Uredništvo in npravništvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeijek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. I uredništvom se more govoriti vsak dan od 1 L—12. ure dopold. Telefon št, 113. naročnina listu: Celo leto............f2 K Pol leta ...... 6 K Četrt leta........... 3 K Mesečno.............. 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. 1 1 .—" 1 ■■■■■■■■■-»•» » --=—M—--“-1—1—--i-■—--——..... m i --------------- - -- ----------- - —mn____ _ ---------- št. 73. Maribor, dne 23. junija 1909. Letnik I. Celjska zadružna -zveza in prevaljska posojilnica. Prevalje, 20. rož. 1909'. Žalostno dejstvo, da je prevaljska posojilnica pod patronaneo celjske Zveze prešla v nemčurske roke, je zbudilo po celi Koroški silno ogorčenje in umevno je, da so se sedaj koroške posojilnice začele obračati proč od 'tako narodne zveze. Verjamemo, da je Zveza vsled tega v velikih skrbeh, ker se boji za. svoje članice in za svoj ugled. Skuša se oprati, pa z vsega njenega opravičevanja se da posneti le dvojno: 1. Zveza ne taji da so se spremembe pri prevaljski’posojilnici zgodile z iijeuim sporazumom. 2. Taji pa, da bi prišla posojilnica v nemčurske roke, češ, da so tudi sedanji odborniki dobri Slovenci. .Temu nasproti navajamo samo sledeča suha dejstva.: Faktotum pri prevaljski posojilnici je župan Pristov; to bo menda tudi Zveza priznala, Ta Pristov pa je zaupnik n e mA k} on fare i O na:lj:n -e stranke in se je kot t a kj udeleževal n j e n i h z a u p n i h shodov, Celjani, ali res mislite, da so Nemci tako kratkovidni, da se si za svojega .zaupnika izbrali moža, ki je slovenskega mišljenja?'Nastopil je Pristov večkrat tudi že javno kot naš narodni nasprotnik in to posebno pri zadnjih deželnozhorskih volitvah, ko je bil celo k and ;i d a t naši ih n a j li u j/Šju h nasprotnikov, ne mi k i h! n a c i to) n a 1 c e v Ali vam to no pove že dosti? Pripjoročal iga ie Deutscher Vo 1 k s ven*-e i n svojim volilcem kot bekannt deutsch freiheitlich und fortšrit-lich g e s i n noj e n M a p n. Tprej tudi Nemci pravijo, kar smo mi vedno trdili, da je Pristov nemšiko-migleči mož. "V očeh Celjamov pia je še vedno dober Slovenec. Kdo ima torej prav? Ali vleče Pristov sedaj Nemce ali — Celjane? 'Dejstvo je le, da se je nam pri volitvah šlo edino-le za to, da tega Pristova -odstranimo iz odbora in posojilnico Slovencem zasiguramo, Zveza pa je varovala Pristova in pomagala v odbor njegovim pristašem. Kdo je ravnal bolj narodno? FOĐLI8TEK. Grof Rossi. (Konec.) Spjioih ga je bilo >že pariškim ložam znano, ke-daj bo .Rossi umorjen; njih laški hrajjje so jim bili vse naznanili .že oktobra meseca. D/dveč je po tem takem razjasnjeval Mazzini v nekem pjismu,, da je rmior neizogibno potreben. posgi, npustrašiljiv, se tudi zdaj ni ustrašil. Smelo je pisal v .^Gazatti die Rome“ z .dne 11. oktobra: „Gorje onemu, ki bi se predrznil gotove nakane izvršiti,“’ Po noči od 13. na 14. novembra je ukazal Rossi prijeti dva zarotnika: .Gennaro Boniba in Vincencij«, Carbonellija, Prišla sta v ječo na Civita-Vecchia, — Med potjo sta vedno ministru pretila. —- Drago bo ta čin plačal, je vpil CarboneHD Pređno pridemo v GivitanVeecbia, bomo že o njem slišali, V resnici se je tudi tako zgodilo. Dne 14. so se zbrali karbotnarji v gledišču Ca-Pranica. Hoteli so Rossija umoriti pri vhodu v državno palačo. Morilce so žrebi določili ; moralo jih je biti 5 7. Sante Constamjine je bil prvi na vrsti. Pripoveduje se, da so si preskrbeli zarotniki iz bohiišnice Šajn Giacomo mrliča Rossijeve velikosti. Prinesli so ga v glediščno dvoralno, privezali ga in Konstantini se je vadil, da bi gotovo zadel glavno Mio na vratu (coup de 1’artere carotide). Tako moriti se uče v najvišjih stopinjah; kmalu bodemo videli, v čem obstoji. Da bi bilo pri odprtju parlamenta pred držav* 110 palačo vse mirno, je hotel Rossi razpostaviti svo- Kakor poroča „Narodni Dnevnik“ z dne 18. t. ‘in., se je upal Prislov na zadnjem občjnem zboru celjske Zveze trditi: Vsi izvoljeni odborniki so kbre-nj ajd-Slovenc,!! Oglejmo si vendar te slovenske korenjake bolj natančno. Prvi je Pristov,, njega že poznamo,;! pokra. Stermitz, dolgoletni naročnik .„Štajerca“, klobučar JjSiisekovIč, ki govori s svojimi otroci samo nemško, gostilničar Paar, ki ima poleg nasprotnik nemških listov tudi slovenski list, ki se mu pravi „Stajere,“ Kaj ne, lepi korenjaki! In taki korenjaki so seve tudi drugi odborniki, Pristovi pristaši, ki se bodo, izvzemši morda Lečnika, slepo pokorili Pristovi volji. Zatrjeval je Pristov, da posojilnica nikdar ne pride v nemškje roke, že «zaradi tega ne, ker nimajo Nemci nobenega deleža. In vendar se je na dan volitve pristnemu Nemcu R. Zlimmerlu dalo j kar pet glavnih deležev in ravno tako tud več priznanim osebam, ki so po ro/jslvu sicer S|ove)n|ci, po mišljenju pa Nemci? Ati stel Pristov na poti v Celje to že pozabili?: Ali potemtakem posojilnica ni v nevarnosti, da pride v nemške roke? Trdil je Pristov, da so pri volitvah padli le trije odborniki, ki so hoteli spraviti posojilnico v roke, Idi bi jo rabile in 'ki so že bile pon ključem. V resnici pa so izključili pet, starih odbornikov in sicer skoz in skoz poštenih kmetov, odločnih narodnjakov, in pa računskega pregledovalca. Pristov naj nam tudi pove, kdo je bil že pod ključem. Kaj bodete sumničili' z resnico na dan! Pristov imenuje „Mirovega“ dopisnika, ki pa je identičen s „Stražinim“, navadnega lažnika; a spredaj omenjena dejstva pričajo, da je lažnik nekdo drug. 'Marsikomu se čudno zdi, da se Zveza toliko poteg,'nje za Pristova in je šla, njemu na led; pa nam, ki razmere poznamo, se to ne zdi tako čudno. Pristov pozna, dobro slafcfo strain Zvezino, njamreč strah pred klerikalci. Naslikal ji je pred oči pošast klerikalizma, in to je Zvezo tako preplašilo, da je pustila posojilnico- rajši pasti v nemčurske roke, kakor da bi pustila priti v odbor kakemu narodnemu duhovniku. Ali ni tako? Pričakujemo odgovora, pa na| posamezna naša vprašanja in trditve, ne pa :samo na. splošno in po »ovinkih. je zveste karabinerje, ali večina ministrov je bila ;zoper, češ, da zadošča meščanska garda. V teku dopcludainskib ur dne 15. novembra je (dobil minister več svaril od raznih strani. Zaničljivo je odgovarjal: — Ne bodo se upali. Med drugimi damami, ki .«o mu pisale, je bila vojvodinja, Rignaine; — Nikdar ne izhajajte, vas bodo umorili. Zastonj se je trudila gjroiinja Rossi, pridržati ga doma, zastonj ga ja svaril Pij IX. sam. Obiskal jih jte v Kvirinalu: — Vaše življenje je v nevarnosti. — Ne bodo se upali, ponavlja grof. — Bog daj! odgovarjajo sveti oče, vendar pa sprejmite še moj blagoslov, ki ga vam s celo dušo podeljujem. In-sveti oče so blagoslovili onega, ki je šel kot pravi junak v smrt. Ko je sobane papeževe zapustil, prejel je še silno svarilo .od msgr. Morinija. Izreče: La causa del Papa e la causa del Dijo. Andiamo. — iZadeva papeževa je zadeva božja. Pojdimo! Seja v zbornici je bila določena na 1. uro. Od 9. zjutraj so prihajali zarotniki v trumah. Njih načelnik, br. Grandoni, v uniformi z mečem, je okoli hodil, da bi se prepričal, če so vsi bratje na svojih mestih. Prostozidarji se niso s svojim činem skrivali: glasno so se o njem pogovarjati, letali so sem ter tja ter gledati v stran, od koder bi bil mogel priti minister, kakor da bi bilo šlo za zverino. Oči vseh so bile obrnjene v Grancfoniia. Notri v palači so se že zbrati poslanci večinoma, na tribunah je bilo vse prenapolnjeno, ker vsi so bili radovedni slišati slovečega 'državnika govor, o katerem je on sam rekel nekaj 'dni pozneje: — Ako bode čas imel dokončati svoj dobro pr’ Politični pregled. Državni zbor. V pondeijek je bila zbornica zelo slaboobiska-na. Govoril je trgovinski minister dr. Weiskirchner, ki je povjdarjajl, da postopa strogo nepristransko. Priznal jet da so naše pošte precej naleč za drugimi. Obetal je avlomooiine zveze in urge: n iško s. Inž/ neno pragmatika. Za Weiskirchnerjem so govorili Müller, Günther, dr. Braf, Starck, Sviertnia. Minister Ridt je hvalil svojega prednika Gessmanna, seveda le zato, da se je nekaj te hvale prijelo tudi njega, Kredit za ceste se je zvišal za tri milijone. Obljubil je, da hoče pospeševati tujski promet. Govorili so še Grossi, Stojan, Eisenhut, Kra-toohwill in Zannegger. V torek je govoril železniški minister Wrba,. Napovedal je izpremembo železniških tarifov. Za premog in mleko se bodo tarifi znižali. Treba bo mnogo popravil na železniških progah in mostovih, (veliko postaj se mora razširiti. Minister je obljubil, da bo v najkrajšem času predložil zbornici zakonski načrt za precej veliko število lokalnih železnic, katere) bodo primerno razdeljene med posamezpe kronovine. Radovedni smo, koliko jih bo odpadlo na slovenske kraje. Za Wrbo je govoril krščanski socialen Untierkirchner, nakar se je oglasil k besedi minister za-deželno hrambo Georgi. Omenjal je dopuste ob času žetve, obljubil, da bo še letos predložil zbornici načrt brambne postave na podlagi dveletne službe in nov kazenski pravni red. Minister upa, da bo še letos mogoče zvišati službene prejemke orožnikom. Govorili so še Waldner, Ceh Kotlar, Kutscher, Remo s, Prokop, Burival, Einspuriger in še več drugih poslancev. Seja je trajala pozno v noč. Opozicija. V državnem zboru se vrše pogajanja, da bi se dovolil vladi v tekočem zasedanju tudii trgpvinsko-politieni pooblastilni zakon. Slovanska Jednota- je odločno proti temu. Ako bi se to zgodilo, bi bila to res' največja zaupnica Bienerthovi vladi. Slovanska Jednota pa seveda nima nikakega povoda, da bi izrekla sedanji vladi zaupnico. Upanje je„ da ostane Slovanska Jednota v tem oziru trdna. pravljeni govor v blagor Italije, potem ne bo več na tem polotoku prostora za demago,slične spletke.“ Ker je čut voznik, Jože Degue, med vožnjo sumljiva znamenja ter videl sumljive ljudi sem ter tja letati, hotel je konje ustaviti, alji njegov gospod mu ukaže, naprej voziti. Ko pride voz na trjg,. vozi počasi skozi množico, zavije v vrata palače in ustavi v sredi veže. Zarotniki — 60 po šiteviflM — so stati! ob obeh! strap meh voza notri do stopnjic, kjer je stal na prvi brat Grandoni. Ko se je voz ustavil, čulo se je: Tiho! Grozna tihota nastane. Služabnik odpre vrata, spusti stopalo. Ringbetti, namestnik Rossijev v finančnem ministrstvu, prvi izstopi,,' Kakor hitro izstopi minister za njim, zaženo Larbonarji krik in vrišč: — Pobijte ga! Proč z Rossijem! Smrt izdajalcu. Rossi, neustrašiv, vzdigne glavo ter koraka ponosno naprej, a komaj napravi nekoliko stopinj, zapro mu karbonarji pot in ga ločijo od Rin/ghettija. Precej izvrši kor maščevanja nameravano' zaroto. Ministra udari jeden po desnem licu. Rossi se obrne proti nesramnežu in s tem nastavi glavno žilo na vratu. V tem trenutku mu porine Santa Constantini bodalo v, levo stran in mu prereže žilo. To je tako imenovani le coup de 1’artere carotide. Rossi čuti mrzlo jeklo, položi svojo roko na rano in zakliče: — Zavratni morilec! Hoče iti naprej, ali moči ga zapuščajo,, prime se za zid — kri teče curkoma iz rane in on pade na tla. — Rossi je zadet, umira!, vpijejo morilci, obkolijo; svojo žrtev in se veseliji njegovih smrtnih težav. Rflnghetti se rine skozi množico k Rossiju. — Služabnik prihiti, hočejo mu pomajgati. Minister po- Stran 2. STRAŽA. 23. junija 19091. Delavni načrt zbornice. V tekočem zasedanju bo državni zbor razpravljal še o sledečih zakonskih načrtih: svetovna poštna zveza, odprava carine na žito in zakon proti pijančevanju. O vseh teh zakonskih načrtih so odseki že razpravljali. Vlada bo pa predložila zbornici tudi pooblastilni zakon za trgovinsko pogodbo z Rumu-nijo, zakon o ureditvi parobrodnega prometa v Dalmaciji, o alkoholnem kontingentu in predlogo o italijanski pravni lakulteti. Kakor se poroča, vlada nima namena formalno odgoditi parlamenta in bo zasedajnje trajalo do jeseni. Poslanci bodo tedaj prejemali dijete tudi o počitnicah, kakor se je to zgodilo tudi lansko leto. Ogrska. Ogrska kriza se menda vendar bliža svojemu koncu. Včeraj je bil 'ministrski predsednik dr, We-kerle v avdijenci pri cesarju, katerega je prosil, naj sprejme odstop ogrskih ministrov. Cesar bo tej želji ugodil. Poveril bo vlado Lukacsu. Ce se Lrukacsu ne bo dobro posrečilo doseči sporazumljenja z neodvisno stranko, bo sestavil ministrstvo na programu iz leta 1867. Veleizdajniški proces. Priča Jakob Drača, poljedelec iz Ouutanin, izjavlja, da je med ljudstvom v občini vladal mir, dokler ni prišel v Okučainin obtoženi Vukdragovič za učitelja. Takoj je začel ruvati proti Hrvatom ter nagovarjati ljudi, naj se odsihdob nazivljejo Srbe, a ne več pravoslavne. Delal je tako, kot bi bil v Srbiji. Predsednik: Ali so pravoslavni govorili, da je v vaši občini srbska zemlja? Drača: Govorili so, da je to bila nekdaj srbska zemlja in da mora tudi sedaj pasti pod Srbijo. Priča pripoveduje dalje, kako je Vukdragovič delal na vse načine, kar je le mogel, da bi se uvedla v šoli in občini cirilica. Katoličani so bili proti temu, pa je okrožna oblast odredila, da se uraduje v cirilici. x Predsednik: Ali je vam Vukdragovič kaj rekel o tej stvari? Drača: Da, rekel je, da, se mora v a hrvaška gadja zalega pokončali. Predsednik: Ali vam je kaj znano o zemljedel-niški zadrugi v Dubovcu? Drapa: Da, gotovo. Vukdragovič je sam ustanovil to zadrugo, a zato, da bi se drugi tam ne naselili, kakor sami Srbi. Mene niso povabili na zborovanja, ter so me zvali srbsko izdajico, ker sem nekemu Beliču posredoval pri nakupovanju hiše in posestva. Tedaj so navalili na mejne. Govorili in kazali so za menoj, rekoč: To je tista izdajica, ki nam šokca (Hrvata) za šokcem obeša na vrat. Mi se postavljamo v bran zoper nje, a on jih nam pa pošilja na vrat. Državni pravdnik: To je popolnoma po načrtu Privrednika. Priča pravi dalje, da tudi mestna srbska hranilnica tako deluje, kupuje posestva, ter jih potem prodaja samo Srbom za to, da ne bi prišla v tuje roke, Pri obtoženemu Vasi Vukdragoviču je videl sliko kralja Petra. V srbski narodni čitalnici ni bilo odkar on ve, nikake slike kralja Petra, pač pa je neki propadli trgovec Jovan Matič širil kraljeve slike med narodom. Predsednik: Kaj so pa ljudje govorili v vaši občini za časa vojne nevarnosti? D,raca: , Govorjili so, da bo Rusija pomajgala Srbiji, katera si bo potem prisvojila Bosno in Hercegovino. Vsi pa so govorili, da ne bodo streljali na Srbe. Državni pravdnik: V tem duhu so odgajali narod,. skusi stopiti še črez par stopnic, toda pad’e zopet. Nesejo ga v prvo nadstropje v sobane kardinala Ga-zottija, položijo ga na divan in preiskujejo rano, — glavna žila je prerezana, ni nobene pomoči več. Hitro pokličejo duhovnika, ta mu podeli odvezo in kmalu je zagovornik papeštva mrlič. V parlamentu so vzlic temu zborovali, in kako bi tudi nje,sjaj so bili mnogi poslajnci prostozidarji. Nekateri so se vendar sramovali čina svojih tovarišev, zato so prigovarjali predsedniku .Sturbimettiju, da bi dovolil zborovati v znamenje žalosti pri zaprtih vraltjh. In kaj odgovori on? Prav mrzio pravi: — Gospoda, preidemo k dnevnemu rediD in bratje pohvalijo predlog! Tuji poslanci zapuste potem dvorano in to v znamenje, da zaničujejo tako ravnanje. Prekucuhi so gospodje v Rimu, papež je moral bežati v Gaeto in še le -leta 1854, torej črez dolgo časa, je zadela morilca roka maščevanja. Grandoni in Santa Constantini sta bila na smrt obsojena. Prvi se je v ječi obesil, drugi je umrl ne-skesanj Pij IX. je postavil svojemu srčnemu ministru v baziliki, sv. Lavrencija v Damasku spomenik z besedami, ki |ih' je Rossi malo pred svojjo smrtjjo iz-pr e govoril: — Mihi optimam causam tuenđam assumpsi, miserebitur Deus! — Prevzel sem obrambo najboljše zadeve — Bog se bode mene usmilil! Priča veli dalje, da mu je Vukdragovič reke! prošlo leto, da delujejo na to, da oslabe Djunaj in odcepijo Madžarsko od Avstrije. Tedaj da bodo imeli za seboj Srbijo in se ji bodo z lahkoto priklopili. Ko je on odpotoval v, Zagreb, da priča, so mu rekli na kolodvoru v Okučanih, da naj dobro priča,, da bodo že čitali po listih njegove izjave, in, ako ne bodo povoljne, potem bo že dobil plačilo za to. Na vprašanje državnega pravilnika odgovarja priča glede katoliške kapele, da so se pravoslavni protivili gradbi, pa ko niso mogli ničesar doseči, sc pa napravili kraj kapele smetišče. Priča Josip Seifert, črevljar v Okočaninu, izjavlja, da je od leta 1889 v občini, pa ni bilo do nedavnega časa nikakega prepira in razdora v narodu. Cul je govoriti, da je Oklučanin z okolico srbski kraj, srbska zemlja in da mora pripadati v najkrajšem času k Srbiji. Klicalo se je tudi: Živela Srbija! Za glavnega propagatorja smatra on Vukdragoviča. Joso DragosavljeviČ mu je rekel, da je treba vse Hrvate pobijati. Drugo priči ni ničesar znano. Raznoterosti. „Narodni Dnevnik“ je posnel po „iOmjladini“ napad na šolske sestre v Mariboru in k temu napadu še dostavil, da se toži o zapostavljanjul slovenščine v, zavodu in o zatiranju narodnega čuta. Znano pa je, dfa so gojenke,, ki pridejo iz tega zavoda, vrle narodnjakinje, boljše kakor pa gotovi celjski in mariborski liberalni krogi. Gojenke se tudi javno ne ustrašijo pokazati, da so Slovenke in v tem oziru osramote marsikako narodno damo, ki govori slovenski le v Narodnem domu, po cesti 'in doma pa vedno kramlja v blaženi nemščini. In takih dam je žalibog precej. Najboljši dokaz, da šolske sestre vzgajajo gojenke v narodnem duhu, je pa dejstvo, da so-jih radi tega že ljuto napadali nemški listi. Kar se pa tiče krvave ironije, da dobivajo iste častite sestre za slovensko šolstvo tisočake težko nabranega denarja na leto, naj bo pa „Narodni Dnevnik“' kar lepo tiho. Saj je splošno znano, s kako malo plačo se zadovoljijo šolske sestro. Za tako plačo ,iN, D.“ gotovo ne bo dobil učiteljskih moči nikjer na svetu. Odboi* vinarske zadruge v Celju. Med liberalnimi mogotci, ki sede v odboru, smo zadnjič našteli zraven gg. Kuneja, Malusa in Janežiča tudi gospoda PeČnikai. Konšitatiramo, da je tisti Pečnik nadučitelj v Kapelah. V odbor so vzeli za štafažo tudi nekaj mož slogašev in naših pristašev. Dr. Brumen, ptujski odvetnik, se zaganja zopet v leibiž ur nalu „Narodnemu Dnevniku“ v naš list „Stražo.“ Dr, Brumena si bodemo morali vendar pošteno privoščiti, da mu bode donelo vse življenje v ušesih. Mi smo ga dosedaj prezirali, ker se nismo hoteli baviti z njegovo osebo; tudi smo bili prepričani, kakor sam vedno rad dokazuje, da je narodni mučenik. Zato smo mu prihranili že marsikatero res bridko resnico, samo da bi narodnemu mučeniku ne odvračali svojih pristašev od njegove dobre pisarne. Dr. Brumen trdi še v zadnjem uvodniku, da ni pristaš nobene stranke; toda nekaj vrstic spodaj pa je napad napadom na te preklicane klerikalce, To je res lep nadstrankar, ki polni skoro vsak teden naj-zagrizenejši liberalni list z najlepšimi napadi na največjo spodnještajersko stranko, Kmečko zvezo. Pristaši Slovenske kmečke zveze se bi seveda ne 'smeli proti gospodu dr. Brumenu niti braniti, tako vzvišenega se čuti ta spretni odvetnik. Kaj ne da, gospod dr. Brumen, vi bodete pljuvali žveplo, mi bodemo pa vas božali z rokavicami. Kaj še, do sedaj je bilo tako, a odslej bo drugače. Samo ne kričite potem, da ni častno, da se napada narodnega mučenika! Šolske vesti. Vpokojeni so šolski vodja pri Sv, Roku Martin Brišnik, Antonija Fux v Zidanem mostu in Eliza Fliless v Spilfeldu. — Stalno so name-ščertj):1 Ema RegoŠek v Št. Juriju ob Pesnici,, Marica Lazar v Svičini, Marija Majcen v Kaplji,. Ivajna Preželj in Franc Vadnal v Dobovi. Ivan Drek, učitelj pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah gre za, stalnega učitelja v Vuzenico. — Dovoljenje za zakon sta dobila stalna u|čiteljica v Hengsbergu Mar, Col-nerič in F. Leindl, učitelj v Lučanah. Dvorazred-nica pri Sv, Duhu na Ostrem vrbju se razširi v tro-razreuhico. Začetek novega šolskegta leta. Na ces. Franca Jožefa I. jubilejnem ženskem učiteljišču čč. Šolskih sester v Mariboru se začne novo šolsko leto 1909-10 z vpisovanjem gojenk za 1. letnik že dne 8. julija 1909 ob 2. uri popoldne v novem poslopju (v Klostergasse 4). Predpisani vsprejemni izpit se vrši tam dne 9. in 10. julija 1909. Učenke naj prinesejo seboj krstni list in spričevalo o obiskovamju ljudske šole ali pa o predpisani obliki napravljena Šolska, naznanila. Deželni zavod za gluhoneme. Javna skušhjja gojencev tega zavoda bo v soboto dne 3. julija ob 9, uri dopoldne. Vabljeni so vsi prijatelji in dobrotniki zavoda. — Sprejemni izpiti gluhonemih otrok za Spodnje Štajersko se vrše v Celju dne 6. julija v poslopju deške ljudske šole, v Poljčajnah dne 7. jul. v ljudski šoli, v Mariboru dne 8. julijja v poslopju dekliške meščanske šole (Kasinogasse). Zopet ena manj! V nedeljo dne 20. junija je odstopila od celjske Zadružne zveze in pristopila k ljublja/nski hranilnica in 'posojilnica v St. Ulju v Slov. gor. Ustanovni občni zbor sloVjajnske Lige katoliških akademikov se vrši jiutri dne 24, junija na Duhaj u. Vabila na občni zbor so tiskana v štirih jezikih, namreč v slovenskem, hrvaškem, češkem in pa poljskem. „Marburger Zeitung“ izrablja žalosten čin, ki ga je izvršil učiteljiščnik Kocbek nad Wiedemannom, v strupene napade na slovenske dijake. Piše, da so slovenski dijaki sploh na, slabem glasu, dla insulti-rajo po ulicah nemške pasante in jih na drzen način izzivajo. Pravilno bi bilo, ako bi JMarbuifger Zeit,.“ stavila mesto „windische“ — „deutsche“ in obratno. Napadi nemških dijakov na slovenske so na dnevnem redu in o surovosti in podivjanosti' nemških dijakov čivkajo že vrabci na strehi. Mi obžalujemo, da se je zgodil ta žalostni čin, povldarjatj pa. moramo, da se j,e Kocbek pokvaril z nemškim čtivom. Razglasilo radi oddaje pridobjnijnskih izjav za' priredbeno dobo 1910—1911. V smislu par. 39 postave z dne 25, oktobra 1896, državni zakon Šitev, 220 in člena 18 izvršlitvfenega predpisa z dne 28. jajoj. 189f7, državni zakon štev. 35, mora v svrho odmere pri-dobuifne za priredbeno dobo 1910—1911 vsak davčni zavezanec (tudi za ,vsa že sedaj s pridobnino olida-čena podjetja ali opravila) vložiti pridobninsko izjavo na uradnih obrazcih o okolnostih, merodajnih za oamero, v dobi od 1. julija do 1, avgusta 1909 in twicer: v Gradcu pri c, kr,- davčni administraciji (ne pri mestnem zboru, magistratu),, na deželi pri okrajnem glavarstvu ali pri davčnem uradu, v kojih okrožjih se davku podvrženo podjetje izvršuje. Pred-, pisani obrazci, kakor tudi navodila za spisovanje pridobil .(irskih izjav se dobe na zahtevanje pri da čnih oblastvih in davčnih uradih brezplačno. Izjave se morajo oddati po resnici in po najboljši vednosti in vesti. Tudi, je v prvi vrsti na poseblno korist da\ čnim zavezancem^ izpolniti vse točke napovedi kolikor moflno natančno. Napovedi se smejo podati ai pismeno, ali ustno na zapisnik. Ustne izjave naj zavoljo poznejšega pritiska strank prej kot mogoče oddajo. Izjave se morajo praviloma nanašati na poprečni stan obratnih razmer za dobo od 1. juilja 1908 do 30. junija 1909, Če pa se podjetje ali opravilo ni še vršilo jedno celo leito, na poprečni stan med krajšo, dobo nj,ega obstanka;; davčni zavezanec mora v tem slučaju ob jedrnem izjaviti, ajli in kake pre-membe v obratnem obsegu se nameravajo ali se bodo previdoma opravile v bližnjem nastopnem letu. O več, v istem političnem okraju vzdrževanih obratova-liščih jednegia in istega obrta je vložiti skupno izjavo, v kateri pa je izkazati obratne razmere vsakega posameznega obratova,lišča. Za v prihodnje novo nastale obrte in opravila ali novo odprta obrato-vali’Šča je pridobninske izj/ave (ne da bi se s tem skrajševala v par. 64 zakona z dlne 25. oktobra 1896 ustanovljena dolžnost njihove naznanitve pri obrtni oblasti, kakor tudi pri davčni oblasti) ppdati na posebni poziv davčnega oblasfcva v rokta vsaj osmfih dni, kateri se določi v, tem pozivu. Glede krošnjarskih in obhodnih obrtov je pri-dobninskie izjave pred vročitvijo od politične oblasti izdanega ali popoln j enega dokumenta (krošlnjarske knjižnice, krošnjarske prehodnice, licencije itd.) oddati pri pristojni davčni oblasti,. Za slučaj, da se izjava v predpisanem roku ne poda, so pravni posledki določeni v par.'42 omenjene postave. Kdor v pridobninski izjavi kaj neresničnega pove ali kaj zamolči, se kaznuje po par. 239 in 241 o. p. — C. kr. finahpno deželno ravnateljstvo v Gradcu, meseca junija 1909. V Štajersko. Porotno sodišče. V pondeljek je bil pred tukajšnjimi porotniki obsojen 201etni J,. Seheucher na pet let težke ječe, ker je ukradel posestniku Ignacu Stütz 1120 K. S to obravnavo je bilo poletno porotno zasedanje zaključeno. Preprečena nesreča. Včeraj zjutraj se je peljal posestnik Jožef Sagadin iz Sloivenjjevasi v ptujskem okraju po tržaški cesti v Mariboru. Vprežen je bil en konj, drugi konj je bil pa privezan zadi za voz. Naenkrat se je vpreženi konj splašil in divjal z vozom proti železniškemu prehodu, kjer so bile- za-tvornice zaprte*, ker je v istem času vozil tovorni vlak proti koroškemu kolodvoru. Sagadinu se kljub temu, da je napel vse moči, ni posrečilo ustaviti konja. Konj se je z vozom zaletel s tako silo v zatvor-nice, da se je ena zlomila in sta prišla oba konja in voz na železniški tir. Konja sta padla in se tudi ranila. Čuvaju Francu Brezniku se je posrečilo, da je pravočasno ustavil tovorni vlak in tako preprečil večjo nesrečo. Studenci pri Mariboru. Trgovinsko ministrstvo je dovolilo, da se na naši pošti vpelje brzojavna postaja. Plojev zvonček. Jaz pa nekaj novega vem. — Kaj pa takega? — Za en Plojev zvonček. — Kje pa tisti poje? Gori na eirkovškem mlaju. — Kako pa kaj zapoje? — Cin—cin—cin: kmet je padel, Ploj je zmagal, to vsem poje Plojev zvonček. — Tako so pri liberalnem pivu predrugačili tisto znano pesem o citrah, in Plojev agitator je obesil vrh smreke zvonček, ko so fantje mlaj stavili, ki bi pa tisti zvonček gotovo vrgji za plot, ko bi jim bila znana liberaljna namera, smešiti zavedne volilce mogočne Slovenske kmečke zveze. Sicer je Plojev shođek v Cirkovcah treznim možem pokazal, da tu ne bo zmage,, vendar liberalci še niso obfupa,li, ker je vsakdo izmed njih videl v svojem tovarišu najmanj dva volilca; njegov spremljevalec pa ni imel volilne pravice, kjer se je ■spremenil v Črnega mačaka. ,To in še marsikaj drugega je povzročilo pivo, o katerem bi „Sloga“ lahko pisala, da so se kmetje podkupovali s poinimi sodi diva. In dne 17. maja? Veter je zazibal zvonček, celjski študent bi rekel: in zapihal je jug, in glas>-piva. In dne 17. maja? Veter je zazibal zvonček, Cin—cin—cin, cin—cin—cin, kmet je zmagal, Ploj je padel, to zdaj poje Kmečka zveza. Sv. Janž na Dravskem polju, V nedeljo zvečer je hotel iti tukajšnji stanovnik Jäaiez Lešnik na seno spat, a pri tem, se mu je lestvica spodmekniila in je padel na tla in si desno roko kakor tudi rebra zlomil. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Puščava. Dne 21. junija je pri kopanju v Dravi utonil samski železniški urajdnito na postaji Sv, Lovrenc nad Mariborom gospod Janez Gratt. Trupla še niso našli. Pokojni je bil jako vesten in priljubljen. S. m. v. L! Marenberg. Knapič Ferdo, 9 let star, dbma na Janževem vrhu, je Šel dne 21. t. m. v šolo v Marenberg. Kar se od zadej pripelja neka kočija. Deček se hitro obesi zadaj na voz, a pri tem je prišel z desno nogo med zadnje kolo, katero mu je nogo zlomilo. Se le na krič dečka je kočijaž obstal. Kočijaža ne zadene nobena krivda. Sv. Jurij ob Taboru. Čebelarska podružjnica pri Sv. Juriju ob Taboru priredi dne 29. junija, to je na Petrovo, ob 3, uri popoldne čebelarsko predavanje pri čebelnjaku gospoda Antona Pepel. Vsi prijatelji čebelarstva se uljudno vabijoi: r— Načelstvo. 'Nesreča. Dne 18. jlufcija je 681etjni delavec F. Nerat v Jablancih pri posestniku Janezu DamiŠ seno razmetaval, a pri tem je z voza padel in si levo nogo zlomily Trbovlje. V nedeljo dne 27. t. m. priredi stre kovfio društvo rudniških paznikov skupno z delavskim strokovnim društvom izlet na Sveto plainjiino na Kranjsko,- Društva se snidejo takoj po prvi sv. maši v -društveni gostilni pri Jagru, vulgo Parašuh, Odhod je ob %8. uri, Na Planini je sv. maša za društ-venike obojnih društev, po sv. maši pa prostai zabava. Vabimo vse prijatelje, da se tega izleta udeležijo v obilnem številu. Kmetijsko bralno društvo v Staremtrgu pri Slovenj-gradou priredi veselico v nedeljo 27. junija t. 1. na vrtu g. Petriča, gistilničarja v Staremtrgu. Vspored: Pozdrav; igra „Za križ in svobodo“ in „Pri gospodi“; govor gosp. deželnega poslanca dr. Verstovška prosta zabava; godba, petje i in šaljiva pošta. Obilne udeležbe prosi odbor. Staritrg pri Slovenjgradcu. Vendar enkrat se nam je povolila v nemškem Slovenjem Gradca toliko ovirana resno-podnčna igra „Za križ in svobodo“. Kakor jo že sami težko in željno pričakujemo, prav tako uljudno in prijazno vabimo na njo tudi slavne goste od blizu in daleč, posebno iz bratske nam Koroške. Vrlo dobro došli vsi, prav vsi! Brežice. Ženska in moška podružnici „Družbe sv. Cirila in Metoda“ v Brežicah priredite v nedeljo, dne 4. julija t. 1. na „Griča“ pri Brežicah veliko ljudsko veselico, katere čisti dobiček je namenjen slovenskemu otroškemu vrtcu v Brežicah. — Popoldne koncert. Zvečer zažiganje kresov in umetnega ognja in različne druge zabave. Začetek koncerta ob 4. uri popoldne. Svira polnoštevilna godba meščanske garde v Kostanjevici. Vstopnina za osebo 80 vin, Veselica se 'vrši pri vsakem vremenu. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Koroško. Sinčavas pri Velikovcu. Gospodarska zadruga sklicuje za nedeljo dne 27. rožnika t. 1. občni zbor v skladišče v Sinčovas in sicer točno za 11. uro. Daljnim zadr,už)ni!kom se naznanja, da je poprej v bližnjem Smarkežu cerkveno opravilo z obliodcTm, pri-eenši ob pol 9. uri dopoldne. — Gospodarji! Le v zadružništvu je vaša rešitev; udeležite se gotovo koristnega razgovora. Trg. Župan v Virjah in dež. poslanec Franc Huber je svoje posestvo v Poljčah z gostilno vred prodal gostilničarju Vernmaierju v Robnjivesi. Naborjet. Deputacija Naborječanov, obstoječa iz gg. župana Ravnaherja in Fr. Kreisla je bila na Dunaju pri Cesarju in pri nadvojvodi Leop. Salvatorju, vabit ju na odkritje spomenika nadfajerberkarju Ravhu v Naborjetu. Oddala sta tudi oklic za prispevke. Cesar se je izrazil, da je Rauha, ki je kot penzijonist stanoval na Dunaju v Si-meringu, Dorfgasse 11. in je pokopan na tamošnjem pokopališču, poznal kot starega gospoda polkovnika. Borovlje, v konkurz je prišel tesarski mojster Möß-lacher. Upniki naj se oglase z dokazi dne 30. junija 1909 pri sodniji v Borovljah. Velikovec. Pri naši sodniji se bode dne 14. julija dražbal Tepejev mlin v Malih Djekšah z 1 ha zemlje; vreden je 1300 K, najmanja ponudba 892 K. Rabelj. Laško planinsko društvo je v planini Neveji za Rakovljanami poleg stare lesene koče postavilo novo veliko zidano hišo. V Rakovljanah in po Neveji so letos plazi podrli mnogo lesa. Beljak. Zvegovavec Trolej iz Važ je stopil ponoči na napačni vlak; ko je to zapazil na mostu črez Dravo, poskočil je doli in se je pobil do mrtvega. Zapustil je vdovo in 3 otroke. Lipa pri Beljaku. Na nekem vrtu tu je hruška solčovka (solcpurgarica), ki je polna sadu in polna drugega cvetja. Žares čudna prikazen. Krivavrba. Pri Komarju v Draženčah je zdivjal bik in vrgel posestnika Folteja Ujca tako v zid, da bo zgubil oko in morda celo življenje. Plibrk. Tukajšnja podružnica šulferajna napravi pri Kosnunu dne 27. t. m. kres (Sonnenwende). Št. Jurij pri Celovcu. Sonnenwende so praznovali tukajšnji nemškutarji zadnjo soboto. Govoril je urednik Lackner. Borovlje. Tisto malo številce strelcev, ki se je udeleževalo tukajšnjega streljanja, je zvrglo 57 K za nemški (ponemčevalni) otroški vrtec. Rožek. Naši posilinemci bodejo na Lajtnarjevem travniku napravili dne 27. junija „Sonnenvende.“ Nadejajo se velike udeležbe iz Beljaka in iz Jesenic. Govoril bode znani celovški Lackner. Kmetje, ne hodite k tej nemški kolobocijadi, ampak zažgite čim največ kresov na čast Sv. Cirilu in Metodu in bodite tedaj veseli pri domači zabavi. Kranjsko. Hribarjev shod v Ljubljani. V nedeljo je sklicala narodno-napredna stranka shod v Mestnem do-mu, ima katerem bi se naj Hribar opral in odgovarjal na očitanja dr, Lampeta, Shoda se, kakor navadno, ni udeležilo premnogo občinstva. Kot prvi govornik je nastopil dr, Tavčar, Po volji mu nista bila se-veda zopet dr. Šušteršič in dr. Krek, katera je hotel na vsak način spraviti po stari liberalni navadi v stik s Schwarzem, Dalje je pa dr. Tavčar sam priznal, da je imela liberalna stranka res pogodbo z Nemci, napravljeno v svrho, da bi škodovala S. L. S. Po govoru gospoda iz Poljanske doline je nastopil župan Ivan Hribar. Prve besede, katere je izrekel, so bile, dia mu dr, Krek ni všeč in dja ga je vlada hotela odpraviti od banke Slavlje. Dalje je pogreval že -zastarele demonstraciji proti Karnijolcem v Ljubljani, ki so se dogodiile leta 1898. Takrat, je dejal, je poklicala vlada tudi vojaštvo, a poverila njemu poveljstvo nad vojaško asistenco, katero je on takrat nazaj dirigiral v vojašnico. Pozabil je pa dostaviti, da so bili t,i vojaki domačini Kuinovci ljubljanskega pešpolka. Dalje je Hribar zabaval poslušajoče maloštevilno občinstvo o svojih dogodljajih na Ruskem itd. Po končanem govoru je dr. Tirilier zaključil shod, češ, da je sedaj vsa stvar g(lede pogodbe z Nemci razjasnjena, Ako so bile pa razjasnjene glave vseh zborovalcev se pa ne ve za gotovo. Slavnost v Komendi ob priliki blagoslovljeni a novega društvenega doma se je sijajno obnesla. Novi dom je bla/goslovil kamniški dekan g. Lavrenčič. Slavnostni govor je imel državni in deželni poslanec dr. Krek. Popoldne je» bila javna telovadba Orlov in ljudska vesejica. Slavnosti se je udeležilo veliko društev iz Ljubljajne in kolice ter velika množica ljudi. Novi dom je prav lepa in lična stavba, katera bo služila zavednim prebivalcem Komenda kot prava do mačija katoliško-narodnega gibalnja za cel okraj. Zahtevajte po gostilnah računske listke S. K. S. Z. v korist obmejnemu skladu. Primorsko. Pri volitvah v II. razred, ki so se vršile v po n de Ij ek v Trstu, so zmagali v vseh okrajih laški iredentovci. Iz voljenih je bilo 16 laških liberalnih nacijonalcev, ki so dobili skupno 2069 glasov. Slovenski števni kandidati so dobili 420, Nemci 319, socijalnidemokratje pa 141 glasov. Volitve za I. razred se vrše v petek, 25. rožnika 1.1. in so Slovenci postavili svojim kandidatom za I. volilni okraj Antona Sancina in dr. Wilfana, za II. volilni okraj dr. Rybafa in dr. Slavika, za III. volilni okraj Alojza Goriupa, dr. Martinisa, Josip Pertota in Svetko Mart* lanca. Kobilice na Krasu se pridno pokoncujejo po šolskih otrocih, nadzorovanih po učiteljskem osobju. Od 14. L m. je šolski pouk ustavljen v 17 občinah v komenskem okraju. Kobilice love šolski otroci od 7. do 10. ure zjutraj in sicer tako-le: S primernimi platnenimi mrežičami, nataknjenimi* na palicah, love kobilice, ki jih ü’evajo v kositrovo posodo, ki meri en liter. Ko je kositrova mera polna, se oblijejo kobilice s kropom, ki jih umori. Otroci so razdeljeni v» skupine po polju in travnikih. Za vsak liter nalovljenih kobilic dobe od 10 do 20 v. Učiteljstvo pa dobi nagrado za nadzorovanje otrok pri tem delu. Otroci bodo lovili kobilice do 3. julij a.i — Zdi se, da bo to sredstvo mnogp izdalo, kajjti uže sedaj je na kvitn-tale pokončanih kobilic. Senzacionelna aretacija v Trstu. Povodom volitev za III. vol. razred v Trstu so tržaški takozvani mazzinijanci streljali na Slovence iz revolverjev, To je dalo povodi policiji, da je aretirala celo gručo ljudi, iz katere je prišel strel. Vseh aretirancev je bild 44. Policija pa se ni zadovoljila le s to aretacijo, pač pa je preiskala tudi njih društvene prostore, v; katerih so našli cel arzenal morilnega orožja: nabasanih revolverjev, kuhinjskih nožev, bodal, stile-tov, pil, debelih’ palic, revolverjev velikeigja kalibra, volovskih' žil s svinčenimi krogljami, mnogo kosov debelega železa ter celo grobljo debeleg|a kamenja. Nadalje je policija preiskala stanovanja posameznih aretirancev, kjer je našla mnogo orožja, kompromi-tujooih listin, pisem in drugih spisov, Med aretiranci so po večini mladi uradniki, magistralni uradniki ten znani dri SpadonL Razgled po svetu. Pes rešil vodnika. Vodnik Olimpio Andreotti je Šel pred enim tednom na večdnevno potovanje v planine. Pri tem ga je vjel in presenečri strašen vihar, ki ga je prisilil dva dhi ostati v neki jami. Ko je hotel nadaljevati pozneje svojo pot, je padel v neko brezno, ter se tako poškodoval, da ni mogel več hoditi. Njegov pes, ki ga je spremljal, je začel močno lajati in tuliti. Odr nikoder ni bilo nikake pomoči. Ko mu je zmanjkalo že živeža, si ni vedel drujgače pomagati, nego da je napisal na listič: Ponesrečil sem se, ter ga dal v steklenico, katero je privezal psu na vrat in ga napodil proti domu. Se tisti večer se je vrnil pes z nekaterimi ljudmi, kj so ponesrečenega vodnika rešili. Slavni dan avstrijskega domobranstva; Leto 1909 je tudi .za avstrijsko domobranstvo znamenito, ker se je pred sto leti v nesrečni bitki pri Rabu»prav srčno bojevala. V tej bitki je branil namreč drugi bataljon graške domobranice pod poveljstvom majorja Lukviga Hummela, pristavo Kis-Megyer do zadnjega moža tako srčno, da je rešil armado nadvojvode Iyav na pred popolnim porazom po Francozih, ki so se bojevali pod poveljstvom podkralja Beauharnaija. Ko se je Francozom posrečilo zavzeti pristavo ali prav za prav že njene razvaline, niso mogli dobiti več kot eno četrtino vjetnikov od celega bataljona,, ker so. drugi vsi ali popacali ali pa bili smrtno ranijeini. Podkralj je bil nad velikimi izgubami Francozov tako razkačen, da je hotel dati vse vjejtnike postreliti kot briganite; že so bili na morišču, ko je prišlo ođ nadvojvode Ivana poročilo, da bo za vsakega ustreljenega domobranca dal postreliti dva vjeta Francoza. To poročilo je rešilo življenje domobrancem: Za izredno srčno bojevainje je bil major Hummel pozneje odlikovato z redom Marije Terezije. Tekmovanje, za najmalnjšo nogo. Neki i bogat prebivalec Pariza je razpisal. 60.000 K, ki jih dobi tista dama, ki »ima najmanjšo nogo. Tekmuje lahko vsaka dama, ki je dopolnila 18. leto starosti, samo v Pariz se mora peljati in pomeriti Čreveljeek, katerega je napravil nalašč za to tekmo neki pariški ere vij ar. Od strahu pred anarhistom je umrl v Laethmu lekarnar van Houtte, pri katerem je mdavno anarhist Hartenstein ustrelil enega policijskega komisarja in enega stražnika. Nekaj dni po onem dogodku je dobil lekarnar pretilna pisma, v katerih se mu je naznanjalo razdrtje njegove hiše in njegova smrt. Od tegla Časa se ni upal van Houtte iz hiše in polastila se ga je taka otožnost, da so mu zdravniki svetovali, da mora iti ven na deželo. Toda tudi to mu ni pomagalo. Na strehi sta se bojevala v New Jorku dva črnca. Napadala sta eden dragega z noži. Borba je bila vedno hujša in slednjič sta skusila eden dragega potisniti raz strehe petnadstropne hiše in pahniti na cesto, kjer se je med tem zbrala velika množica ljudstva, ki je nestrpljivo gledala razburljiv in nevaren boj v taki visočini. Policiji se je po dolgem trudu posrečilo, da je razbila podstrešna vrata in ločila razjarjena človeka. Pocestni boji so se vršili v Liverpolu na Angleškem med irskimi katoličani in protestanti. Več hiš je popolnoma porušenih nekoliko pa zapaljenih. Policija na konjih je morala večkrat navaliti na množico, katera jih je sprejela s točo kamenja. Mnogo demonstrantov in stražnikov je ranjenih. Silni požari so zadnje dni divjali po Petersbnrgn, kjer so uničili velika skladišča v predmestjih. Škoda znaša več milijonov rubljev. Demonstracije pri konjski dirki v Auteuilu na Francoskem. Gledalci so jeli demonstrirati, ker se dirka ni vršila ob napovedanem času, ampak šele 2 uri poznje. Vzrok tej zakasnitvi dirke so bili nezadovoljni strežaji, kateri so zastražili konje, da jihtdirkači niso mogli dobiti. Množica je bila tako razjarjena, da je vse lesene barake stolkla in zažgala. Velik del razgrajajočega ljudstva je zahteval vstopnino nazaj. Častnike, ki so prišli na dirko, so napadli s kamni in palicami. Strelne vaje na srednjih šolah. Na svoječasni anketi za preuredbo ponka na srednjih šolah so zastopali vojaški zastopniki mnenje, naj se uvedejo prostovolne strelne vaje na gimnazijah. V novem normalnem nčnem načrtu za srednje šole se sicer o tem ne govori, a je gotovo, da tudi ni nobenih ovir za uvedbo strelnih vaj. Vojno mini-sterstvo hoče dati onim zavodom, ki bi uvedli neobligatne strelne vaje, precej ugodnosti, predvsem vojaške inštruktorje, tudi tam, kjer bi se vadile streljati civilne osebe. Vojni erar bi posodil tudi orožje in bi dovolil, da se strelja na vojaških streljiščih, kadar so prosta. Gospodje kateheti! Krasne slike v spomin na prvo sv. obhajilo, dobite :: po 6,10,14,18, 20, 24 in 30 v. v Trgovini tiskarne sv. Cirila v Mariboru registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8. Hranilne vloge se obrestujejo po 4*/a % brez Posojila na zemljišča po 5% do 51/*0 odbitka rentnega davka. z amortizacij o. Domači hranilniki se dajejo na dom brez- Posojila na sastave vrednostnih listin. ’. v Osebni kredit na menice in v tekočem ^ . pod najugodnejšimi pogoji. Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo Konvertacija vknjiženih dolgov z na kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. širni stroški. ™ Oskrbite svojim članom izterjevanje njihovih terjatev, Brezplačno reševanje vseh zadev. Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“ Odgovorni nrt«lmk: Viktor Cendič. Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora. Stran 4. Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“. Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“, Edino narodno kamno- seško podjetje v CELJU. Stavbena in umetna kamnoseška ::: obrt 8 strojnim obratom. ::: Izvrševanje vseb stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. ::: Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: aitarjev, obhajilnih miz, prižnic, krepilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::: Brušenje, puliranje in struganje ::: kamena s stroji. ::: Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijeDitov po raznovrstnih narisih in nizkih ceuah. Naprava zidanih ali betoniranih ::: rodbinskihgrobišč (rakev).:: Tlakovanje cerkva, dvoran in hoduikov s samotnim ali cementnim ::: tlakom ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih ::: vrst v vseh oblikah. ::: Popravljanje spomenikov, udela-::: vanje napisov v iste. ::: 0 Izdelovatelj cerkvenega orodja in posode Q Karol Tratnik, Maribor Župnijska ulica št. 3. se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago. Svoji k svojim! 38 Svoji k svojim! XX Grajiki trg sstev. 2 katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilili, perje za blazine itd. 7 ■% X X X X X X V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 nrah zgotovi. : Pr 35 35 35 5 35 31 X Hotel — i belem volu v Cel; sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : : 51 !» 3» 35 35 35 35 35 >s