GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ÄTEV.—NUMBER 197 Mubacrlptkm •a.»» ïmk Iü. pondeljek, 28. avgusta (Augu»t 23), 1926. tO« Itn, Act ot Ott. t, H17. ■Uthörn,Ml M trn» 14» till. Aec—Umem far »t «pacta! rata «f .»...Ufi ytt^i for Mehiški papisti bodo prosili kongres, da spremeni ustavo Tkko, da zadostuje uno sa prehran i te v družine? — Ali tako, ki ne zadostuje samo sa prekranitev družine, ampak je tako visoka, da lahko prihranijo od nje nekaj sa stara leta? _ Springfield, Mase. — Michael J. Shaw, zastopnik na splošnem sodišču v Reveru, je reljel na zborovahju Maeaachusettske dr. žavne delavske federacije, da delavci dandanes ne potrebujejo samo tako visoke mezde, da ee prehranijo z njo, ampak mezda mora biti tako visoka, da lahko od nje nekaj prihranijo za stara leta. Shaw je govoril o starostnem zavarovanju. Zadnja državna legislature ni sprejela predloge za starostno zavarovanje, kot jo je predlagal le-gislaturi preiskovalni odbor. Shaw je naglasll, da so v smislu ustave Združenih drŽav vse osebe rojene svobodne in «enake. Ali človek, ki dela ta mezdo pronajde kmalu, da ni svoboden in enak, ko je prisiljen vzeti otroke preje is šole, da pomagajo prehranjevati družino, preden je bila dovršena njih šolska izobrazba. Eksperti pokasujejo, da «naša mezda za prehranitev |28 do $30 na teden, toda šta-tistlka, ki jo podajajo državne oblasti te držsve, pokazuje, da je povprečna mezda nižja kot |20 na teden. V Massachusetts«! pošljejo siromsks v Bridgews-ter, kjCr prebiva v družbi uma-bolnih In kriminalcev. "Ampak tose lahko izpremeni, ako vi napravite pohod kot največja armada v zgodovini/' je naglasll Sh*w. • "frjptejeta je bill resolucija, da se sodniki izvolijo, da bo laglje nastopiti proti zlorabi sodnij-sklh prepovedi ob času« delavskih stavk, pslje je bila sprejete resolucija, da se modificira 18. amendment. KITAJCI ÄKSBKUTIRAJO» ŠPEKULANTE. II bankirjev je bilo usmrčenlh as Cangovo povcjlc. London. — Tokijski poročevalec 'Daily Mails' brsojavlja, da je bilo na povelje mandžurskega vojnega glavarja Cangteollna u-smrčenlh dvanajst bankirjev iz Mukdena, Čangčuna in Harbina. Sedem izmed teh bankirjev je bilo milijonarjev. Špekulirali so s kitajskim denarjem ter s temi špekulacijami obogateli. Njih na ta način pridobljeno premoženje je bilo zaplenjeno. Neznani slikovcl se pokvarili tir ter s tem povzročili nesrečo. \ to ae poslužuje tudi delavske Na seji Cikaške delavske fe-radio-poaUje WCFL- — Vrh- deracije je bil eoglaano aprejet tega je pa razposlala še okroft- predlog, da se britski rudsrji niče na lokalne organizacije, podpirajo. Izvoljen je bil pose-—— ben odbor, eestoječ iz dvajset Chicago, IIL — Cikaška de- članov, ki ima nalogo storiti vse, lavska federacija se poslužuje kar je v njegovi moči, da bo svoje radio-postaje, da apelira kampanja sa pomoč britskim runa vae občinstvo v Chicagu za darjem uspešna, pomoč izprtim britskim rudar- Vši nabrani darovi naj se pojem. Cikaška delavska federa- šiljajo Frank Morrisonu, finanč-cija je ¿a razposlala^ tudi apel nemu tajniku Ameriške delavna vse lokalne organizacije v ske federacije v,Washingtenu Chicagu in okolici, v katerih v D. C. živih barvah slika, kako potreb- Ce bo ameriško delavstvo poni so podpore britski rudarji in kazalo, da trdno stoji za brit-zakaj je treba britskim rudar- skimi rudarji in je solidarno z jem takoj pomagati in sicer jim njimi, bodo britski rudarji zma-pomagati tako izdatno, da bodo gali in podjetniki bodo poraže-premogovniški podjetniki na ni. Stavka britskih rudarjev je Angleškem spoznali, ds je ns- strategičnega pomena. Ne poza-daljnl boj sanje brezuspešen. I bite tega delavci! Toda ameriški Kolumbovcl so te dni dobili Še drugo klofuto, In sicer od strani, od koder *prav go* tovo niso kaj takega prlčakova-i. Njih lastni bratci, mehiški Kolumbovi vitesl so namreč v ps» tek iijavili, da ne šelijo, da bi sa Združene države aH kdorkoli vmešaval v mehiške notranje sa* deve. Zastopniki mehiških Ko-umbovcev so med drugim tudi povdarili, da niso mehiški Ko* lumbovi vitesl še nikdar sahto» vali Intervencije Zdrušenih držav v sporih med drŽavo In osr-kvijo. Torej domači Kolumbovel nočejo nič slišati o tuji pomoči* a ameriški vročekrvni Kolumb» vi vitesl, ki so bolj sveetl rimskemu papešu kot svoji domovi« ni, ps bi radi na vsak način a« merlške državljane poslali morit tiste Mehikanoe, ki nočejo nld drugega kot popolno politično ta versko svobodo In ki se hočejo otresti prlvsndranih rimskih trotov. Ko je mehiški eplskopat spre* videl, da ne bo šla stvar kakor bi si oni Šele!!, «o ss ponižali ter ss obrnili s milo prošnjo na prsd-sednika Calltsa, ki bi naj ukinil protlcerkvene sakone ter spremenil ustavo. Calles Jih Je lepo dostojno podučil, da on nima pravice spreminjati ustave, tem* več da Ima to pravico le od Upd* stva postavljena sakonodajs. Ko so omitranci dobUl od Cal-lesa to pojasnilo, so ss sopet posvetovali, In ker so popolnoma ns jasnsm, ds s svojimi trdimi butlcsm! ne morajo prodietl odločnosti mehiške vlade, so skls* nlli, da bodo prosili rmhllkf frff?- •mL ATmZmmZS uatavfr V toli- ko, ds bodo lahko nemoteno o- prsvljali svoje eersmonije, učili katoliško mladino Itd. Sprevideli ae, da ne morejo e svojo trdevratnoatjo nlčeaar deeečL — Mehiški Kolumbovi vitesl kličejo ameriške, da naj držijo roke proč. Leherte, Nemčija. — V četrtek ja nedaleč od tu skočil s tira okspreani vlak Beriin^Kolin, pri čsmur je bilo ubitih ensindvaj-eet oeeb, mnogo pa ranjenih. • € lavni ravnatelj nemških Še-lefak dr. Dorpmueller je takoj uvedel prelckavo, ki je ugotovila, da eo nesrečo povsročlll nesnsni zločinski zarotniki. Nesreča se je pripetila na popolnoma ravnem delu proge Berlln-Hanover in je bila proga v prav dobrem stanju. Pri natančnejši preiskavi so ugotovili, da so bili odstranjen!» vijaki in istrgsni šebljl, s katerimi so bile tračnice pribite k lesenim pragom. V bližnjem gozdu eo našli odstranjene šeblje In vijake. Med žrtvami so sami Nsmci, rasen dveh Anglešev. Med ranjenimi Je žena slavnega sklsds. telja Hermana Dawrewsklja, ki Je Angležinja. Med potniki ni bilo nobenegs Amerikanos. .7 Nihče ne mara sanj. — Vae ae . ga ogiMje. — Povsod mu kažejo vrata. — Celo kompanij-. akl stražniki ss norčujejo Is njega. , Dubois, Pa. —. Kadar podjetnik alR delodajalec potrebuje, stavkokaaa, takrat se mu smehlja in pa tudi smotko mu ponudi. Pa tudi "bos" ne ds dosti za stavkokasa, kajti v svojem srcu ga ae ljut>l, kar pokazuje tukajšnji dogodek. Jim Oasely, predsednik Buffalo 6 Susquehanna kompanlje, je hotel pričeti s delom v jaml-ču žtev. 2 v Duboisu po lestvici is leta 1917. Stari uslužbenci niso hoteli statkokasiti. Jim je sedel na avto to se peljal doli k jamiču Štev. 1. Tu je naložil pet etavkokasov in se vrnil z njimi. Jim se je smehljsl In stsvko-kasi so delali prijazne obraza. Jim jih je pripeljal do jamlča žtev. 2 in stSffkokazl so se lotili dele. Dolgo časa pa niso de. lali. Več tesarskih delsvcev je popravljalo Jamič. "Kar hitro jih odpokllčitc i delà, so rekli tesarski delavci Jimu, "če ne, ¿»mo pa mi od-ložlli orodje." Jim je nekaj za-godrnjal in "nato Je odpoklical stavkokase. Za stavkokase ni bilo dela. Na delo jih je "bos" pripeljal v avtu, dolgo pçt do doma so pa hodili peš. . New Ibwn, H — V tukajšnjem premogefenik« so prejeli stsvkokssl, lri delsjo po lestvici izzs leta 1917, prvo mezdo. Ns vsakem mesdnem listku je bilo zapisano: "Dva dolarja sa v* rovanje krav." Stavkokazi, ki Jih Je dala družba prignsti od nekje drugje, so se čudili, zakaj se jim odtegneta dva dolarja za varstvo krav. Kamor so pogledali stavkokazi, niso videli krav. Ko so prejeli drugo mezdo, se je eden izmed etavkokasov ojunačil in je vprašal rudniškega stražnika, kje so krave, sa katere Jim odtegnejo po dva dolarja na mesec. 8tražnik ga je pogledal zanič-ljivo In na to se Je prav po satansko sarežal: "Krave?" je vprašal stražnik in zazdehal. "O, krave ste vi, kompenijs vss ps molze." TRI SAMOMORI. WEISBORD PRISTAL, DA GRE. Tekstilni delavci pristopajo pridno v unijo. PRVA ŽRTEV ClKAdKSOA ROPEA. Pri avejsai Managua« Nlkaragua, 21. avgusta. — Revolucionarne čete se umikajo Is Qu**lguaqua. Pri •vojem umiku m pošgsle del mesta. Zgorela js največja dlsttls* rljs v republiki, Neko poročilo pravi, ds Je bil ubit šupaa mesta In mnogo neoboroženih meščanov. Vladne čete so v petek ponoči osvojile meeto Ban Msrcoe, toda ta mesto ss Js bH isrsdno hud boj. v ksterem se Imeli uporniki selo težke izgube. Vlada s silo rekrutlrs vojaštvo In pobira bres posebne Is-blre vse sa vojno sposobne moški. V petek je bilo odposlanih od tu dvs tisoč rekrutov v ras« ne dele dežele, da ojačtjo vojaške postojanke. TI rekrutl niso skoro nič isvslbani. V Maaagut nI bila nobenih Isgredov. ds bo Frsncija rabila mnogo msnj uvožene pšenice. Vlada računa, da se bo znižsl uvos Ino* zemske pšenice ss kakih 20 odstotkov. ; Druge naredbe vlade upostav-Ijajo jako strogo kontrolo nad trgovina na debelo In drobno; glavni namen te kontrole je, kar najbolj smanjšatl izdatke za po-srednlke. Kar se hrane tiče, Je restavracijam In hotelom sapo-vedano, da ne smejo nobenemu gostu *ri nobenem obedu deti več kot dvoje mesnih sli ribjih Jedil. Splošno ee domneve, ds delav-stvo radi teh novih odredb ne bo skoro nič prliedeto, pač pa da bo znatno odpravljena razlika med bogatejšimi in delavaklml sloji. Prancoeki delavec Itak nI jedel kruha Is fine bele moke. temveč navaden pšenični kruh iz nepre-sejane pšenlčne moke. Kruh it drage fine belo moke to uživali le v boljših hotelih in resUvrs-cljeh Ur na domlh premožnejših ljudi. T, Splošen utls med ljudstvom je, de vlada v resnici misli štedltl Ur da Je trdno odločena, uvesti ŽUdenJe ne samo v javnosti, temveč tudi na saaebnlh domlh Vendar pa vladajo glede naredbe, po kateri se ne sme reepe-čavati svež kruh, različna mnenja. mnogi namreč trdijo, ds se s to prepovedjo ne bo prihranilo toliko kot trdi vlada. Toda to se bo šele videlo. Pariš. — Zdravniki priporočajo kruh — posebno sveše pečen — ker vsebuje mnogo, sa Ulesnl ustroj neobhodno potrebne snovi. Ampak ksddr polltlksrjl go. vorijo o kruhu ali kaki drugi stvsri, Jih ns zanima, kaj Js koristno In potrebno, Umveč gtev-no Jim Je, kako doseči svoj cilj. Francoska vlada hošs ns vsak način spraviti frank nataj na nege. Pa so delali naftrU, kako bi rešili U problem, In so se slednjič odločili, da bode s isstrada-njem svojega ljudstva skušali rešiti francoski frank. V petek je bilo namreč francosko ljudstvo uradno obveššeno, da Je slednjič nastopila dolgo napovedovana 'doba pokore' ali pravil-nejše rečeno, 'postni lasi.' Ns svoji petkovi seji Je namreč vlada sprejela sele vrsto strogih odcedb, katerih nemen je ffnaačna stabilizacije. In m«! vsemi dločbaml bo Ijudttvo najbolj sedela določba, ki prepoveduje zavftfvanjo svežega kruha. —Inozemci poeebno ljubijo fren-coekl cveti hleb kruha s njegovo okusno skorjo. In vlada se Je posebno ljuto sprsvila baš nad U svet! hlebec. Nemen vlede je o-čl viden: par dni star kruh nihče n« je s slastjo kakor svež kruh In bo torej sedaj porabljeno mnogo manj moke, kar pomeni. Chicago. — V njeni epalnlci na njenem domu so našli v peUk popoldne truplo 28-letne Harriet Field, ki Je igrala precejšnjo ulo. go v člkaških takozvanih 'boljših krogih/ Krogla je prodrla njeno glavo. Nobenega dvoma nI, da si Je sama izpihnlla življenje. Oče samomorilke, ki si Je v Je-klsrckl Industriji nsprsvll lepo bogastvo, si Je pred dveml leti končal življenje s plinom. Mftraakec. Wla. — V petek popoldne je skočila raz okna v sedmem nadstropju nekega tukajšnjega hotela mre. / Jolanda Presburg, 41 let etara al tis tka člkaške opere ter šena nekega bogatega Clkažana. Mrs. Presburg Je umrls dve url po svojem ekoku. V njeni sobi so našli II-sUk. na katerem Je bilo zapisano, da gre v smrt radi Uga, ker, Je jetičaa. New Terk. — Paul «chlndler, star M let. Je v peUk končal, svoje življenje • plinom. Samomor Je eteril na svojem stanovanju. Zadnjih petladvajeet let Jo Igral veliko ulogo med newyor-škiml gledališkimi krogi. Zložil Je več operet Ur je bil Jako pri-1J ubij— kapelnik.__ NAROČITI 01 DUMO Berila. — Nemci se presti rstburjsjo radi Uga, ker Jih štorklje zapuščajo. Da ne bo kdo kaj napačnega mislil, naj povemo, da Je vse po sUrom kar te tiče roJsUv, TlsU štorkljo« ki bsje prinašajo novorojenčke, so namreč še vttfno na delu kskor prej. Gre to tu ta prava prevcaU štorklje. Kdor Js h* daj potovsl po Nemčiji, Js opati! na slemenu marsikatere nemške hiše šterkljlno gnezdo. Po nekaterih krajih Nemčjio pa ja sedaj eno tretjino maiij štorfc» j IJInih snetd. kakor Jih je bfto prej. Msravoslovn "twolj4*. Če se ne, ker po to¿ki S. vzklije iz njih toliko čednosti. Na do- Ijeneev Jugoslovanov 8.381. Odpotovalo je Jugoslovanov izseljencev (oseb, o katerih se predpostavlja, da taajno zapu-Ičajo Združene države) : Bo Iga- PONDEUEK, 23. AVGUfTA . 18 1 ■ * ZA NAŠE Fi Pota! js koristen aa koruzo dele sedaj se je pronallo, kaz, da vojna ravno nasprotno rov, Srbov in Črnogorcev 1.631. j kako velike vrednosti in , ljudi posurovi, da ubija člove-1 Hrvatov in Slovencev 692, Dal- kako koristen je pota! za koru-čaastvo, je pa odgovor tečlur 8. matincev, Bosancev jn Herce- zo. Potal, pepelika ali lugasu Argument, da vojna trebi člo- goveev 646, skupaj 2,618. sol, kakor jo mi imenujemo r veltvo in preprečuje preveliko Neizaeljencev (oseb, o katerih velike vrednosti za farmarje razmnožitev, ja od vseh argu- se predpostavlja, da le začasno Razni poizkusi so bili narejeni mentov vojnih zagovornikov j zapulčajo Združene države) t je in dokazalo se je, da takozvanu najgrli. Po tej logiki bi lahko odpotovalo: Bolgarov, Srbov in indijanska koruza potrebuje vir od časa do časa za "trebljenje" Crnogoreev 1.069, Hrvatov in kot sedemdeset odstotkov po človeltva uvedli tudi z umetni-1 Slovencev 180, Dalmatincev, Bo-|taia, kot pa drugih snovi, da > sancev in Hercegovcev 676, sku- dobro obnese. Dulika potrebuje vojne se paj 1.926. Izseljencev in nfeiz- 86 odstotkov, medtem ko ne po mi sredstvi kugo. Ukoj pokaže, kako nemoralna je I seljencev Jugoslovanov 4.748. I treboje, veliko fosfonie"kislim melčanska vzgoja in kako po- Val se je trajno vrnilo, nego Takoj boste videli to svsso ve gubna za svetinje človočanstva. trajno doselilo: Bolgarov, SrboiH Jike množine med potalom in vstfojujejo] in Črnogorcev 1.14^ Dalmatin-1 pa med dulikom, ki se vselej Sistematično se to na BMjr, Minn. Enako je radi kan t Anton Martinčičiz Aubur-J vojnoleljlia pokolenja. Zgodovi-I cev, Bosancev in Hercegovcev I ¡Krninoži. To tudi' pomnoži smrti Msrko Gregortta. Rojaka na. — Frank fitempihar. Ujnik. na' •• V lolah uči, je glav- 470, skupaj 1,619. tein za »36 odstotkov, kar j» Data« v eklepeja a. pr. (July 31, IMS) peleg Jé S tOM ff.-,t|l, a. roaofiie le sta umrla na Evelethu, ne pa aa Elyju. . T Naveličan življenja si je po- M MM Uspehi drei t va "Krim Pa. — V odgovor ni vir navdulevanja za vojno. Ve« ee-je trajno doseli^ ne- vsekakor vredno, da vemo Otroku se vbija v glavo, d* go trajno vrnilo: Hrvatov in Slo- Proteini se pa le precej ranit gospod vojnih trum" vojne na- vencev 100. Skupaj se Je ved kujejo v raznih rastlinah, v ka — KOMU PA GREDO DOBIČKI GENERAL MOTORS mu. Kaj KORPORACUE: MILIJONARJEM ALI UUDSTVU?|mora, al iSÄtÄkateri želijo I «ÂÏ» kct|terih jih najdemo. Vsaki ra" m Ä^h I usodo narodpv skozi dobe. Ol najstralnejlem pokolju se otro- trajno doselilo 1.619 Vel se je^ačaaao vrnilo, koti lina ima .možnost, pot gotovimi ugodnimi okolMinami, da : dagUo fiMnžalk0v. I d' ŒÂ SS VZ\ »9 ¿SI .JSSZSZJi SM-ÄdÄtÄ'd-Äjp-i "The Wall Street Journal, em se i ----* , -----* J "M »»»«»««» »«i ugoanimi oKoiscinami, da po- ne morem pohvalno izpiti. Dela ^ZfT^J V** ** Precej veliko količino se malo ia je novodo&u težko *J ^ da SH*>V m Črnogorcev 282, Dal- dulika, ki ga spremeni v pomno- 1 rsvni odpor proti moritvi in uni- matincev, Bosancev in Herce- žene proteine. na bojilču se goveev 476, skupaj 706. Wlhipektüantov prtena, d« lartuj.jo multimilijon«Ji| Tudi^ü ¡STiffÄ^'te Jt loTÄl Ä naj več delnic General Motor, korporadje.t j. »nujočegal »ulujfajtt. »rilh kmetija. Ko ^T^'^lffi/ÎS: mlHJonl. ki so v vojnah tekrv.- in a.™«., m. [ÄiI^Ä Najmodernejše kmetijske lote so spoznale veliko vrednost ogromnega trusta za produkcijo motornih vozil. Ce mul- ¡TiTJiîÎif^îJ^JÎÎi ^ vo]*1* uspeh, timili jonarj i lastuje jo največ dalnic te korporacija, tedaj | ^nXÄ^jS frÄ d^ | „Krim„ 4t 97 panji imamo zaznamovati zado-1 mi,.ljoni' ki 80 v izkrva- in Slovencev 816. .u . . . .. i i Lahko imate veliko fosforja ter :&SÄ ÄÄn.0 JSffîiÛSÂÎSBH*»>#> —i. tod. ie ni piuV, odločajo multlmllljonarjl tudi o modi te ogromne korpo- belortl. To Je bilo ne farmi, ki Jo „.|Uh„H «*, a , 7 mlje, ker eo po zakonu oni tinte oiebe, ki kof-olirajoH-g> te «•2b„b.t SvaTjed^° , Ofello flnanfelko» M» prtoa, d^rihajaj ^ gSJSJt ¡Sg^ .^^TLl vadno več delnic v roke teh multimilijonarjev, t j. not njaga krožka. • r pal iz anega samega grmič. de-| moram izraziti ol'™ časih.l začaimo dopotovalo, nego z^as-l ^^^^^ 'Ko tako vzgojena mladina do- no odpotovalo 107. Sknpno (za-1 je potreben ootaš za detel in ^ste in se končno sama znajde| M» in trajn^) je več Jug^lo-j hočem J d?C J ' 1 A kljub temu imajo znanstve- • u* i nUti dol|ro P0*' ^ bodo Pro-ir VL na6li V8e vrednote umetnega za J« na kakem bojilču, spozna del tik vanov odpotovalo, nego jih prefl svojo smrtjo, torej prepoz- dopotovalo 1.412. ___ no za sebe in za druge, veliko Iz Bolgarske je bilo v teir v pro.ll naravi, ..TT" -"I i« „atudno 1 il vojne alav^; drugi »kalnemletTprippiienih prise.ISmT EČEHSIEZ"*** HZL™ « «e vrna. p. po «a«, zopet I Ijencev 176, vWS2 fMSettoTEf J° "" starokrajsko Na Poliče« nim trgovcem âtefanom Stoni nie. Du Pont de Nemours kompanija lastuje 1,«80,829 del- ZZ ?m <'1M WIÄemu piknik in 8? «vojim potomcem in potovalo izseljencev 88. Več je -- ' T. delnice M bU. večinoma kupljene a ofLJ TJL^^Z. WrÄt,"Ä BW«JŒ&X Ä M "H,6A G°8PODOVA" ^ vojnimi profit!. Managers' Securities korporacija lastu- prijetno veselje s petjem in u- nom " odbornikom1Hrvatske'za- nI učli*lji ^^ovine so krivi, da tovalo izseljencev 87. jf 24560,000 dalnic. Po. vesteh y "Wall Street Joumalu"| k&n\Btn'^ jt ^^ jednice, kateri HO se mnogošte-|8e «J ljudi rszvname v lMtujajo drugi bogati kapitalisti flknpftj 4,830,829 delnic. IM nsm nsjtsbornejle postregle. —Mstijs Pogorele. Ce odračunamo te Itevilke.j N J ARN A. ---v Bloomingtoa, III. — V sredo Praden je bila razdeljena in določena zadnja d i viden da v delnicah je bilo prodanih 5,161,599 delnic. To js bilo 1,250,000 delnic. To j«ja£n£ ^^ k,iôu inv"™ da pomenijo zvc^er so zvezdi agenti aretira T ' , Pom^VvMli ksirih. vojni. Ko na krvavih boji&čih Bolgare, od skupnih jugoslovan- Ii Williama Sirona iz Lez>o ^.....I ÎÏ. Hvala in priznanje drultvene- " —Itate, da je na pod obtožbo, da je izdeW fttevilo delnic, ki se niso nahajale v rokah borznih mefte- Zahvala mu predsedniku kakor tudi vese- ™4^0' i« » veliko večino že Srbov, Hrvatov in SloveiTcev j ju prodajal žganje. Sinpn je za-licnemu menatferju in sploh ^¡prepozno, kajti stra*naamrt za- trajno dopotovalo 1.124 in traj- prt sedaj v tukajteji okrajni aeličnemu odboru in onim čla-Muil vie Postne klice, ki biLo odpotovalo 2.730,# torej več ječi.- ttrjev in so bile opravičene do dividende. rojsks. nom ki Btê d^êU v poifno noč za drugsče prevpili s stralno silo trajno odpotovalo 1.606. Clarldge, Ra. — Kot je že zna- korist drultvá. »M Kaj nam povedo te številke? Kakor, hitro je bila proJ ?? r?j*komi5? tukajšnjih našel* Končno uljudno poživljam vse ^.«Vad.totna dMd.nd. v delnicah, m > »Uvllol S^rS!«^ vse vojno sveta. navdulenje celçga "DaP." Po deželi: Siron je bil pridigar v neki lexingtonski krlčanski cerkvi. Iz Jugoslavije je bilo pripu- z*or*j J« pridigal, spodaj Menih priseljencev 1^069, v Ju- '^asementu" — pa je kuhal komada uTbr'' V LETÜ k^Ä Je ^^^ t^Trn t^kS^r io- Kdo ja sklenil, da se razdeli dobiček v delnicah in za-kaj se je teko sklenilo? * ' nim otrokom. Prihrankov nimam, da bi >i nogo kupil in ae mi rojaki priskočili na pomoč, da eo priredili selo lepo veselico po sahvslim. $228.76. Val prijatelj Rednek. To so sklenili multimilijonarji ali pa njih poobla-| ^î^1 ^ in ^ ščend na zborovanju delničarjev, kajti imeli so ogromno * ' vaôino glasov, ker so skupaj lastovali 4,880,829 delnic. Imeli so šUripetlnsko večino. Vedeli so, ako kaj takega sklenejo, da se bodo delnice zopet pomnožile v njih rokah in tako tudi dobiček, ki bo v odstotkih izgledal manjši na delnico, ker je bilo število delnic pomnoženo. N. pr. ravnatelji družbe so sklenili, da se bo vsak četrt leta izplačevala dlvidenda po »1.75. To na leto pomeni po sedem od sto. Ker so pa bile delrvioe po $25 pomnožene s 50-odstotno dividendo v delnicah, pa ni to več po sedem od sto, ampak po sedem in dvajset od sto od vloženega kapitala. Dividende, ki jih je izplačala General Motors korporacija od dne 1. januarja le\a 1922, bodo znesle približno $220,000.000. Ako pomislimo, da je bilo v to korporacijo vloženih samo $225,000,000, tedaj se lahko reče, da je to ogromen dobiček. Kajti v štirih letih so kapitalisti prejeli skoraj ves svoj denar povrnjen, in kar bod6 prejeli dobička naprej bo že več kot vračanje vloženega kapitala, in preden minejo še štiri leta, bodo kapitalisti prejeli še enkrat toliko v dividendah, kolikor so pred osmimi leti vložili v podjetje. To pomeni, da so v osmih letih prejeli dvakrat toliko v dividendah, kolikor je znesla klavnica podjetja. Tako ae v kapitalističnem gospodarstvu množi premoženje kapitalistov. Bogastvo prihaja vedno bolj v roke manjšega Atevila kapitalistov, kot nam dokazuje i ne-pobitnimi dokazi razvoj General Motors korporacije. Da ljudstvo ne opazi osredotočenje bogatetva v rokah vedno manjšega Atevila kapitalistov, se pa proglašajo dividende v delnicah. Na drugi strani pa prihaja vedno več ljudi v gospo-darako neodvisnost. To pomeni, da morajo delati sa one, ki nič ne delsjo, ds lahko prelive sebe in svoje družice. Ako se bo razvoj kapitalističnega gospodarstva vriil nemoteno naprej, mora priti dan, ko bo vse bogastvo na lo uravnane, saj takih ljudi eemlji lastnina peščice neizmerno bogatih kapitalistov,^ v4d,m v rudnlktt« w w v™»-°fromna ljudska masa bo \m delala in garala in se pehala za košček vsakdanjega knihs. Oropana bo vseh živ-ljenskih udobnosti in bo samo le životarila od milosti te peščice kapitalistov. Potimo delo. saj tako nI Vf L il L mamo od dela drugega kot tu- Noben razumen človek ne more želeti, da človeška Ijave roke. Rojaki, bliža ae veeo. družba pride v tak položaj, da bo nad milijoni In milijoni 1k* druiivs Oroad It 74 ljudi gospodarila pplltlčno in gospodarsko mala peščica p-J••P^rs. Za- kapitalistov. To Je vzrok, zakaj se predvsem JSZ\ t fSOtt odrezalo desno nogo nad kole- zadevo v korist drultvk nom. Nahajal sem se v bolnUnl- Z bratskim ' pozdravom! — ci okoli tri meaece in zdaj m na- Lfrank Seltl, tajnik, Oh 12. ve|el sfelsMsi 1 . Ne velja vefel Tako 1926-—1926. I V'»J— Vi ■ •', „''i ifi«' - Na račun jugoslovanske kvote, ki znala 671, je bilo v fiskalnem letu 1926-26 pripulčeno v Združene države 689 priseljen-1 cev.fl l# Ta Itevilka ni merodajna zal Izaëlattki poslanec. -iu—^ NOV BUTLEGARSKI UMOR. JL kalne javne knjižnice ter uradnik neke ameriike bratske podporne organizacije. Chicago. - Zopet ao zeropo- Urt,tuta * JT>riio «»•!•«» »»» tali revolverji v rokah butle- C1"«»®»- — Policaj Evereii ... -u iw Npv vw.in.| Ne velja veil Tako ie blldl 1» .tevlllca ni merodajna zal *8r-'ev ,n tleh je obležal An- J® v ¿«trtek kot obkiajno v mojo koriat, d. al bom lahko „.enkrat reieno. Zapovedi: Ne vpratanje, .11 je bila kvota t®nio Spano, aliM Joaeph Nero- P™"«» « kupil gumija.to noto. lUdlU«. ubijaj, ne kradl, «Vna-aU ne, ker velja kvotal n®'.®A»r 40 let- Spano je bil metnem krii.«u na Mlchlgan m. vete doitnoat, da ae prav le- blltJnj;gl, k^" S.a iebe vl«um, izdan po amr^iikem kon- „v «ezi z butlegarakoji.-P!?lt1lnje™U "T? iodpuUaj, prizanaiai itd n.llu'«- 4tir' meaece, in pridejo Pokojnega vaJ®™ ^ •»roi'1 Veaellca ae j. jako lepo ob- velJajTveč. Umornl Vei umor! valed tega na raiun lanake i- J1 "V|-pomagall. Poa^no pa ae «ahv^ ^TZin.m«T "prido^ vpr^nje, koliko je bitonar«VitJe P^ petimi leti. Philip " "f»? b r^ Ijuboaum» lim vaem uradnikom Blovenak^ 1Jene poz^anke-Tteko gre v *<"> kvote iz kontrolira v«, naio kvoto, in ®'°pnic Venere, ki ,o za denar, rek'®- * «J^» rr^L»1.®: Hv.U za prizpevke. Boga. NI v^ ^ne uu^n ln «''®?"!® » hto »«ProJ ^ ST' t2T. ^ŽVTJLZZ prejel v .kupni vmSIdSirouT M«to"ùU «TSSZJSItfc" katerim bo Izdal regutaniel Ç^1 «"«»va tolpa je imela hu-| j?' J0?* ko «®, J® " trenutek it prijatelj — Fraakl vnintk 4mma" I. . _i___ visume. ori ¿«mar «iriiir»! »nfAtr« de tekmece med raznimi druvi- ODrn"» dft »ignal avtomobi Prw,k vojnih trum" in v njegovem I v,lume- Pri čemer pridrži gotovo med raznimi drugi- imenu ^Ä^M»«"®;?1 butle,araklmi tolpami ,nl ¡»tom, je ^il .tre. ..Oara« ■mialu 4L ndd*lica. *>ir/>n* «j i- I ker navadno butlejrarii noravna- 11 zgrudila k nogam. Kma- orožje. v Vlrdenu. zaalulka, zato si moramo pomagati iz kraja, kamor kdo ve in .RHR.________________ sna. Nekaj naa dala na Panther I Goapoda vojnih trum, kar doka-1 lr5rp«na. Craek Mina, a dosti jih je le bres | zuje tudi sv. pitno. 2. Ker so vojne vedno bile, . smislu oddelka zakona od le-1"i n»vadno butlegarji poravna- Lit , . . , , , Naenkrat naatane cel kateki-l V924j ^ ^ ni ^ Hl^ TtS^™^ f fcK Ze?e vL^-nT-Virden. INlaola. - Slovenci v sem potrdil in zagovorov zločina|ilh Prednostnih vizumov (pre-f0®10 8 »trojnicami. so tudi t„ln^» »®tek sledeče vsebne. N. tem okraju nimamo nikakega trije Gen- junUu je bilo nal1^ ^* ^ je padel | Umrem, da grdi lahko k ajej.!' dela in dela sploh dobiti ne morajo. V tej jami nas dela čas S001 bodo tudi vedno ostale, rudarjev In delamo po tri dni na I a Cloveltvo potrebuje račun jugoelovanake kvote pri- Antonl° 8pano. Begy trdi, da je bila ženina putfcnih 62 priseljencev. Policija ne dvomi, da so Spa- ljubosumnost popolnoma neute- Izven kvota ja bilo v Jaaiju na fVÄbm njt*ovl butlegarski meljena. runarjev in oaiamo po trt dni na a. uoveltvo potrebuje od *vow J* ouo v juniju ^ : «j-«»- teden. Zaalullmo pa raallčao. ne-1 čaaa do ¿asa vojne — decimira-1pr,pu46#nih 877» v celem letu pa I J«kmeci in sovražniki v zasedo kateri le doetl dobro, drugi sopet nje, da le preval aa razmnoži. I 2 ihr> 0Mb- slabo. Nekaj ja tudi takih, kil Umorjen je bil v "mal#Ita(iji", I . I------- 4. Trajni mir pomehkuži in. _ lt M pravijo, da la sa staaovaaje in povtroča gnilobo, kakor stoječa P"**"» 429- v hrano ne napravijo. 8labamu aa. | močvirna voda. I. Vojne ao vagejevalna sredstva ta junaltve, poirtvovalnost in druge čednosti. # _____ ______^^^ 6 Ljudje se bedo vedno pre-| oseb, o katerih ee^predpostavlja. Skupaj jo bilo v junija pri-l^^0.^ šioJ>n ftjNfp ele-celem letu pa slulku mislim da je vsrok to, ker Je delo aa eoHdnih tleh (solid). Ca bi imeli v jami atraje, da bi itpodrtaavall, bi naredili par dala ia premoga bl bilo dovolj. Potem bi bile tudi nale piače ma ga ae mogli nakladati. Skupen zaalužak pa jo tak, da aajbrl ne prida po sedem dolarjev na dan gantn< avtomobila. Oblečen je bil jako elegantno in ves je bil obložen t dragimi kameni. je bilo prl,-ée~ prte-toln^.^'^id^Äle'.r^- S.044 OMb. P» narod immII „■ ■ ■ (Mi na tinti obljudeni ulici ob 8. url je neoogota, InWre.i I nihdrtavah) : Bol,aro». Srbov I t",' al «d»o na.protujajo In teko je I. Črnogorcev 5S2. Hrvatov in IteHjanFu^aSÂJ^Ï ir nemogoi. roja. pa Slovencev »ti Delmallncev, Bo- od , !!',,. ' ^ kot retltelj «porov In naeprotlj «mcev in Heitegoveev 75. dtu- potrebne. Od teh f ta v kov Sf . sicer ao- paj 1J99. Zvezni agenti preiskujejo nek jako sulmjiv slučaj. Dva meat-to se pravi aa policaja tU v sredo aretirala beden aa more obdržati alullioLJhTr^^r » »» PO"caja su v sredo aretirala pa vsi skuDai ^ÜMrtotii nue* katerih se pri*<1posUvlja.| dva molka, ki ste peljala par LT *7 „ r^/ rr.^ ™ i oeunejo le sačaano v Zdru*«- todčkov Drvrtvra i n<'trn ti, v« >> • met«! ~ ntjrttH-aJŠ. nadine nih državah. zagovornikom " ....... . ,n , , „ .«odčkov prvovrstnega piva na je bno pripulfts- mestni pomot. Aretiranca sta vulrtTu trfk. «!k!r J^TZl r^í. LiSTitr. 18 » vUj.» Okroin.,. u- t TT* r*". (je aa dvajeet let Jafte. , I 1. Zakaj raste brada ssmo moškim? 2. Koliko kosti je v Človeškem telesu? 8. Na kak način ao fnazani kostni sklepi? Odgovori: 1. Skoro nobenega dvoma nI. da je tudi to posledica evolucije. Moški so bil I lovci ln so blUbolJ izpostavljeni vremenu kfckor ženske. Tako so moški ohranili več prvotnih las na obrazu kakor ženske, ker je bilo za nje bolj koristno. Priznati pe treba, da to še nI popolnoma ugotovljeno. Znanost le danes nI do kraja na jasnem glede vzrokov različnih teleenih razlik med molklm ln žensko. 2. 206,\vključivšl tri mak koščlce v vsakem ušeeu in smatrajoč prsno kost, ki ima tri dele. samo sa eno koet. S. Blazinice hrustanca, ki o-k roža jo vsak sklep, proizvajajo neko tekočino, ki deluje kot mas Ho, boš kakor olje v stroju ■tottlft krvavljenje is spolnih organov in črevesa ter neodoljlvo bruha-nje. ' * Smrt kot posledica strele nastopi, kadar so ranjeni za življenje važni organi. Kri udari iz sive možganske substance in iz hrbteničnega moiga, ln celice se vsled toplote uničijo: v takem primeru mora življenje prenehati. Kako skušamo rešiti človeka, ki ga je zadela strela? Prva je, da ga odnesemo na sveži srak in ga, če je pač potrebno, s u-metnlm dihanjem zopet spravimo k življenju. Pri tem pa ve* Ija paziti: na smemo namreč pritiskati na želodec, posebno» če je poln. Glavo ponesrečenca je treba položiti na visoko vzglavje, da vsled prevelikega pritiska na. možgane ne udar| kri i* celic, kar utegne biti katastrofalno. 4 Ko amo ponesrečenca oživili, fa odnesemo v posteljo, ki je.^e sihe zapustiti vsaj par tednov. IZDELOVALCI PLASCEV SO ODLOČILI STAVKO. Boston, Masa. — V tukajšnjem mestu ae je organiziralo okoli tisoč izdelovalcev delnih plaščev. Meeto, da bi proglaalli stavko, ker,so njih podjetniki radi njih aahtey postali, kar naenkrat gluhi, pa Čakajo na konferenco orgaalsacij*Intl. Ladies Garment Workers a podjetniško organizacijo, ki ae Je šele uata-fcovila. Izdelovalci pjaŠČev zahtevajo 42 ur dela, ki ee naj raa-deli na pet dni v tednu, minimalno meado 44 dolarjev sa de-lavoe ln $86 sa delavke Itd. Člani organisaoije so pridno na tlelu za pridobivanje novih članov. Vesti iz Jugoslavije NOVI KNJIGE IN LISTI. 1- Zdravje. — Zdravstveno poučni list, št. 74, leto II. Prejeli ramo to dobro ljudsko.revijo, ki je prava učna knjiga za obrano zdravja. Bogata je na izbranih člankih in nasvetih. Vsebina: Poleti — v naravo 1 O dispoziciji ln konstitucili (abs. med. Bojaf Pire). O sobni negi, (pr. LoJ»e Brenčlč.) BacilonoscI. Zdravniki in publika. (£>r. Fr. Goaatl.) Postava ln značaj, dola pod milim nebom. Prva pomoč, (Dr. Ivo Pire.) Kako postanemo' bolni. Zakonik kraljestva h|gijene. Naša zdrevatvcrftftakotOdaja. Slabo čtivo. Križem po Sloveniji. Knjiga jle bogata, tudi na ilustracijah./Revija, se naroča pri u-pravnišfvu "Ždrsvja" Ljubljana, Zaloška c?sta 2. "The Spokeaman's Secretary." Being the Lfttars of Mame to Mom. — By Upton Sinclair. Ta satirična pisma, ki so čltateljem Prosveto Ša xnana, ker Uhajajo y sredini Udajj na snglaAki strs-ni, ao sedaj izšla v knjigi. Založil je knjigo pisatelj sam se naroča pri njem v Pasadenl, Cal. Ameriški dijaki pri peeniku Vojnovlča. Dubrovnik. — Našega odllč-nega pesnika in književnike Ivana Vojnovlča, ki se sedaj nahaja v GruŽi, je posetila deputaclja ameriških dijakov, ki so prišli k njemu na poeet ter so ga napro-sili, da bi njegova dela izdal tudi v Ameriki. Tovarna škroba v Kranju. Kranj. — Tukajšnji tovarni tkanin je bilo dovoljeno od mi-nlsterstva sa trgovino in industrijo, da sme pričeti tovarno s škrobom. • Radič v Vinici. Radič se zadnja leta kaj rad potika ob slor venski meji. Oblega jo a svojimi govori, svari jo iq grozi obenem. Topot je šel v Vinico. Povedal je, da je bil tam Še pred d vaj setlml leti in da ae gospoda dosti ni ispremenila. Je bolj ne- žensk v Angliji ali v Ameriki. A-i tudi to na^lo napreduje. Produkcija jekla v Evropi. Sledeče številke dokazujejo jaa-no raz vitek produkcije železa in jekla v Evropi od vojnega čaaa, primerjajo s letom pred vojno (1918). Padanje nemške ln povečanje franšoske produkcije ae razlaga s tem, da je Nemška moral h odstopiti več pokrajin in je tudi njena valuta nazadovala. Mesečno se je Izdelalo povprečno in sicer izraženo 1000 tone-latah: Nemčija 1913: 1412, 1924: 820, 1926: 1016, 1926: 900. Angleška: 649, 696, 686, 760. Francoska, 391, 676, 618, 700. Belgijska: 206, 238, 201, 240. Lukaemburg: 101, 161, 174. 180. Cehoalovaška: 124, 96, 100, 110. Avstrija: 60, 81, 40, 46. Poljska: 186,67« 68, 60. Samomor podpolkovnika Voji- .......................glavi Jevanevlča. V Skoplju se umna kot hudobna. V tem tiči ja uatrelU podpolkovnik Vojlalav IŠČEJO SE t Martinim ftafcševlč is Slakov-cev pri Vinkocih; zadnja snano bivališča St. Louis, Mo.; Ivan Orftetlč iz Zagreba; zadnje bivališče New York, N. Y.; Mila f. Radija iz Njegoša, Cr-na gora; Karla Maker iz Lika; žival Ja v Lackawanni, N. Y„ in v Dayto-nu, O.; _ Tama la Jeeip CkmU U Majo-rova, Novi Mahrf. Hrvatska; živela ata v New Yorku; Veaed Harak; nekdaj Je Živel v Nottingham u, O. t baje je umri, % ae ve ae, kje; Dragatia Karaa iz Zagreba; Radtvaj Raacavijevič; zadnje znano bivališča Tire Hill, Pa.; Henrik Sarid iz Zagorja ob Savi; baje živi v Wabashu, Minn.; all v Wsbusha, Ne v.; Fraak Wrbea; zadaja inano bivališče Cleveland, O.; Anion la Pare PaAatt iz Sanjal uka; zadnji naslovi Vine-land, N. J., in Kenosha, Wis.; Milaa Raich; nekdaj je ti vel v Dooge. Mis.' Kdor bi o teh ljudeh kaj vedel, je naprošen. da to naznani Izeel-niškemu poslancu (Commission-ef of Emigration), 181» Broadway, New York City, i liri i PREDAL ZA INFORMACIJE. - S» vedno srno resnice. Govoril je pa. v Vinici tudi o vladni ln državni politiki, o sporazumu, o sporu Bolgarsko Itd. Njegovi shodi so rodili v Belgradu prijetne komentarje. Pravijo, da zato, ker je tudi Bolgariji povedal, kako se mora odsloj zadržati, drugi pa trds, da ja njegov govor lssval v Belgradu prijetni dojem zato, ker je na kraju shoda najavil svoj skorajšnji odhod v ženevo. Stara, znana reanlca pa je, da vidijo v Belgradu Radtča raja v tujini, kakor pa doma. Mu pač radi privoščijo nekaj prijetnega oddiha v gorati Stfcl, ao pač njegovi dobri in iakrenl prijatelji In aopet Radič....« Radič Je 10-pet na agitacijskem potovanju ter govori na vse pretege. Sedanjo turnejo je zač*l na Grob-nlškeflf polju, kjer so ae pred dobrimi 700 leti Hrvati bili s Ta-tarjl. Govor je tklel s Tatarji — primerjal jih je i ameriškim mlljarderjem ln tovarnarjem Fordom in Amerlkancl, ČeŠ, da so imeli Tatarji toliko konjev kot imajo Amerlkancl avtomobilov — končal ja pa s napoved Jo velikih in dobrih lspromeml> še letoa, posebej pa še na jasen — in čudno željo, da bi to "vs srečni in sdravi doživeli."—Ka Sušaku je pa svojo smedeno zgovornost posvetil delavcem, razlagajoč, da marksisti niso uspeli, ker so hoteli "odpraviti boga." — Poleg Radiča jih ne more bi ti veliko, ki bi si roeno mislili, da take neumnosti vlečejo. Vladno akrb sa poplavljene« dobro ironiztra belgrajaka "Politika." — Po poplavljeni Vojvo-dlnji se s čolni vozijo žandarj! ln eksekutorj! ter priganjajo k plačevanju — davkov. Ljudje pa pravijo: "Ç, saj bomo plačali, saj tako radi pUAapto, samo malo počakajte, da zleaemo s streh In podstrešij I" • ^Orjuna" js priglasila »vojo "delavsko" organizacijo Delavski zbornici. Upravni odbor Delavske zbornice je o tem razpravljal in prošnjo sa sprejem soglasno odklonil. V tem slučaju Je |lo za Orjunaše Iz Studencev pri Mariboru, ki Jim predseduje neki krvno čisti naclona-llst Frelih, Značilno je, da so priglasili svoj pristop baš sedaj, ko se Je njih število skrčilo na i članov. Res značilno, kdo že danes vse snuje delavska orgs-nlsacija ... Ubogo delavstvo! Zeantve v Nemil jI v pomičnih sestopih. Ismed 498 sedsftev v nemškem d rt s vnem zboru Jih imajo ženske 88, kar Je več kot v kateremkoli drugem parlamentu na svatu. M nage aamžkr poslanke imajo v zborničnih odsekih važna mesta. Komunisti so nekaj čase imeli Žensko sslo sa predsednico svojegs poslan skegs kluba. V pruskem deželnem zboru je 41 žeaek la 70 v dragih nemških zhornieah. Zastopan« as ekoro v vsakem občinskem svetu. Za napredek nemškega šenstva Ima ssdslna demokracije glavno asslugo. Nemško žeastvo je v politiki Is-vsjsvalo popolno snakost s moškimi. medtem ko Je njihovo go-spodsrsko9 stanj« kakor pa Jovanovlč, upravnik artlljerljake delavnice III, armijske oblaatl, eelo veaten oficir. Zapustil je pismo, v katerem Izjavlja, da je iavršil samomor, ker ga je komandant arntlje kaznoval z 28-devnim domaČim zaporom. fo-<-pravi v svojem pismu — pomeni sa njega kot oficirja ln bojevnika degradacijo. Radi premUtitve v smrt. že-lesničar Mijo Perčlč v Suboticl je bil še dalj čaaa silno potrt In sf je izogiba) vsake drušbe. Naravnost porazno pa Je vplivala nanj Še vest» da Je premeščen Pritoževal sei Je napram svojim tovarišem, da ja je premestltsv katastrofalno sadela, ker bo novem službenem kraju le teško dobil stanovanje, dvojnega gospodinjstva pa bi radi finančnih taškoč nikakor ns mogel vsdr ževatl. NaglaŠal je, da Je došl vel v zadnjem Čaau toliko razočaranj, da mu Je postalo šivi Janje zoprno. Dne 8. avg. dopol dne je prišel kakor običajno na delo na postajo. V trenutku, ko je zavozll na kolodvor vlak Iz Helgrada, Je skočil pod lokomotivo, ki mu Je odrezala glavo ln ga tudi sicer strašno razmesa-rlla. Nesrečnež Je zapustil šeno in tri otroke. Lovil prepelice — zadel človeka. Na lovu na prepeliee Ja Umrl je v Tretu g. Joaip Ješ, uradnik žlvnosteneke banke. TrelaUva v Idriji. Javna ta-' lovadba Je bila v nedeljo 28. julija. Drugi dan pa ao prišli var-noatnl organi v pose to k voditelju telovadbe g. Fr. Krčnlku, it-vršlll ao pri njem hišno preleka-vo, potem so prebrskali vso telovadnico in po dolgem trudu so odšli praznih rok. Ali ne bo nlkake podpore?» Slabo vreme, nalivi,«toča, vaa to Je napravilo ogromno Škodo kmetovalcu. Ljudje gledajo s strahom v bodočnost ln se vprašujejo, kaj bo? Spominjajo aa časov. ko so bili ob vremenskih nezgodah začasno oproščeni davkov in so v slučaju suše dobivali krmo po znižani oeni. Italijanska davčna zakonodaja ne določa ni-kakih olajšav aa oškodovance po toči ln vlada more dati pomoč le v slučaju izrednih katastrofa!-nih nesreč1. Zastopniki trpečega ljudstva ae oglasijo na vseh kom-petentnih mestih. Tajnik goriškega i m>l. društva "Edinost" Je bil pri goriškem podprafektu v zadevi pomoči kmetovalcem, ki* trpijo vsled vremenskih nesreč ali odgovor, ki ga ja dobil, ne kaše nlkakega upanja na pomoč ln podporo! Železniška praga med Šempetrom ln Volčjodrago sa razširi. Postavi se dvoje tirna. Dala aa še vršijo ln maraikak vrt in vinograd se bo moral umakniti novemu tiru. Tramvajeka šrta Geriea Sem- peter. Občinski komisar v Gorici Ja Izdal dovoljenje aa vsa trebna dela v svrho tramvajske črte la meata v Stti- peter. V Padgari pri Gorici dobijo številne delavke «s štirinajst-dnevno dalo po 6 ur na dan okoli 86 Ur. Delavci dobivajo po 8.10 do 2.40 Ur, tako da prejmejor vsakih 14 dni po 120 do 180 Mr. Delavci obupavajo. ( Istrska peljadeteka raaetava. Vržljo ss priprava aa prvo Istrsko poljedelako razstavo v Puli. I složen i bodo raaitpvratni pridelki in kmetUaki stroji. Raaatavo omogoči poljadalaka šola ln.ds-šelni odbor sa šitno borbo. IIumamiui MJI m a !■ ■ I . - . rtu m umor rani nearecno IJI' besni. Zastrupila sa ja v Trstu fltletna Justina živie, doma a Kraaa. Ljubila ja nekega orož-nika. Ko Jo > aapustll, ja n*i učitelj Arangjalovid v nlškl o-kollci po nesreči sadel na i>olJu pravila konoc'svojemu tivijenju. se mudečega spi Jaka Krupida, ki se Je zgrudil takoj mrtev na tla. Umrli v Ljubljani: Ivan Po-tisek, strojevodja, 84 let; Alojzija Berlot, poštna odpravnica v pok., 68 let; Joa. Žbontar, srn ksjžarja, 6 1st; Cecilija Csssr, delsvks, 88 1st; Anton Kolar, dninar, 49 let; Msrijs Gregorač, tob, delavka v pok., 68 1st; dr. Justo Rožič, Inšpsktor kontrol* mer, 49 let; M*rljs Poanlč, lena železniškega uflužbenca, 67 let; Ivan Završnm, plvovar, 46 let; Pavla Rozman, zassbnlca, 48 let; Franc talent, delavec, 87 let; Terezija<|#tenlč, žena delavca, 39 let; Pe(s»r Majdlč, sin kurjača, 2 leti; Wane Noč, žagan 40 let; Jožefk Klavžar, zasebni-ca, 40 let; Angela Mellk, hči sa-sebnlco, 2 leg.; Ladislav Hrušo-vsr, sin železniškegs delavca, 6 mesecev; Ljudmila Bajželj, hči vrvarja, 8 lota; Terezija Kaste-lic, bivša postrežntca, 72 let; Anton Rozmarič, delavec, 28 let; Jože Menšek, posestnik, 40 let; Jožefa Tramšak. hči železniškega vpokojenes, 8 Ista; Branko Muhvič, sin delavke,. 6 mesecev, ln Marija Pibernlk, kuharica, 70 let. Ameriški turisti v Dalmaciji. V Roko Katorsko Js prispel o-gromnl angleški parobrod "Lapland," družb« Rad Star Line. Ta pomorski orjak (reg. ton 20 tisoč) je pripeljal 16 ameriških turistov. Komaj Je parobrod spustil sidro, je isvesll ns prvi jarboll jugoslovansko zastavo. Gosti so si z velikim zanimanjem ogledali divno pokrajino In njene znamenitosti; nekateri eo f z avtomobili peljali tudi na Lov. čen. odkoder ae nudi krasen ras-gUd na Mr%n. Naslednjega dne je ladja od plula proti Jugu. AfltirsjU m "Praswia"! Teketllnl delavci aaatavkall v Kochsstru, N. H, Rochseter, N. H. —> V tovarni Wyandotts Worsted MI11 js aaatavkalo dvsnsjst šlihtarjav. Posledice t« sUvke Je, da ja tovarna zaprta lr. da Jd sto dslav-cev prlmorsnih ostati doma. Delavci Imajo po $19 tedenska maa-de, a oni zahtevajo tri dolarje povišanja na taden, a« a gast À as a ara aaiaaa NAROČNIKI POZOR! Znamenje (July 81-1IS8J. pa-mani, da vam ja aarašaiaa pa* tekla U dan. PoMtttg Ja pravočasno, da vaa im» m iMlMvInio. Alio ISsSn INI pwj®^* la, ja mogoče vstavljen, kar al bU piačsn. Aka ja val Mat pla-lan la ga aa prejmete, ja nagaia viiivl ji^H ÄÄ* alova. pišite aem dsplgalaa In aavsdlt« stari ki aavI naalav. Sj^Uk"suîrîh Naročnina sa cele leta >a UM In aa H leU pa 91M. CM H. N, r, it doplačajo sa pai Igla $1.90 Is zs c«lo leta $8.80. sa leto 8640, fd'Ss 00*S8, M Aaae $6.80. . Za Evrope stana aa pal lala $4.00, sa vos Ista pa IftJi, peli jete aa H UPRAVNltTTO ^PROSVETA11 M7 1. Lewadaša šm H M SOSVSfX ga je strmel z resnim obrazom na mrtvo telo, ki se je kazalo v vsej svoji krasoti. Pesniki so ležali ob vznožju boga in vsa soba je bila polna tihega pokoja. Njen obraz se je smehljal v božanski sreči in na njenih ustih je trepetala nikdar spoznana skrivnost. Tuliius Severus je prišel poklican v sobo in je obstal nem. Ukazal je svojim sužnjem telo maziliti in ga pokriti z belo tančico ia rožami. Sam pa je poslal sla na mejo Panonije, da naznani Publiju Floru žalostno vest Marcius Potius pa je odšel na severno mejo, kjer je dosegel mnogo slave ln bogastva. : 1 11 1 Nov Jugoslovanski- dvajset-dinarski zlat Bdgrad.—Jugoslovan ska vlada je naročila večjo vsoto novih dvajsetdinarsldh zlatnikov pri neki tvrdk^ v Parizu,- Ti zlatniki bodo v velikosti dinarja. Na eni etrani bo glava Aleksandra I., na drugi strani bo venec in v sredi venca bo pa kron* ter oko-li napis "20 dinarjev"._ «Citirajte a "Promb"! Emonska noveleta. AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega % 082 strani, trdo vosana, vredna svojo cene, stane....$5.00 K Slovensko-Angleška Slovnica—zelo poučna in lahko raz- \ umljiva knjiga sa u&nje angleščino, z dodatkom raznih 1 koristnih informacij, stane samo............................<$2.00 \ Zsken Biogenezije—tolmači naravne zakone in splošni razvoj, knjiga Iz katere zamorete črpati mnogo naukov J sa telesno tn duševno dobro............^.......................$1.50 j PSter Malaventnra—V Kabaretu-zanimiva povest Iz živ- J ljenja ameriških frančiškanov, i« doživljaji rojaka, iz- 5 vrstno gpopolnjena s slikami......................................$1.50 5 Zajedale!—resnična povest in prava ilustracija doslej skri- 5 tega dela življenja slovenskih delavcev v Ameriki..$1.75 J Jimmie Higgins—krasna povest, ki jo jo spisal sloviti 5 ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan J Molek ....M.,..,»,„„„M„„„„„„M„„„M„mMMtttiMM(Mjjjj 1 Zepisn*8. redne konvencije S. N. P. J„ 252 strani mehko 5 vezana, stane wino..M„„.w,,„„„H.,M1,„„H,1,„„H,M1MmiMMM5(){ KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE SE DOBE / pri naših Tdruštvenih tajnikih in drugih saatopnikih, 5 Aamreč dosedaj jih imajo v prodaji poleg društvenih !■ tajnikov tudi* 1 William Sfter, 8404 St. Ckir Ave., Cleveland, Ohio. Anton Jankovkh, 1171 Norwood RiL, Cleveland, Ohio. Anion Bokal, 727 E. 157th Street, Cleveland, Ohio...... f John Križmančič, 18111 Benington Ave, Wast Park, Ohio. Andrej Vidrieh, R. F. D. 7, Bos 108, Johnstown, Ps. John Wmac, 5555 Russell St, Detroit, Mich. J John Golob, Box 144, Rock Springs, W70. 5 Prole tar ec, 8689 W. 18th Street, Chicago, UL f All pa pišite ponje na: . i KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. ' f 2657 So. Lawndale Ave, Chicago, ID. , g1 (Dalje.) Nezajezljlv vzdlhljaj se mu je iztrgal is prsi. Razliril je roke, objel ln pritisnil nsse Bencdettovo glsvo ln koj nato se je zdelo, kakor bl jo hotel zopet odriniti, nato si je s roksmi pokril obraz. "Nisem vreden, nisem vreden!" je rekel. Toda sdaj js Benedetto objel njegovo glavo, poljubil fttu jo in odgovoril: , "Tudi jas nisem vreden te miloetl, ki mi jo izkazuje Gospod." "Katere miloetl T" je vprsšal bolnik. «"Ds bi vi jokali s manol" Pri teh besedah Je ftenedetto vstal od objeme; In s ljubeznijo je dalje upiral poglede v starca. Ta ga je sačuden pogledal, kakor bl hotel vprsšati: "VI veste?" Benedetto je ns-rshlo molče pekimal s glsvo, <|s ve. . Oni ni pričakoval, da je njegove preteklost znsns. Stanoval je ondl še tri leto. Neka so-■eds, starejša od njega, grbasta revlca, usmiljena in pobožna, je skrbela za njegovo postrežbo. pomagala mu je v njegovih boleznih. ume!a ga Je podpirati s svojima dvems lirama dnevne pokojnine, ki sta bUi vse njeno Imetje. Od vrstarjsv je bila Izvedela, da je bil nekoč redovnik. a je elekel kuto, videla ga je tako žalostnega. tako ponižnega, tako hvaležnega, prosila je svečer In sjutraj Marijo in vse svetnike v nebesih, naj jI dodelijo svojo milost ter Jo podpirajo pri Jezusu, da mu odpusti ter gs pripelje sopet cerkvi v naročje. Prlpovedovsla je svoje križe In evoje težsve drugim pobožnim starkam In govorila: "Ne upam se ga Jas prositi Jezusa; ta nesrečnež mu Jo je naredil predebelo. Zato Je treba tudi močnega priprošnjlka, ki njegova prošnja kaj zaleže." Oni dan JI je starec večkrst zaporedoma omenil, da bl bil srečen, ako bl mogel imeti cvetlic. Tedaj si je mlellla starka: "V mestu živi svet mož, ki vsi govorijo o njem, in služi za vrtnarja. Jaz grem, povem mu vso stvar, porečem mu. naj on prinese cvetlic, in bogve kaj lahko pride is tega." Tako Je pomtelila in si Je rekla takoj: •To misel, če mi Je ni poslala Marija, ml Jo Je posla! gotovo sveti Anton P Tedaj sta v njenem preprostem, čistem srcu zavslovil* sladkost In veselje. Odprsvila ae Je nemudoma v vilo Mayda, v elegantno pom-pejansko vilo, ki se Je belila na Aventinu ismed pelem. skoro nasproti oknu starega bivšega redovnika. Benedetto je prav U čas hotel iti v postelj, pokoren profesorju, ki Je ugoto-vil, da ima mrzlico, neznatno preverljivo mrzli-co. ki ga Je le nekaj tednov tu pa taift izpod-Jedala brez drugih bolečin. Ko je čul starkino *adevo, je UkoJ prišel s rožami. Starec si Je še pokrival obraz, kakor bl ga bilo sram. Nato Je. ne da bi več pogledal Benedetta. govoril o rožah, razložil je. zakaj si Jih Je tako ietef. Bil Je sin vrtnarje, rad bl bil postal vrtnar tudi on. a ugsjslo mu Je obisko-vati eerkve in njegove Igrače m» vee predstavljale samo sveta reči: oltarfke, «večnike, kipce škofov s kapami. Gospodarji, zelo verni I j od je. so dali njeaovlm staršem razumeti, da bl ga oni sami, če bi ee v njem pojsvU cerkveni poklic, ia shode, vMtnice, čagnflce, knjift, koledarje, DAJ1 .VODSTVO TBKAENE