Marko, Kidričeva 38. Kranj telefon 22-059, popoldan Senjak 1716 Nova kemična ekspresna čistilnica na C. Staneta Žagarja 5 čisti kvali- Popravek Pri osmrtnici za pokojnega Petra M. Lončareviča, pravnika in višjega športnega trenerja, ki smo jo objavili v petek, 31. marca, je pri žalujočih pomotoma izpadlo del besedila. Pravilno bi se glasilo: »Za njim žalujejo: žena Mira, rojena Peterlin, otroci Michel-Miki, Aleksandra-Bobi, Peter-Braco. snaha Janet-te, vnuki Niki, Saša in Tasa, brat Pavle, sestra Katarina in drugo sorodstvo« Za neljubo napako se družini Lončarevič opravičujemo. tetno, strokovno in hitro (1-2 dni). Se priporoča ing. B. Zoreč. 2237 ostalo Preklicujem besede, izrečene 9. marca 1978 proti Ani Rjaveč iz Kranja, Pot na Jošta 45. Ivanka Ka-menič, Tominčeva 38, Kranj 2404 Osebo, ki je vzela kletna okna, pozivam, da jih vrne, ker je bila opazovana. Perhavec Slavko, Britof 338, Kranj 2405 izgubljeno Dne 23. marca sem od Bifeja do pošte v Cerkljah izgubila 1.000 din. Poštenega najditelja prosim naj vrne na pošto Cerklje 2409 stanovanja Prodam »ritof299. 2381 bdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjaki Kranj, tisk- Zdruaeno podjetje Mudeka pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naelov uredaiitva in »prava lieta: Kranj, Moie Pijadeja «• - Tekoči recun pri SDK v Kranju številka 51SOO-603-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni "rednik in oprava 23-341, urednico 21-835, novinarji 21-860, malo °fiaeai in naročniški oddelek **-*41. - Naročnina: letna 200 din. Polletna 100 din, cena za 1 številko * dinarje. — Oproščeno prometne-f> davka po pristojnem mnenju 4*1-1/72. Prodam ZASTAVO 750. letnik 1965. motor obnovljen, registriran do 31. 12. 1978 za 6IMM) din. Cater Maks, Kropa 3/b 2325 Prodani FIAT 1300, letnik 1970. Pangerc Si Otok 1. Radovljica 2388 Prodani TRAKTOR Pasquale I8KM. Šmid Franc, Lenart 19. Selca nad Šk. Loko 2389 R-4. letnik 1967. registriran do januarja 1979 poceni prodam Bernik Stane, Na Kresu 19. Železniki 2390 Prodam osebni avto ZASTAVA 750, letnik 1972. Carman. Sv. Duh 58. Sk. Loka 2391 Prodam zelo dobro ohranjenega »SPAČKA«, letnik 1972. za 26.000 din. Informacije (061)344-472 2392 SIMCO 1301 Speeial. letnik 1970. ugodno prodam. Kranj. Struževo 25. tel. 22-900 239:1 FIAT 850. dobro ohranjen, ugodno prodam. Informacije: vsak dan na tel. 26-087, od 16. do 17 me. 2394 Prodani avto OPEL KADET karavan, letnik 07. Potočnik Jane/. Je-lovška 10, Hled 2395 Prodani ohranjeno ZASTAVO 750. Ogled dopoldne. Volčič Jože. Gorenja vas - Reteče 52. Skofja Loka 2M90 Prodam PEUGEOT 304. Kokrica, (' na Kupo 20, tel 24-43.! 1026 Mlad par išče manjše STANOVANJE v Kranju ali Skofji Loki. Oddati ponudbe pod Stanovali je 2374 Mlad par brez otrok išče v Kranju manjše STANOVANJE ali večjo SOBO s sanitarijami. Podnube pod Kranj 2376 Zakonca. domačina. vzameta manjše STANOVANJE v najem Plačata dobiti, tudi vnaprej za leti. Smledniška 35. Vladimira d v 2397 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče Janez Grabeč gradbeni delovanja v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, 5. aprila, 1978 ob 16. uri izpred mrliške vežice na kranjsko pokopališče. Žalujoči: žena, sin Uroš, sin Janez z družino, hčerka Olga z družino ter ostalo sorodstvo Kranj, 3. 4. 1978 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža. očeta in starega očeta Alojza Cvenklja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, mu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu LIP Bled, gasilcem, godbi, govornikom in častitemu gospodu župniku za lepe poslovilne besede in žalostinke. Še enkrat vsem najlepša hvala. Žalujoči: žena, sin in hčerka z družinama Bled. 23.III. 1978 ZAHVALA Ob smrti našega dragega sina, brata, strica in nečaka w Janeza Zargarja se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, njegovim prijateljem, uslužbencem doma upokojencev, društvu paraplegikov in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, ga obsuli s cvetjem in nam izrazili ustno ali pismeno sožalje. Posebna hvala dr. Ivanu in Tomažu Hriberniku in ne nazadnje č. g. duhovnikoma za lep cerkveni obred, pevcem in vsem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani. Se enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste našega Janeza imeli radi in mu kakorkoli pomagali. St razišče. Kranj, Vam ouver, 27 III 1978 Vsi njegovi Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki bolezni, v 76. letu starosti zapustil Mihael Arh upokojenec Od nepozabnega pokojnika se bomo poslovili v torek, 4. aprila, ob ob 15.30 i/, mrliške vežice v Kranju. žalujoči: žena Terezija, hčerke Vida, Marija in Ana z družinami ter ostalo sorodstvo Polica pri Kranju. ;i. aprila 1978 Sejem v petek odpira vrata Na 17. mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu, ki ga bodo odprli v petek, 7. aprila, in bo trajal do ponedeljka, 17. aprila, bo sodelovalo 421 proizvodnih in trgovskih organizacij iz domovine in tujine — Siri, plemenska živina, ovčjereja, čebelarstvo in gozdarstvo sejemske novosti Cez cesto v smrt Kranj — Kranjsko sejmišče v Savskem logu bo za 17. mednarodni kmetijski in gozdarski sejem, ki ga bodo odprli v petek, 7. aprila, ob desetih dopoldne, povečano za okrog 3000 kvadratnih metrov. Na prireditvi, ki se utrjuje kot druga največja tovrstna v Jugoslaviji, bo sodelovalo 421 proizvodnih in trgovskih organizacij iz domovine in tujine. Med slednjimi bo največ razstavljavcev iz Avstrije, Italije, Švedske in Kanade. Prevladovala bo manjša in srednja kmetijska mehanizacija s potrebnimi priključki, ki je v slovenskem kmetijstvu najbolj iskana. Predstavljeno bo tudi blago splošno potrošnega značaja, ki bo strnjeno v hali B. Zunanji prostori in glavni notranji prostori bodo namreč namenjeni le kmetijstvu in gozdarstvu ter drugim sorodnim dejavnostim. Letošnji sejem bo značilen zaradi nekaterih novosti. Sodelovanje so ob pomoči KZK Kranj in mlekarne obljubili vsi pomembnejši jugoslovanski proizvajalci sirov. Strokovne komisije, v katerih bodo tudi potrošniki, jih bodo ocenjevale. Najboljšim bodo podeljene medalje za kvaliteto. Druga novost bosta razstavi in oce- njevanje plemenske živine in ovac. Posebno s slednjimi je Gorenjska na slabem, čeprav se ponaša z dobrimi pogoji za rejo in tudi popraševanje narašča. Sejem je za to priložnost pripravil posebni razstavni prostor s potrebnimi spremljajočimi objekti. Sestavljena organizacija združenega dela Gorenjski gozdarji in lesarji bo obiskovalcem predstavila vsestransko vrednost gozda. Zeleno bogastvo namreč ni le tržno blago, temveč je izrednega pomena za ohranjevanje naravnega ravnotežja in za življenje človeka. Na letošnjem kmetijskem in gozdarskem sejmu bodo prvič sodelovali tudi čebelarji. Pri tem je dobrodošlo sodelovanje z radovljiškim čebelarskim muzejem. Značaju sejma primerne bodo gostinske usluge. Obiskovalci bodo lahko poskusili ovčje specialitete in druga domača jedila. Letošnji sejem se torej že približuje zasnovi, ki dejavnost sejmarjev povezuje s proizvodnjo, trgovino in potrošnjo. Ne bo le gola razstava, temveč bo izrednega vzgojnega in pospeševalnega pomena. •I. Košnjek Proslava ob dnevu invalidov — Letošnje praznovanje dneva invalidov so člani kranjskega društva sklenili v soboto s kulturno in zabavno prireditvijo v delavskem domu. O vlogi invalidov v naši družbi je spregovoril predsednik sindikalne organizacije Planike Joče Kristan, v kulturnem programu pa so nastopili učenci Posebni osnovne šole iz Kranja, pevski oktet liritof, recitator Vladislav Krmec. humorist Vinko Simek m narodno zabavna ansambla Prijatelji in Zasavski trio. (H -J.) - Foto: F. Perdan 600-MESECNA GARANCIJA Kranj y V trgovini Slaveni-ja-avto prodajajo mala pi<-ds»-dniku oli obletnici neodvisnosti dr/;ivc in kanadske mu pn-micriu /a rojsi ni dan. Makedonsko ljudstvo |e dane- «U\ lio p> i hod štaletne paliee \ ({lavno tnestti Stalela s čestitkami predsedniku Titu hočo.j prenočila v domu mladine 2"). maj \ Skopju 7. izvolitvijo centralnega komiteja se j*1 končal kongres; italijanske Komunistične partije. V' komiteju, ki šteje 121 članov. zajeti vsi štirje tokovi /nottaj stranke Predstavniki M držav IkkJo jutri sklenili priprave na poselmo /asedan|e Združenih narodov o la/oro/it v i. ki ho komi maja I.epo vreme je kmetoval> ein v Minanji in Slavonjji omogočilo sejanje sladkorne pene. priprav j |ajo pa se tudi že na setev soiienu in koruze Smučišča - Na vseh osrednjih piieiu skih smučiščih hodu smučarji Se lahko priftti na svoj račun Največ sne^a je na Voglu, naprave pa c>hialllje|o tudi povsod drtlKie. kjei je poprečno .">() do 100 cm snegu Vreme - Jutri ho spremenljivo oblačno najvišje dnevne temperature pa se ImkIo hi l>alc <>d l~> do 1*1 stopim < Vizija H J Skofja Loka brez vode V petek, 31. marca, je okoli 11.30 prišlo v Zmincu pri hiši številka 24 do poškodbe glavnega voda za oskrbovan je Škofje Loke z vodo, ker je stroj kopač pretrgal salonitno ce> Vodnogospodarsko podjetje TOZD Hidrogradnje iz Ljubljane je namreč po naročilu Geološkega zavoda i/ Ljubljane opravljalo sondiranje zemljišča na trasi bodoče ceste De lavci niso imeli točnih podatkov o vodovodnih instalacijah, zato ni rudno, da je do poškodbe cevi prišlo I/ poškodovanega mesta je voda močno brizgala, Da bi izbruh usta vili. je nekdo odšel zapirat najbližji prekatni ventil, ki je okoli štiri kilometre pred /,inincein. Povratni pri tisk v cevi pa je povzročil, da je prišlo do poškodbe cevi še \ našel |u bog. Poškodovano ee\ \ Zinim u KO lili 10 popravili komunalni delavci i/ Škofje Loke, medtem ko so izbruh vode v Logu opazili kasneje To okvaro so nato odpravili šele na slednji dan malo pred deseto uro zvečer. Skofjeločani so bih torej skoraj dva dni brez vode, zaradi česar je bila prekinjena proizvodnja tudi v nekaterih škofjeloških organizacijah združenega dela || ,j Cerklje - 04-let na kolesarka Ana Urh iz Spodnjega Brnika je bila zaradi neprevidnega prečkanja ceste hudo poškodovana v prometni nesreči, ki se je pripetila v petek, 31. marca, zvečer na cesti Kranj — Mengeš pri križišču s cesto Cerklje-Vodice. 42-letni Ljubljančan Aleksander Binder je z osebnim avtomobilom vozil od brniškega letališča proti Mengšu. Z desne mu je nenadoma zapeljala pred avtomobil Ana Urh. Binder se ji je izogibal, vendar jo je zadel. Urhova je omahnila na vetrobransko steklo, odtod pa jo je odbilo na cesto. Obležela je hudo poškodovana Povzročitelj nesreče pobegnil Podvin - 35-let ni Alojz Beguš z Jesenic je vozil v četrtek, 30. marca, proti Jesenicam. Na »skakalnici« v Podvinu mu je pripeljal nasproti osebni avtomobil opel askona svet lejše, najverjetneje rumene barve in neznane registrske oznake. Oplazil je Begušev avtomobil in povzročil za okrog 5000 dinarjev škode Krivec ni počakal, temveč je oddivjal proti Kranju. Uprava javne varnosti je takoj sprožila akcijo poizvedovanja /a pobeglim, vendar ga zdaj še niso izsledili. Naleti avtomobilov brez poškodb Poljane - Dokaj srečno za ude ležence in z gmotno škodo, ki dosega 50.000 dinarjev, se je končala prometna nesreča, ki se je pripetila v četrtek. 10 marca, ob dveh popoldne na cesti Skofja Loka - Poljane Voznik osebnega avtomobila Peter Košenina. star 38 let, iz Loga je peljal iz Škofje Loke proti Poljanam. V desnem nepreglednem ovinku mu ie nasproti pripeljal tovor njak rjubljanske oznake z Zlat kom Lukanom iz Domžal za krmilom. Tovornjak je vlekel bager, ki ga je krmaril' Iztok Cajhen iz Domžal, /a radi ozke ceste je Košenina ustavil. Enako sta storila tudi dva za njim vozeča osebna avtomobila. Pripeljal ie te četrti in trčil v osebni avtomobil. Pripeljal je peti, vendar je pravočasno ustavil vozilo Šeste mu pa to ni uspelo in se je zaletel V petega. V nobenem avtomobilu niso bili vgrajeni varnostni pasovi! Nasilnež uporabil nož Kranj — V četrtek, 30. marca, nekaj minut pred polnočjo je Enii Kamenič, star 30 let, iz Kranja vinjen vdrl v stanovanje Aiza Ken-ča, starega 29 let, kjer je njegova družina že legla k počitku. Enii Kamenič je z nožem planil na ležečega Keriča in ga zabodel v 1«« stran hrbta. Keričevi družinu je uspelo Kamenica obvladati. Prijeli so ga delavci kranjske postaje mib-ce. Nasilnež je vinjen prišel do desetega nadstropja, kjer stanujejo Keričevi v stolpnici na Cesti 1. maja. Vlomil je vhodna vrata. Keričeva žena, ki se je^vrnila iz službe in še n: trdno zaspala, je slišala hrup. V tem trenutku pa se je Kamenič že pojavil v spalnici, kjer so spali zakonca Kerič, dva otroka in sestra. Planil je na Aiza in ga zabodel. Vzrok ia napad naj bi bil lanski spor, ki sta ga reševala na sodišču. Ranjenega so prepeljali na kranjski Zdravstveni dom, odtod pa v ljubljanski Klinični center Neprevidnost neti gozdne požare Skofja Loka - Škofjeloška postaja milice je v petek, 31. marca, ob pol osmih zvečer sporočila, da je pn hiši Martina Koširja v Puštalu začela goreti suha trava, pomešana z listjem. Veter je plamene gnal proti bližnjemu gozdu in se kmalu razširil na približno hektarju površine. Domačini ognju niso bili kos. Morali so pomagati gasilci iz Škofje Loke, ki » ogenj lokalizirali in ga pogasili. Vzrok požara je bilo kurjenje slame v bližnjem Koširjevem sadovnjaku! Drugi »rdeči petelin« se je pojavil že naslednji dan, 1. aprila. Vnel se je gozd v Vinharjih pri Poljanah, last Katarine Peternel iz Vinharij. Požar sta najverjetneje zanestila otroka, ki sta se igrala z vžigalicami. Vet«? je šini ogenj, ki je že povzročil oklOf {(MM) dinarjev škode. Gasilci in domačini so tudi ta požar pogasili* Vprašajmo se. zakaj tako bw brižna igra /. ognjem, ki se kaj lahko konča z veliko gmotno škodo c mogoče tudi z žrtvami . ... -jk Čestitka Kranjčanom Kranj - Društvo alpinistov Avstrije, podružnica iz Graza v imenu celotne avstrijske ahV nistične organizacije " čestitala Planinskemu društvu Kranj z' izdajo Plezalnega vodnika* m Ravenski K očni. Vodnik je izše| v slovenščini in nemščini in je za_ nimiv ter iskan tudi med ljubj. telji gora iz sosednje države. Nt naslov kranjskega društva na tudi že prihajajo predlogi za izpolnitev plezalnega vodnika Takšna je bila namreč že ob izdaji publikacije želja PD Kranj Gornkoreftevalni tečaj za miličnike - Leta 1969 smo začeli v Slom* načrtno vključevati miličnike r gorsko reševalno službo. Pobudnik takcifr Vkrcevanja ;c hi/ tedanji republiški sekretar za notranje zadeve Slaik* Furlan, ki se ,e na Krvavcu tega leta smrtno ponesreči. Kepubli&ki sekreto nat za notranje zadeve s tako vzgojo miličnikov nadaljuje. Letošnji gorske-reševalni leča, ,e h,I i petek, soboto, nedelj« m včeraj na Krvavcu. Strokom* pomoč ,e nudita kranjska posta/a Carske reševalne službe, reševalne oejrttf pa /e raddo 30 miličnikov tistih V prav javne varnosti, kjer so možno* gorskdi nesreč večje Sodeloval ,e tudi helikopter republiškega sekretariata, [dele e,u> fera,,, so se poklonili spominu pokojnega Slavka furlanainna kraj nesreče položili venec, (jk) - Foto: F. Perdan MERKUR prodajalna NAKLO SPOM LADANSKA PRODAJ A PREMOGA i v jeseni bodo dobave premoga zmanjšane premog lahko naročate v Naklem, Kranju, dobavni roki zelo dolgi Radovljici in na Bledu