Novi kardinali. Na seji konzistorija je sv. Oče imenoval 6 novih kardinalov. So pa naslednji: 1. Angelo Dolci, rojen 12. VII. 1867 v Orvietu, apostolski nuncij v Rumuniji. 2. Peter Biondi, rojen 4. IX. 1872 v Rimu, apostolski delegat v VVashingtonu v Zedinjenih državah. 3. Manrillio Fossati, rojen 1. 1876, nadškof v Turinu. 4. Ivan Villeneuve, rojen v Kanadi v Severni Ameriki leta 1883, nadškof v Quebecu. 5. Elija Dalla Costa, rojen leta 1872, nadškof v Firenzi. 6. Teodor Innitzer, rojen leta 1875, nadškof na Dunaju. Sv. Oče je tudi napovedal, da je imenoval dva ikardinala »in pectore (v prsih)«, to se pravi, da njihovi imeni še ne objavi. Storil pa bo to v primernem času. Vračajo se v kaioHšlio Geikev. V Avt.triji so socialno_ei_.-krati.ni voditelji zagrizeni nasprotniki vere in Cerkve. V borbi proti Cerkvi jim je dobrodošlo vsako sredstvo. Borba proti Cerkvi jim služi ikot politično sredstvo. Ker s svojo razredno borbo ne uspevajo tako, kakor bi želeli, pa podpihujejo delavce in druge svoje pristaše za boj proti !katolicizmu. To je izrabljanje, in sicer brezvestno izrabljanje vere v politične svrhe. To, kar po ikrivici očitajo fcršč. s.cialcem, da izrabljajo vero za politične namene, to delajo sami. V živem spominu nam je _e, kako so so borili socialni d.mokratje proti najvc.jemu povojnemu avstrijskemu državniku duhovniku dr. Seiplu. Ker jim je v borbi proti temu odli.nemu možu odpovedalo vsako orožje iz njihove politi.ne orožarne, pa so posegli na versko podrocje ter začeli strastno gonjo zoper Cerkev in za izstop iz nje. Na stotine in tisoče ljudi se jc dalo preslepiti in ogoljufati za najdražjo svetinjo ter so odpadli od Cerkve. Ni pa jim mirovala vest in zdaj se v velikem številu vračajo v tkatoliško Cerkev. Veliko pripomaga k. temu novi dunajski nadškof dr. Innitzer, bivši minister za socialno politiko, l_i je socialno čutec mož tcr med ljudtsvom jako priljubljen. Kako spraviii Ijudi v cerkev? Na Nemškem je protestantovsko druStvo, ki se imenuje »Nemški kristjani«. Ti ljudje opažajo žalostno dejstvo, da so se protestanti odvrnili od veve in verskega življenja, da ne hodijo v cerkev, ne molijo ter vobče ne izvršujejo svojih lcrščanskih dolžnosti. Ta doznava se je omenjenega društva jako neprijetno dojmila. Člani si belijo glave, !kako odpraviti to versko mrtvilo ter iz verskih mlačnežev napraviti dejavnc kristjane. Po dolgem razmišljanju eo sklenili obrniti se na narodno-socialistično vlado, naj izda zasilno naredbo o obiskovanju službe božje. Ako izdaje hitlerjevska vlada druge zasilne naredbe, zakaj ne bi izdala navedene naredbe, 'iki jo zahtevajo razmere? Predlog »Nemških kristjanov« je ta: Izda naj sc cerkveni pas, _i naj omogoči kontrolo o obiskovanju božje službe. Člane protestantovske cerkve naj zaželjena vladina naredba prisili, dagredo vsaj dvakrat na mesec — torej niti ne vsako ncdeljo — k službi božji. Kdor se te službe božje v resnici udeloži, dobi v svojem cei*kvenem pasu o tem potrdilo. Časniki dozdaj še niso poročali, ali sta Hindenburg in Hitler pristala na izdanje takšne zasilne naredbe. Vsekako bi bila ikoristnejša nego vse druge, ki jih je Hitler izdal. Garkve zidajo v Pari2n. Na pobudo pariškega nadškofa kardinala Verierja se bo v Parizu in okolici zgradilo veliko število prepotrebnih cerkva. Na programu je za sedaj 80 corkva. V letih 1931-32 je lcardinal moral iti zdaj na to, zdaj na drugo stran Pariza, da blagoslovi tcmeljni ikamen kakšne nove cerkve. V kratki dobi je blagoslovil temeljne kamne 42 cerkvam. Sedaj se te cerkve dogotavljajo in kardinal jih posvečuje. Ko je bila posve.ena prva takšna cerkev, je bilo v cerkvi vse polno Ijudi. Ljudstvo je bilo ganjcno ob lepib in prisrčnih ikardinal-ovih besedah. Kako potrebne so te cerkve, je dokazovalo žal.stno dejstvo, da je bilo med navzočimi dosti takih, ki se niso znali niti prekrižati, l.amo-li moliti. Tudi na Poljskem se pridno zidajo nov; cerkvo. V sami Varšavi je bilo tekoir zadnjih 10 let zgrajenih 21 cerkva. Zakon zoper bogckletj.. Nizozernsk parlament je sprejel zakon, lci določt težke kazni za bogokletstvo. Po teni zakonu, ki je že stopil v veljavo, se kaznuje z zaporom najmanj enega leta in z glob. najmanj 100 holandskih goldinarjev tisti, ki z besedo ali podobo žali versko čuvstvo, javno in vidno zapiše besede ali napravi podobe, ki žalijo versko čuvstvo javnost kot bogokletstvo. Ta zakon je nastal iz odporc proti komunistom. Komunistično gla silo »Tribuna« je lani objavil-o več člaakov bogokletne vsebine o Bogu, veri in cerkvi. Proti temu so protestirali ne samo ikatoličani, marveč tudi protestanti. Prva posledica tega odpora je bilo uničenje navedenega lista, iker so ga bojkotirale vse knjigarne, bibliotekc in čitalnice. Druga posledica pa je bil. vložitev zakonskega predloga zoperbogOkletje, !ki so ga v parlamentu vložili katoliški poslanci. Za ta predlog so glasovale vse stranke, izvzemši kajpada komuniste in socialiste.