480210
ŽIVLJENJE. ZDRAVO ŽIVLJENJE.		
	Soustvarjamo ga tudi mi. S svojim znanjem, izkušnjami, izdelki. Naša poglavitna skrb je namreč zdravje.	
Zdravila za humano uporabo DietetiČni in zeliščni izdelki Veterinarski izdelki
dIOSINTETICNI izdelki Kozmetični izdelki Zdraviliške storitve
I ^ KRKK
KRKA, d,d,, $ ma r jeik a s. 6, 8501 Novo meito, Slovenijo, tel: 068 312 HI, fofei: 068 323 152
Established • Ustanovljen 1996
Izdaja
Publisher
Vseslovenski kulturni odbor • All-Slovenian Cultural Committee
Glavna in odgovorna urednica
Editor-in-Chief Nives Čorak
Uredniški odbor
Board of Editors Simona Kenk, Bill Pavlič, Ivan Plut, Metka Zupančič
Svet revije
Editorial Advisors Jože Slobodnik (za VKO), Stane Kranjc (za KSK), Miha Luzar (za Gospodarsko zbornico), Marija Ahačič-Pollak (za radio Glas kanadskih Slovencev), Ivan Plazar, Valentin Batič in Franc Slobodnik (za slovenske župnije), Frank Novak, Cvetka Kocjančič, Branka Lapajne, Tone Kačinik
Sodelavci
Collaborators Veronika Bric
Avtorica grafične podobe
Original Graphic Concept Nives Čorak
Naročila in oglasi
Subscription and Advertising Ivan Plut
Naročila, spremembe naslovov, prispevke, oglase
in pripombe pošljite na naslov Subscriptions, change of address, advertising and comments forward to
GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
770 Browns Line, "Kastelic Building" Toronto, ON M8W 3W2, Canada Tel: (519) 884-9413 Fax: (519) 884-4464 E-mail: sdbslo@wchat.on.ca
Prosimo, da ob naročilu oglasa priložite vso potrebno dokumentacijo (logotip, fotografije, tekste), na naročilnici pa označite velikost in število oglasov. Uredništvo si prizadeva, a ne sprejema odgovornosti za točnost podatkov. Besedila ne odražajo vedno stališča uredništva. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je mogoč le s pisnim dovoljenjem. Prispevki sozaželjeni.
For advertising please forward aH necessary documentation (logo, photos, texts) and mark the size and number of adds. The editors have made every reasonable effort to provide accurate and authoritative information, but they assume no liability for the accuracy or completeness of the text. Articles do not necessarly reflect the opinion of the Editors. All rights reserved. Reproduction in whole or in part allowed only by written permission. Submissions are welcome. Tiskano v Kanadi v nakladi 3000 izvodov 3000 copies Printed in Canada
4	Uvodna beseda • Introduction
4	Pisma bralcev
5	Naši bralci sprašujejo • Questions 5 Iz Slovenije • From Slovenia
7	Novice iz kanadske slovenske skupnosti • News from
Canadian Slovenian Community
On Trade Mission with TEAM CANADA Slovenci v Crested Butte, Colorado Občni zbor Vseslovenskega kulturnega odbora Dramska skupina Lipa Park v Sloveniji
14	Aktualni dogodki
Kanadski ministrski predsednik v Sloveniji
15	Kanadski slovenski kongres • Canadian Slovenian Congress
Občni zbor KSK
16	Odprti album • Open Album
Darinka Mihaela Cerar
18	Poezija • Poetry
Niko Grafenauer
18	Literatura • Literature
Očetove roke NewYork
20	Glasba • Music
Kulturni ambasadorji Krke v Kanadi
20	Obrazi • Faces
Sylvia Kobal
21	Zdravje • Health
Zdravilna zelišča
23	Šport • Sport
Smučanje
24	Križanka • Crosswords 26 Kulinarika • Gastronomy
Humor
Na naslovni strani • Cover Vancouver, BC, Canada
Foto • Photo Nives Čorak
uvodna beseda
pisma* letters
Prehod iz pomladi v poletje je obdobje najbolj razgibanega kulturnega in družabnega življenja v slovenski skupnosti. Vseslovenski kulturni odbor je imel svoj redni letni občni zbor in ponovno je bil za predsednika izvoljen Ivan Plut. O tem in o drugih pomembnejših dogodkih v slovenski skupnosti si lahko preberete v tej številki Glasila.
Francka Seljak je pripravila obširno reportažo o gostovanju Dramske skupine Lipa Park v Sloveniji, Jože Slobodnik, ki se je letos udeležil poslovne misije Team Canada v Latinsko Ameriko, pa je opisal svoje vtise.
Posebno pomemben dogodek za slovensko skupnost v Kanadi pa je bil obisk kanadskega ministrskega predsednika Jeana Chretiena v Sloveniji, saj smo, kot je poročal slovenski tisk, v Kanadi živeči Slovenci najmočnejša vez med Kanado in Slovenijo in je Chretien torej tudi zaradi nas obiskal Slovenijo.
V	tej številki Glasila vam predstavljamo tri skupine, ki bodo letošnje poletje gostovale v Kanadi: Komorni zbor Glorija, glasbeno skupino Vesele štajerke in plesno-akrobatsko skupino Flip. Obeta se nam res zanimivo poletje.
V	literarnem delu si lahko preberete črtici dveh kanadskoslovenskih pisateljev, Irme Ožbalt in Toma Ložarja.
V	rubriki Odprti album vam tokrat predstavljamo Darinko Cerar. Preberite njeno življenjsko zgodbo in mogoče boste lažje prenašali svoje nadloge in težave.
Poletje je čas dopustov. Tudi urednica Glasila Nives Čorak je odšla na daljši obisk v Slovenijo, pri tej številki, ki jo je deloma v naprej pripravila, pa sta priskočila na pomoč tudi Alenka Rotar in g. Franc Slobodnik.
Cvetka Kocjančič
Dragi naši kanadski prijatelji!
Medtem ko pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Krka počasi, a vztrajno prilagajamo svoj bioritem starim razmeram in ko delovne obveznosti terjajo energijo in zbranost, se misli pogosto napotijo na skrivne steze, ki peljejo do naših novih prijateljev preko Atlantika. Bogatejši za mnoge nove izkušnje smo hvaležni vsem, ki ste nas sprejeli kot dobre stare znance, delili z nami svoj čas in skrbi za naše dobro počutje.
Posebej se želimo zahvaliti predsedniku Vseslovenskega kulturnega odbora Ivanu Plutu, župniku v Hamiltonu g. Francu Slobodniku, Francu Majzlju, Borisu Mozetiču in Ivanu Pezdircu, voznikom minibusov, vsem, ki ste bili naši gostitelji in tistim, ki ste nam namenili svoj prosti čas. Dovolite nam, da se v Glasilu zahvalimo tudi našim ameriškim gostiteljem, še posebej patru Krizologu v New Yorku ter patru Davidu in Martinu Hozjanu v Chicagu.
Kanadsko-ameriška turneja bo še dolgo predmet naših pogovorov in spominjanj. Upamo, da se boste tudi vi radi spominjali našega petja in da bo prav slovenska ljudska pesem tista žlahtna vez, ki bo ohranjala naše stike. Vsem rojakom v Torontu in Hamiltonu pošiljamo iskren pevski pozdrav.
Mešani pevski zbor KRKA Novo mesto
naši bralci sprašujejo
news from slovenia
V rubriki Naši bralci sprašujejo vam na vaša vprašanja posredujemo strokovne odgovore iz slovenske ambasade v Ottavvi. Na vprašanja, ki jih zastavljajo bralci in utegnejo zanimati širši krog naših rojakov, odgovarja svetovalec veleposlaništva Republike Slovenije v Ottavvi, g. Goran Križ.
Tečaji slovenskega jezika:
Veleposlaništvo jeprejelo dve obvestili o tečajih slovenskega jezika:
1.	Poleti od 5. julija do 1. avgusta 1998 bo v okviru Centra za slovenščino, Oddelka za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, organizirana 17. poletna šola slovenskega jezika.
2.	Znanstveno-raziskovalno središče Koper v sodelovanju z Izobraževalnim centrom Modra pripravlja 5. poletni tečaj slovenskega jezika na Slovenski obali, ki bo potekal v Portorožu od 3. do 16. avgusta 1998.
Poletni tečaji so namenjeni vsem, ki bi se radi naučili slovenskega jezika, tako popolnim začetnikom kot tistim, ki že imajo osnove slovenskega jezika, pa bi radi svoje znanje še izpolnili.
V	Poletni šoli bo organiziran dvo in štiritedenski tečaj. V obeh šolah je pred začetkom tečaja predviden preizkus znanja slovenščine. Glede na dosežene rezultate se bodo potem formirale tri skupine: začetna, nadaljevalna in izpopolnjevalna. Tečaj obsega 20 šolskih ur na teden, v skupini pa bo največ 12 študentov.
Ob koncu Poletne šole boste dobili potrdilo, da ste se udeležili tečaja slovenskega jezika, študentje najvišje stopnje pa bodo lahko opravljali tudi izpit iz aktivnega znanja slovenščine.
V	obeh Poletnih šolah poteka poleg jezikovnega tečaja tudi pester spremljevalni program, ki je sestavjen iz predavanj, delavnic, krožkov in ekskurzij. Teh dejavnosti se boste lahko udeleževali v poznopopoldanskem času in ob koncu tedna. Velik povdarek je na spoznavanju
Slovenije, še posebej slovenske kulture, zgodovine in običajev. V krožkih lahko izbirate med petjem slovenskih narodnih pesmi, folklornimi plesi, umetnostjo in športom. Nekateri večeri bodo rezervirani za kulturne dogodke, npr. za koncert ali ogled slovenskega filma, nedelje pa so proste.
Cena šolnine za 4-tedenski tečaj je 660 $US, za dva tedna pa 370 $US, bivanje v študentskem domu pa 250 dolarjev.
Če vas tečaji zanimajo oziroma za dodatna vprašanja vas prosimo, da pokličete Veleposlaništvo Republike Slovenije v Ottavvi, tel. 613-565-5781, v Ljubljani dobite informacije na telefonski številki 61-125-7055, v Portorožu pa na številki 66-272-317, faks 66 271-702.
Consultations on Economic Relations with Italy
The Slovenian Chamber of Commerce organized a seminar entitled,'Doing Business with Italy', intended to foster the economic cooperation between the two countries.The areas of discussion included inter-bank operations, protection and financing of Slovenian exports, an exchange of practical experiences among Slovenian business people, and activities to forward economic cooperation between Slovenia and Italy.The seminar was conducted in early April. Apart from the representatives of Slovenian and Italian companies, the consultation was also attended by the Italian ambassador to Slovenia, Massimo Spinetti and the State Secretary,Vojka Ravbar.They both drew attention to the area of investments, where potential opportunities are not yet fully realized.
Privatization Program for Slovenian Companies
The Agency for Reconstruction and Privatization confirmed the approvals of privatization programs for the following companies:Telekom, Elektro Maribor, Elektro Ljubljana and Elektro Celje. Telekom's stock capital face value is just above SIT 65 billion (690 million DM). Elektro Ljubljana, Slovenia's largest distribution company, which covers a third of the country, has SIT 39 billion (4I0 million DM) of stock capital. Elektro Celje's stock capital face value amounts to SIT 24 billion (255 million DM). Elektro Maribor's stock capital face value amounts to SIT 33 billion ( 351 million DM).The federal government has currently been the majority shareholder in Telekom and Elektro enterprises.
Slovenian Software Company Wins Award
Slovenian software company HERMES SoftLab was awarded the Marshall Award by The Wall Street Journal Europe and Citibank Corp. on April 9th. Last year, HERMES SoftLab increased its revenues by 50 percent, with its best-selling product, Omniback II, an archiving application, leading the way in sales. HERMES made over 90 percent of its sales in foreign markets, selling its products mainly to internationally recognized computer companies.The award also includes two scholarships for the prestigious Harvard University.
Earthquake Strikes Slovenia
One death and several injuries were reported as an earthquake shook Slovenia on April l2.The earthquake had a magnitude of 5.5 on the Richter scale, with the epicenter situated 75 kilometers west of
Ljubljana, close to the town of Kobarid.The quake was felt throughout Slovenia, northern Italy, Austria and even as far as Munich, Germany. Weaker aftershocks were felt during the day as well.The quake occurred on the exact day when Slovenia was commemorating the 103rd anniversary of a strong quake which during Easter in 1895 devastated large parts of Ljubljana killing 7 people.
This latest quake seriously affected the region of Posočje. People who were left homeless after the earthquake will be provided for, the Civilian Defence Headquarters assured all concerned. Provisions for temporary shelters, blankets, heating appliances, and drinking water arrived fast. Work crews were on the scene to clear roads and shelters were set up in local schools and hotels for those whose homes were damaged.The Slovenian Red Cross sent food to the Tolmin region and remitted SIT 2 million to the Tolmin regional Red Cross committee.
1997 Profitable for Adria Airways
Adria Airways, the airline of Slovenia, recorded a total of 628,565 passengers on its flights in 1997, a six percent increase over its 1996 totals.The total unaudited income of the airline was US$ 105 million, up almost 23 percent from 1996. After eight years of continuous financial losses,Adria Airways finished its last business year in positive territory for the first time. Gross profit for 1997 amounted to over US$ I million, according to unaudited data.
Successful 1997 for Aerodrom Ljubljana
The international airport,Aerodrom Ljubljana, increased its profits in 1997 to an estimated SIT 600 million, nearly 50 percent more than initially forecasted. Last year, the continuation of the airport's modernization program that included an investment of SIT 557 million in infrastructure and commercial facilities was noted. Over 20,000 aircraft, some 714,000 passengers and 10,160 metric tonnes of cargo passed through the facility in l997.This amounts to an 11 percent increase in aircraft traffic, 7 percent increase in passenger traffic, and a 10 percent increase in cargo handling from the 1996 figures. Aerodrom Ljubljana has the capacity to handle an additional 10,000 tonnes of cargo and 400,000 more passengers.
Government Raises Oil Prices
The Slovenian government has approved an increase in oil prices.The 5.05 percent increase corresponds to an environmental tax and affects retail prices of petrol and
gas oil.This change will create a small increase in the prices of consumer goods. The increase in oil prices will bring the equivalent of US$ 71 million to the national budget.
New Section of Motorway Opens
A newly constructed motorway section between Divača and Kozina, in southwest Slovenia, is now open.This 6.7 km section is part of the Slovenian motorway system leading to the Adriatic coast.The total value of the project amounts to SIT 5.3 billion.
Bled
Tone Svetina, a Slovene writer and amateur sculptor, died after a long illness at the age of 72.
Ljubljana to Get Mega -Cinema
Slovenia's capital city, Ljubljana, will get a new mega-cinema by the turn of the century, BTC, Ljubljanski Kinematografi and Aktiva Group officials said, upon signing a letter of intent for the project. Located in the eastern part of Ljubljana's biggest shopping centre BTC City, the centre will comprise of 12 theaters with 3400 seats. It will also include free parking facilities for about 1000 cars.The project is estimated at 2 billion Slovene tolars.
Ljubljana's Union OlimpijaWins Slovenia Cup
Ljubljana's basketball team Union Olimpija defeated Laško after two overtime periods in Slovenia Cup finals.The final score was 101-93 for Ljubljana.This is the sixth title for Union Olimpija and the second consecutive championship.
Helmes SoftlabWins Marshall Award
Hermes Softlab, Slovenia's largest software producer, was officially awarded the marshall Prize on June 5th in Berlin by Wall Street Journal Europe and the bank of Citibank. The award-winning ceremony was attended by several foreign officials and business people as well as Slovenia's Economics Minister Metod Dragonja. Conferred this year for the first time ever, the Marshall Prize can be won by one small-sized and one large company from Central and Eastern Europe.This year's winners were chosen among 27 candidates from 10 countries.
Last year's turnover of Hermes Softlab amounted to almost 13 million $US.With over 200 computer engineers, the company has subsidiaries in Ljubljana, Maribor, Sarajevo and Stuttgart.
CHRETIEN VISITS SLOVENIA
On May 17, Slovenia welcomed Canadian Prime Minister Jean Chretien for a brief official visit.
Prime minister Jean Chretien pointed out his talks with Slovenia's officials were of high quality, and focused also on the situation in Kosovo and BiH which he visited after Slovenia. Chretien said Canada would be willing to participate in U.N. peace-keping forces to stop the violence in Kosovo, if the U.N. decides to send its forces there. Slovene Premier Drnovsek expressed his doubt that the Kosovo crisis could be solved without international intervention because the situation in that Serbian province was worsening. Slovenia will assume its share of responsibility in dealing with the crisis, Drnovsek said. He did not exclude a possibility that Slovenia might participate in U.N. missions, should the U.N. decide upon them.
Asked by Canadian journalists about the purpose of his visit to Slovenia, Chretien said the visit was evidence of Canada's continued support to Slovenia, a country that could serve as a role model of a stable democracy and the respect of human rights in the region. He also said that Canada has and will support Slovenia's efforts to join NATO.
Political cooperation between Slovenia and Canada has been very fruitful, which could hardly be said for their economic cooperation. Both prime ministers therefore urged for the signing of agreements which would provide a legal basis of closer cooperation, for instance an accord on avoiding double taxation. Neverthless, the Canadian premier said the bilateral cooperation was improving as Slovenia had recently purchased two Canadian passenger aircrafts. The Slovene and Canadian prime ministers witnessed the signing of two agreements, namely an agreement on social security and a memorandum of understanding concerning military relations.The former is important especially for former residents of Slovenia who now reside in Canada. Canadians who wish to return to Slovenia will be able to collect pro-rated Canadian pensions in Slovenia through it. Apart from meeting with Premier Drnovsek, the Canadian Prime Minister met with President of Slovenia Milan Kucan.
ON TRADE MISSION WITH TEAM CANADA
Joe Slobodnik
Last year, Sergio Marchi, the federal Minister for InternationalTrade, invited me to join the two week Team Canada trade mission. I was happy to accept, believing it was important for Top Grade Molds to attain some high-level, international exposure. The mission would provide an opportunity for our present and potential customers in Latin America to see our company in a new light, since we would be visiting them in the company of Canadas' Prime Minister and other top ranking officials.
The mission was twofold, as it combined formal government affairs with introducing Canadian business people to the ins and outs of conducting business in the region. My intentions were to find out how other Canadian companies operated in Latin America, and I also looked forward to meeting the Canadian delegates and politicians, as well as the present and the potential customers. The two-week Team Canada expedition to Latin America traveled to Mexico, Brazil, Argentina and Chile. By drawing on the prestige of Canadas' prime minister, the Right Honourable Jean Chrétien,the provincial premiers, the territorial leaders and the senior cabinet ministers, the mission would open the doors to a growing, affluent market of 330 million people. Top Grade Molds was honoured to participate in this high-profile mission, which included over 500 other Canadian representatives from various industries. Significant market reforms, such as privatization and liberalization of national economies, make the four Latin American countries a prime target for Canadian businesses. Mexico and Chile are already part of the North American Free Trade Agreement, and the trade mission was looking to form closer trade links with South Americas' predominant trade group, Mercosur, which includes Brazil and Argentina.
Throughout our tour, I was impressed by the high level of organization and attention to detail. In Mexico, they literally rolled out the red carpet for us.We were warmly welcomed with a 21-gun salute and an honour guard. Wherever we went, we received VIP treatment -
things like exemptions from going through customs at airports and never having to carry our luggage.They basically catered to all our needs.
Everything was extremely well organized in terms of constant briefing, right down to leaving notices under our hotel doors. Embassy staff worked hard, having prepared months in advance, to put together this incredible program.
When I think back to the highlights of my trip, what stands out were the frequent meetings between the business people and the politicians. On every priministerial and presidential dining occasion, delegates were seated at different tables with different seating arrangements. That way, we were able to network with a cross-section of people in various industries.The integration that takes place, when companies gather and understand what services each of them provides. I discovered that the momentum for doing business increases greatly, especially in such a controlled, concentrated setting. It was a pleasure to be able to mingle so freely and compare notes with the cream of Canadian and South American business society. It was also a privilege to discuss serious industry concerns with the Latin American politicians and Canadian politicians including the Prime Minister and Ontario premier, Mike Harris.These leaders actually took the time to listen to, and answer, my questions.As far as I know, no other forum like this exists for business people such as myself. In Argentina, we had one Sunday free. I took the opportunity to visit Mr. Marjan Laboda, a credit union manager who kindly showed me around. We visited the Slovenian park, Sloga. Our journey also lead us to the Slovenian Embassy where I met ambassador Zagar who explained how the Slovenian community was faring in his country.
On the flight back to Canada, the atmosphere was positive and enthusiastic. Most delegates found the mission worthwhile, interesting and successful. I'm sure that to every participant, the return on investment far outweighed the expenses they incurred. Because of Team
Prime Minister of Canada Jean Chrétien and Joe Slobodnik
Canada,Top Grade Molds now has a tremendous competitive advantage here at home and in South America.
ForTop Grade Molds, the mission was a success in more ways than one. It was important for me to make personal contact with our present customers in Latin America, because I believe they appreciated being able to get to know me better and we could, therefore, form a stronger bond of trust and mutual respect. I was also able to meet with a potential customer, who,in turn,visitedTop Grade Molds - they subsequently ordered new molds from us.We gained a new customer!
This month,Top Grade Molds is celebrating its 34th anniversary and I can truly say that representing our company on Team Canada 1998 was one of my most memorable and invaluable experiences as president. I felt proud to be Canadian and proud to represent Canada, along with our government. I don't think any other country could have pulled off such a remarkable achievement.
SLOVENCI V CRESTED BUTTE, COLORADO
Silvester Lango
Crested Butte je majhno, simpatično mestece, svojih pet ur vožnje jugozahodno od Denverja. Leži na višini Triglava in tam sem prvič podrobno razumel višinsko bolezen, ko sem moral po malem vzponu hoditi svojih dvesto metrov od avtobusa do stanovanja. Trikrat sem se moral ustaviti, da sem zdelal klance. Zrak je mnogo redkejši, to sem vedel iz medicinskih študij, pilotiranja in od slovenskih himalajcev.
Mesto je bilo ustanovljeno pred dobrimi sto leti in Jakob Kočevar je imel svojo trgovino in pošto v mestu že leta 1876. Zena Marija, ki je sledila možu s štirimi otroki nekaj let pozneje čez morje, je bila babica in je pomagala novim naseljencem pri porodih. Še danes lahko naročiš pivo in prigrizek in igraš biljard v Kočevar's Hali na glavni cesti v mestu. Druga zanimiva družina so bili Malenškovi, ki so se doselili skoraj istočasno in so 1901 leta kupili kmetijo -Malenšek ranch. Oče se je pozneje vrnil v Slovenijo, sin se je poročil s Slovenko in vnuk Matt, rojen 1901, je bil že tretja generacija Malenškov in je obdeloval ranč do 1958, ko so ga prodali smučarjem, ki so, čeprav z rezervami, spremenili to rudarsko mesto v smučarsko središče kjer se odvijajo smučarske tekme v najtežjih kategorijah za prvenstvo Združenih držav že vrsto let. Hrib, po mnenju najboljših ameriško slovenskih smučarjev, zasluži to čast.
Kot mnoge slovenske družine je tudi družina Jožeta Sedmaka imela mnogo otrok, ki so doma govorili slovensko. Njegov brat Rudi je delal na smučišču petnajst let na vlečnici, preden je prišel na eno od dveh glavnih sedežnic, ki so jo tudi imenovali Rudijev hrib.
Mnogo Slovencev je delalo v premogovniku. Delo je bilo težavno in nevarno in mnogo ljudi je izgubilo življenje v rudniku, med drugimi tudi ata
in očim Ivana Sedmaka. Rudarji so imeli s seboj metalno značko, ki so jo ob koncu dela pustili v pisarni, in če značke ni bilo na mestu ob času, je pomenilo, da se je rudarju nekaj pripetilo in ob smrtnih primerih je sirena žalostno naznanjala nesrečo družinam domačih. Poleg nesreč so bolezni pobirale svoje. Pri Težakovih je bilo devet otrok, in ko je oče prerano umrl za rakom, je morala mati preživljati veliko družino s pranjem.
Jakličevi so imeli srečo, ker so imeli svojo pekarno in mlekarno, ki je bila zaradi dobrega masla poznana po vsem Coloradu. Fred Jaklič je bil prvi vodni instalater v mestu. Prvi "špricer bar" v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil slovenski in tudi Rozmanova banka in pisarna z nepremičninami ima verjetno slovenske korenine.
Ob tem razmišljanju o slovenski prisotnosti v Crested Butte, kot je razvidno iz knjige Kelsey Wirth Reflections on a Western Town, An Oral History of Crested Butte, Colorado, Colorado, se vsiljuje nekaj zanimivih zaključkov:
•	Slovenci so se naseljevali v zadnjem četrtletju prejšnjega stoletja v mnogo večjem številu, kot bi pričakovali, tako da je Susljeva cenitev o 325.000 izseljencih med 1850 in 1917 možna.
•	Verjetno je, da je slovenskih potomcev v Združenih državah mnogo več kot kaže cenzus.
•	Crested Butte ima najbolj slovensko obeležje od vseh velikih ameriških smučišč.
•	Študije Slovencev v Crested Butte in drugod bi bile zanimive in vredno bi bilo iskati podiplomskih študentov iz Slovenije, ki bi obdelali, mogoče z gmotno podporo Slovencev v Ameriki, to neobdelano, zanimivo in hvalevredno obdobje naseljevanja naših predenikov v novi domovini.
Anthony Klemencic B.Sc., LL.B.
SLOVENSKI ODVETNIK
Tel: (416) 251-5281 Fax: (416) 251-0029
332 Browns Line Toronto, M8W3W2
ROCKWOOD OPTICAL
owner:
MARJAN MOZETIČ
• Eye Examinations Arranged • Laboratory on Premises • Lenses Duplicated • Prompt Service
• Repairs
Rockwood Mall 4141 Dixie Road, Missisagua Tel: 625 6444
view on
design based studio
Nives Corak 416.932.8592
nivescorak@hotmail.com
OBČNI ZBOR VSESLOVENSKEGA
KULTURNEGA ODBORA
V	starostnem domu Lipa v Torontu se je 17. aprila vršil občni zbor Vseslovenskega kulturnega odbora. Udeležili so se ga delegati dvaindvajsetih slovenskih organizacij in ustanov iz južnega Ontaria.
V	predsedniškem poročilu je Ivan Plut povedal, da so zaradi selitve kar trije lanskoletni odborniki predčasno zapustili upravni odbor, tajnica Andreja Meh in
odbor je že po nekaj mesecih s kvalitetno oddajo in s podporo sponzorjev, ki v oddaji Glas kanadskih Slovencev oglašajo, prepričal radijsko postajo CHIN, da je Slovencem dala na razpolago enourno oddajo ob nedeljah od 9. do 10. ure zjutraj. Dvomesečnik Glasilo kanadskih Slovencev je z januarjem začel že drugo leto izhajanja in si je pridobil že lepo število naročnikov,
jeseni letos že drugič podelil štipendije kanadsko-slovenskim študentom. Ker Marija Ahačič-Pollak ni nadaljevala v vlogi producentke radijske oddaje, je to delo prevzel dr. Tone Kačinik. Urednica Glasila, Nives Čorak je v svojem poročilu poudarila, da uredniško delo zahteva ogromno prostovoljnega dela. Slovenska skupnost se premalo zaveda, koliko za naše
Občni zbor
g. Križnik, ki je bil v uredniškem odboru Glasila, sta se selila v Slovenijo, Drago Arh se je preselil v Vancouver, njegovo podpredsedniško mesto pa je prevzel Florjan Markun. Kljub tem spremembam je odbor lansko leto zelo aktivno deloval. Pomagal je slovenskim udeležencem specialne olimpijade, organiziral je koncert učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič iz Slovenije, skupaj s prekmurskim društvom Večerni zvon je ob priliki Prekmurskega dne organiziral poslovilno prireditev za g. Marijana Majcna, veleposlanika Republike Slovenije, oktobra je organiziral uspešen banket v korist radia Glas kanadskih Slovencev, letos marca pa je pomagal veleposlaništvu Republike Slovenije pri organizaciji koncerta klasične glasbe ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku.
Pri oddaji Glas kanadskih Slovencev je konec lanskega leta prišlo do precejšnjih sprememb, ker se je Vseslovenskemu kuturnemu odboru ponudila priložnost, da je dobil termin na radijski postaji CHIN. To omogoča veliko bolj kvalitetno oddajanje, predvsem pa je pomembno, da jo lahko slišijo Slovenci po vsem Južnem Ontariu, preko kabla in satelita pa tudi v drugih delih Kanade. Vseslovenski kulturni
kvaliteta publikacije pa je po zaslugi urednice Nives Čorak in drugih sodelavcev v ponos ne samo Vseslovenskemu kulturnemu odboru, temveč tudi kanadskim Slovencem nasploh. Predsednik VKO Ivan Plut se je še posebej zahvalil Jožetu Slobodniku, ki je poleg nakupa računalnika kril tudi vse tiskarske stroške za lansko leto.
V letošnjem letu ima VKO v planu organizacijo koncertov mešanega pevskega zbora Krka iz Novega mesta, gostovanje mladih športnikov, gostovanje ansambla Vesele Štajerke v juliju in ansambla Slapovi v Septembru. Iz poročil koordinatorjev je razvidno, da so se slovenska društva tako na niagarskem, kot na torontskem področju že v začetku leta sestala in pripravila program prireditev za letošnje leto, tako da bi po možnosti čim manj prireditev sovpadalo. Frenk Novak, koordinator za niagarsko področje, je poročal, da bodo letos tamkajšnja društva skupno organizirala slovenski dan pri društvu Lipa Park v St. Catharinsu, omenil pa je tudi uspešno kulturno prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika ter sodelovanje tamkajšnjih društev pri Slovenskem štipendijskem skladu, ki bo
skupne interese prispevajo nekateri posamezniki. Samo pohvale niso dovolj, potrebna bi bila večja podpora v obliki naročnin na revijo in v obliki oglasov in dopisov o delovanju slovenskih društev in posameznikov.
Na občnem zboru se je razvila tudi živahna diskusija glede dokončne registracije Vseslovenskega kulturnega odbora in glede izoblikovanja pravilnika. Odvetnik Toni Klemenčič je pojasnil situacijo in odgovoril na vsa zastavlena vprašanja. Sprejetje bil osnutek pravilnika in izvoljena komisija, ki ga bo v šestih mesecih dokončno izoblikovala.
Iz finančnega poročila blagajničarke Millie Markun je bilo razvidno, da je Vseslovenski odbor dokaj dobro posloval kljub visokim stroškom za radio in časopis. Zasluga za to gre vsem sponzorjem, tako društvom kot podjetnikom in posameznikom, ki to dejavnost Vseslovenskega kulturnega odbora podpirajo.
Na občnem zboru je bilo izvoljenih šest novih odbornikov, za predsednika VKO pa je bil ponovno izvoljen Ivan Plut, kar pomeni, da društva cenijo njegovo požrtvovalno delo za skupne interese slovenske skupnosti v južnem Ontariu.
DRAMSKA SKUPINA S.N.D. LIPA PARK NA TURNEJI PO SLOVENIJI
Naša dramska skupina je že precej časa razmišljala, da bi šla na turnejo po Sloveniji. Zamisel, da bi bila naša dramska skupina prva od izseljenskih skupin, ki bi nastopala v Sloveniji, nas je še bolj vzpodbujala, da smo nameravano turnejo letos od 16. do 28. aprila uresničili. Za gostovanje smo se dokončno odločili lansko jesen in takoj začeli zbirati denar in iskati sponzorje. Kljub temu, da smo si nameravali letalske karte sami plačati, je bilo še veliko drugih storškov. V Sloveniji smo se za pomoč obrnili na Slovensko izseljensko matico in na Ministrstvo za zunanje zadeve
potres v Posočju.
Drugo jutro smo odpotovali na Vrhniko, kjer smo imeli ob desetih dopoldne v vojašnici Ivana Cankarja prvo predstavo za slovenske vojake in učence osmih razredov osnovne šole. Po predstavi, ki je zelo lepo uspela, so nam vojaki razkazal i vojašnico in nas pogostili z izvrstnim kosilom. Popoldne smo se po ogledu Cankarjeve rojstne hiše odpravili na Gore nad Idrijo. Tu so nas pričakali učenci in učiteljici osnovne šole Ledina in s kratkim kulturnim programom počastili 50-letnico, odkar sem prvič
Republike Slovenije, odsek za Slovence po svetu, ki sta nam priskočila na pomoč pri kritju stroškov.
Ko smo 16. aprila pristali na brniškem letališču, nas je čakala množica prijateljev in sorodnikov. Pričakali so nas tudi predstavniki Slovenske izseljenske matice. S slovenskimi nageljčki nas je obdarila ljubka deklica v gorenjski narodni noši. Avtobus s prijaznim šoferjem nas je odpeljal v Ljubljano v hotel Ilirijo. Uro pozneje je bil sprejem na Slovenski izseljenski matici, nato smo s tajnikom Janezom Rogljem in drugimi predstavniki matice odšli na skupno večerjo. Po večerji je naša dramska skupina podarila 250 dolarjev za pomoč ljudem, ki jih je tri dni poprej prizadel
nastopila službo učiteljice prav na tej šoli. Po tem ganljivem sprejemu smo se vrnili v Gore v gostilno Lojzeta in Vande Kranjc, kjer so nas častno sprejeli pevski zbor Gore in njihova dramska skupina. Drugo jutro smo si ogledali znamenitosti Idrije in zvečer smo v nabito polni dvorani pred približno 300 gledalci zaigrali Naročeno zmešnjavo. S svojo prisotnostjo sta nas počastila tudi župan Idrije in tajnik Slovenske izseljenske matice. Ze takoj prve dni smo imeli intervju za radio Cerkno in radio Ljubljana.
Drugo jutro smo se napotili proti morju, kjer so nas v sončnem vremenu pričakali prijazni prebivalci slovenske Istre. Milica Trebše Štolfa, ki je bila organizator naših
nastopov po Sloveniji, nas je na svojem domu pogostila, zvečer pa smo uprizorili igro v Kortah. Po večerji se nam je z istrskimi plesi predstavila skupina Oljka iz Hrvatinov, pevski kvartet Istrski vinogradniki iz Kopra pa nam je zapel nekaj pesmi.
Naslednji dan nismo imeli nastopa, zato smo šli na izlet po okolici. Vodil nas je prijazni Alberto Pucar. V Kopru smo si ogledali vrsto zanimivosti, obiskali pa smo tudi škofa Metoda Piriha. Zvečer nas je v hotelu Laguna v Portorožu pogostil z morskimi specialitetami piranski župan.
Drugi dan smo se odpravili proti Gorenjski. Med potjo smo obiskali Lipico, potem pa smo se povzpeli na Sv. Goro pri Gorici, občudovali lepoto Goriških brd in Soške doline in pred večerom prispeli v Kranj, kjer nam je v hotelu Zaplata priredila slavnostno večerjo gospa Mihaela Logar, državna tajnica pri Ministrstvu za zunanje zadeve.
V sredo, 22. aprila, smo si zjutraj med potjo v Celje ogledali lepo urejen in cvetoči Savinjski gaj. V Celju sta nas požrtvovalna in nadvse prijazna g. Zivko in naš sponzor Milan Brecl tako gostoljubno in prisrčno sprejela, da smo se počutili, kot da smo stari znanci. Zvečer smo podali našo igro v celjskem gledališču Zarja in zopet so nas obiskovalci nagradili z dolgim aplavzom. Naslednji dan smo se na poti v Prekmurje ustavili v Mariboru, kjer so nas pričakali g. Janez Rogelj, tajnik SIM, predsednica podružnice SIM v Mariboru prof. Nada Šabec in g. Štefan Križnik, ki je bil nekaj let kaplan v Hamiltonu. Po skupnem kosilu in ogledu Maribora smo popoldne nadaljevali pot v Beltince, kjer sta nas prisrčno sprejela župan in njegova soproga ter drugi predstavniki krajevne skupnosti, s katerimi smo imeli potem skupno večerjo.Občudovali smo štorklje, ki so gnezdile na dimnikih in se sprehajale pod oknom dvorane, kjer smo nastopali. Spet je bila dvorana polna in dolg aplavz.
Drugo jutro smo se napotili proti Kozjanskem. Na poti v Zdole smo se ustavili pri sestrah naše igralke Pavle. V vasi Zdole so nas predstavniki krajevne skupnosti in krajani prisrčno sprejeli in pogostili s kosilom. Za otvoritev njihovega Jurjevanja smo jim uprizorili
komedijo Naročena zmešnjava. V Zdolah nas je pri predstavi in večerji počastil s svojo prisotnostjo župan iz Krškega, pa tudi naš sponzor g. M. Brecl. Pridružili sta se nam tudi mag. Milica Trebše-Štolfa In vodička Nada Bajič, ki sta nas potem spremljali do konca turneje.
Naslednje jutro je naša skupina sodelovala pri Jurjevanju. S kočijo in konji so nas vozili po bližnjih vaseh, ko so po starem običaju vodili Jurija in pobirali jajca. Kaj takega nismo še nikoli doživeli, zato smo se kar težko poslovili od prijaznih Zdolanov. V Kostanjevici na Krki smo se najprej pozdravili z ravnateljem šole g. Matjažem Zajelšnikom, njegovo soprogo in sodelavci. Gospod Zajelšnik nas je potem s čolnom zapeljal po Krki do gostišča, kjer smo imeli skupaj z gostitelji in krajani večerjo. Po večerji smo v polni dvorani razveselili Kostanjevičane z našo komedijo. Ker smo imeli v nedeljo prost dan, smo na povabilo Vinka Stembergerja obiskali njegovo vinsko klet.
Drugo jutro nas je avtobus odpeljal že navsezgodaj proti Beli krajini. Na Gorjancih smo si spotoma ogledali izvir studenca Gospodična in po kratkem postanku v Adlešičih smo sredi popoldneva prišli v Metliko, kjer so nas že čakali krajani Metlike, župan Branko Matkovič in gospa Vladka Škof. Povečerjali smo in odšli v kulturni dom, kjer so domačini do zadnjega kotička napolnili dvorano. Kar žal nam je bilo, da je bila to naša zadnja predstava v Sloveniji. Po kratki noči smo drugi dan odšli na ogled Bele krajine, popoldne pa na poslovilni piknik pri Ivanu Bajuku v Radovici, kjer smo okušali dobrote kmečkega turizma. Tu so se zbrali vsi naši sponzorji, zastopniki krajevnih skupnosti, kjer smo nastopali. S svojim obiskom so nas počastili predstavniki SIM - predsednik dr. Janez Bogataj, tajnik Janez Rogelj, urednik Rodne grude Jože Prešeren in svetovalka Marjana Blaznik. Vsem našim sponzorjem smo v zahvalo za organizacijo naše turneje podarili plakete.
S svojimi osmimi predstavami smo razvedrili kar nekaj tisoč naših rojakov v domovini. Povsod, kjer smo nastopali, smo bili gostoljubno in prisrčno sprejeti. Čas, ki smo ga z domačini preživeli v
posameznih krajih, je tako nam, kot njim pomenil mnogo več kot samo bežno srečanje. Stkale so se nove prijateljske vezi med člani naše skupine in člani kulturnih društev v krajih, kjer smo nastopali.
Hvala vam, rojaki v domovini! Hvala vam, naši sponzorji v Kanadi! Hvala vsem, ki ste nam omogočili to čudovito in nepozabno turnjejo v naši stari domovini! Posebna zahvala Slovenski izseljenski matici, Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije, Uradu za Slovence po svetu v Ljubljani, gospe Milici Trebše-Štolfa, gospodu Milanu Breclju, gospe Vandi Kranjc in vsem naštetim in nenaštetim, ki so sodelovali v organizaciji naše turneje.
Francka Seljak
Dramska skupina S.N.D. Lipa Park St. Catharines
SLOVENSKI DAN
NAS ZDRUŽUJE IN KREPI
Frank Novak
Za slovensko skupnost na niagarskem polotoku je značilna tradicionalna prireditev Slovenski dan, ki ga vsako leto prireja druga organizacija. V tem krogu sodeluje pet društev in slovenska župnija. Na razdalji od Niagare do Londona imajo društva svoje prostore, slovenska župnija sv. Gregorja Velikega v Hamiltonu pa je duhovno in kulturno središče rojakov v tem prostoru. Župnija je bila prva, ki je s svojim poslanstvom v St. Catharines, Kitcheneru in Londonu zbližala Slovence na tem območju.
Pred desetimi leti so bile te slovenske organizacije na višku svojega delovanja. Obenem je bilo to državotvorno obdobje slovenske zgodovine, ko smo Slovenci pridobili novo identiteto. Vse to je pripomoglo k spontani želji po sodelovanju.
Leta 1989 je bilo na prvem srečanju predstavnikov slovenskih organizacij na Niagarskem polotoku sklenjeno, da se priredi vsakoleten skupen nastop. Naslednje leto, tretjo nedeljo v juniju, je bil prvi Slovenski dan pri župniji sv. Gregorja. Predstavniki organizacij Lipa
park, Bled, Slovenski park, Sava, Triglav in župnijskih organizacij so za koordinacijo prireditev in kot pokrovitelja slovenskih dnevov formirali Slovenski koordinacijski odbor Niagara.
Slovenski dan 1991 je bil v Slovenskem parku tik pred desetdnevno vojno v Sloveniji. Šele leto kasneje je ta praznik zaživel v pravem sijaju, ko je bil Slovenski dan pri društvu Lipa Park in obenem prva proslava slovenske državnosti. Leta 1993 je bilo gostitelj društvo Bled iz Beamsvilla. Kanada je dobila prvega veleposlanika republike Slovenije Marijana Majcna, ki je bil naslednje leto častni gost prireditve pri društvu Triglav v Londonu. Društvo Sava iz Kitchenera je kot gostitelj prireditve Slovenski dan 1995 zaključilo prvi krog slovenskih dnevov med organizaijami na niagarskem polotoku. Drugi krog se je znova začel pri župniji sv. Gregorja Velikega v Hamiltonu. Zadnji Slovenski dan v Slovenskem parku je privabil tudi množico rojakov širše slovenske skupnosti in gosta iz Slovenije Ivana Bizjaka, varuha človeških pravic. Narodni dom Lipa Park je bilo prizorišče prireditve Slovenski dan 1998.
Vsak gostitelj je dal tej vseslovenski prireditvi svoj poseben doprinos, vendar je Slovenski dan že od samega začetka duhovno, kulturno in družabno srečanje rojakov. Župnik Franc Slobodnik vsa ta leta bogati duhovni in kulturni program dneva. Pevski zbori in kar nekaj generacij folklornih skupin se je zvrstilo na odru. Enako pomemben je družabni del prireditve, ki nas kljub razdaljam vsako leto družabno povezuje.
Čeprav se je Slovenski dan leta 1990 rodil povsem spontano, se je tradicija obdržala prav zaradi doprinosa pozitivnih ljudi, ki so se zavzemali za vrednote meddruštvenega sodelovanja. Za organizacijo prireditve je potrebna množica ljudi dobre volje, ki so leto za letom podpirali to manifestacijo. Na ta edinstven način je Slovenski dan razgibal sleherno organizacijo, še zlasti manjša in bolj oddaljena društva so bolj živo čutila to solidarnost rojakov na Niagarskem polotoku. Naj živi Slovenski dan, ki nas združuje in krepi - tudi v bodoče!
GOSTOVANJE PEVSKEGA ZBORA GLORIJA
Slovensko kulturno društvo Hamilton-Wentworth pri župniji sv. Gregorja v Hamiltonu organizira turnejo pevskega zbora Glorija iz Velike Polane v Prekmurju. Zbor pride v Kanado 7. julija in bo imel do 23. julija vrsto nastopov, in sicer: 9. julija ob 7:30 pri sv. Gregorju v Hamiltonu, 12. julija v Montrealu, 18. julija pri društvu Sava v Bresualu, 19. julija v Boltonu na letovišču Večernega zvona in v ponedeljek, 20. julija zvečer na Brown's Line v Torontu.
Komorni pevski zbor Glorija deluje četrto leto in ga sestavlja 18 pevcev, ki so v glavnem študentje in intelektualci, doma iz Velike Polane, Žižkov, Hotize, Brezovice, Dolnje Bistrice in Lendave. Vodi jih glasbeni učitelj Jože Gerenčer. Do sedaj so imeli že preko 60 nastopov, od tega osem samostojnih koncertov. Njihov repertoar obsega predvsem slovenske narodne in umetne pesmi, iz svetovne zborovske literature pa pesmi iz obdobja renesanse s sakralno tematiko.
S komornim zborom Glorija pride v Kanado tudi predsednik Slovenske izseljenske matice dr. Janez Bogataj.
POHOD LJUBEZNI V KORIST DOMA LIPA
Tradicionalni slovenski Walk-a-thon v korist Doma Lipa, ali Pohod Ljubezni '98, je bil tudi letos zelo uspešen, za kar gre zahvala vsem, ki so na kakršen koli način sodelovali, še posebno pa tistim, ki so sodelovali pri organizaciji, pri samem pohodu in seveda sponzorjem. V pohodu je hodilo 88 oseb, sponzorjev pa je bilo okoli 800, kar dokazuje, da se mnogo ljudi zaveda, kako potrebna je Slovencem ta ustanova. Uspeh je bil tudi v finančnem merilu, saj je bilo zbranih 39,000 dolarjev. Če ste priložnost za podporo starostnemu domu Lipa zamudili v času Walk-a-thona, svoj prispevek še vedno lahko pošljete ali oddate članom finančnega odbora Lipa.
KANADSKA SLOVENSKA GOSPODARSKA ZBORNICA
Na rednem letnem občnem zboru Kanadske slovenske gospodarske
zbornice so člani pregledali delo v preteklem letu in si začrtali smernice za prihodnost. Jože Slobodnik je poročal o Kanadski poslovni misiji "Team Canada" v Latinsko Ameriko, ki se je je kot edini Slovenec med 500 poslovneži iz cele Kanade udeležil letos januarja. V odbor Zbornice je bilo izvoljenih nekaj novih članov, za predsednika pa je bil izvoljen Frank Brence.
GOSTOVANJE VESELIH ŠTAJERK
Vesele Štajerke se imenuje prva glasbena skupina v Sloveniji, ki je sestavljena iz samih deklet. To so dekleta, ki so s srcem in dušo predana glasbi. Vsa dekleta poleg glasbene šole obiskujejo tudi različne srednje šole. Mojca Črešnar igra na diatonično harmoniko, bas kitaro in poje. Mojca Hercog igra klaviature, bas-kitaro in povezuje program. Loti Zlaus igra ritem kitaro in prepeva. Pred letom in pol se jim je pridružila še pevka Vida Sadek iz Zreč.
Dekleta so leta 1995 posnela svojo prvo samostojno kaseto z naslovom Vesele Štajerke, konec leta 1997 pa je izšla njihova druga kaseta in prva zgoščenka, za katero so letos dobile zlati CD.
Skupina letos julija v organizaciji Vseslovenskega kulturnega odbora prihaja v Kanado in Ameriko. Spremljal jo bo tudi njihov vodja Jože Zlaus, ki je sicer navdušen slikar in bo obenem razstavljal tudi svoje grafike.
Prvi nastop Veselih Štajerk bo 5. julija v Milwaukeeju, 11. julija na Bledu v Beamsvillu, 12. julija na Lovski farmi v Allistonu, 18. julija v Edmontonu, 19. julija v VVinnipegu, 24. julija v Montrealu, 26. julija na Slovenskem letovišču v Boltonu, 1. avgusta v Londonu, 2. avgusta pa v Slovenskem parku.
SLOVENSKI DAN
Kanadski slovenski svet in Slovensko letovišče pripravljata 39. slovenski dan, ki bo 5. julija 1998 na cerkvenem letovišču v Boltonu. Ta dan bo še posebno slovesen. Slavnostno mašo bo daroval torontski nadškof kardinal dr. Alojzij Ambrožič. Na popoldanskem kulturnem programu bo glavni govornik dr. Edi Gobec, direktor Slovenskega raziskovalnega centra v Clevelandu.
PLESNO AKROBATSKA SKUPINA FLIP
Vseslovenski kulturni odbor je letos v svoj program vključil tudi organizacijo gostovanja plesno akrobatske skupine FLIP iz Slovenije. V Kanado pride 30 otrok s spremljevalci, ki bodo od 25. julija do 2. avgusta taborili v Slovenskem parku. Nastopili bodo v Slovenskem parku, v Marinelandu in v VVonderlandu.
Plesno akrobatska skupina Flip iz Pirana ima v svojih vrstah 400 deklet in fantov od 4. do 20. leta starosti in skupino odraslih. Ukvarjajo se s plesom in akrobatiko, pa tudi z gledališčem. Vodijo jo trenerji športne gimnastike in plesa Stasja, Mojka in Mitja Mehora in Geraldina Gržinič Gina.
Skupina je v zadnjem času dosegla več uspehov na državnih prvenstvih in na mednarodnih festivalih in tekmovanjih. Nastopila je že na Portugalskem, Madžarskem, Češkem, Danskem, v Italiji, Avstriji, Grčiji, na Kanarskih otokih in na Svetovni gymnaestradi v Berlinu. Leta 1996 so Flipova dekleta nastopila na prvem ameriškem gimnastičnem festivalu v Los Angelesu, kjer so bile prve Evropejke, in v Disneylandu.
Akrobatska skupina FLIP iz Pirana
TURNIR V GOLFU
Edi Kodarin
Med drugo generacijo Slovencev je golf popularna oblika poletnega športa. Slovenski šolski sklad za štipendije v sodelovanju z društvi Bled iz Beamsvilla, Lipa Park iz St. Catharinesa in Župnijo Sv. Gregorija Velikega iz Hamiltona bo letos organiziral turnir v golfu.
Igralci golfa se bodo zbrali 1. avgusta ob 9.30 v Riverview Golf and Country Clubu na 313 Victorija Avenue v Fenvvicku. Po končanem turnirju bo večerja v dvorani društva Bled v Beamsvillu. Cena za golf in večerjo je 55 dolarjev, samo za večerjo pa 20 dolarjev. Če želite podpreti to dobrodelni fond, ki je bila ustanovljen z namenom, da finančno pomaga kanadskoslovenskim študentom, potem združite prijetno s koristnim in se udeležite te prireditve. Če golf ni ravno vaša zvrst športa, se lahko udeležite družabnega srečanja in večerje in na ta način podprete to akcijo.
Za informacije in rezervacije pokličite Edija Kodarina (905-560-40640 ali 905-643-3805), Dana Demšarja (905-662-8420), Jerryja Ponikvarja (905-333-5813), v Torontu pa Billa Kocjančiča (905-737-6785) ali Johna Starka (416-291-5168)
NOVICE IN ZANIMIVOSTI IZ SLOVENSKEGA PARKA
Milica Muhič
Prireditve v Slovenskem parku so bile letos dokaj zanimive in uspešne.
Za nami je banket Vinski sejem. Kot ime pove, smo ta dan ocenjevali vina naših slovenskih proizvajalcev. Tisti, ki so prinesli vino za ocenjevanje, so večer preživeli v nestrpnem pričakovanju, kako bo komisija ocenila. S prvim mestom je bilo nagrajeno vino Toneta Zuniča iz Kitchenerja, drugo mesto pa je prejel Ivan Plut.
Na tem banketu smo tudi gostili Mešani pevski zbor Krka iz Slovenije. S pevci smo preživeli prijeten večer in navezali nova poznanstva. Ta dan nas je obiskal tudi naš veleposlanik dr. Božo Cerar. Po okusno pripravljeni večerji so pevci podali kratek koncert, potem pa je za ples igral Alpski Kvintet.
Druga prireditev na našem letovišču je bilo taborjenje za mladino. Za ples je igral ansambel Mighty Souls. Najbolj pogumni so ta dan tudi že plavali v novo očiščenem bazenu, čeprav je bila voda še nekoliko mrzla. Mladina je s svojim discipliniranim vedenjem in upoštevanjem društvenih pravil dokazala, da je vredna zaupanja.
Za ribiče imamo 25. julija organiziran avtobusni izlet na jezero Erie. Odhod iz Parka bo ob 4. uri zjutraj. Isti dan bo začetek otroškega taborjenja, ko se bo v naš park naselilo okoli trideset otrok iz Slovenije - članov plesno-akrobatske skupine Flip iz Pirana. Njim se bodo pridružili tudi naši otroci in upamo, da se bodo med njimi stkale nove prijateljske vezi. Ob koncu kampinga, 2. avgusta, nam bodo uprizorili svoj akrobatski nastop. Ta dan se bodo otroci pomerili tudi v športnih igrah. V programu bodo sodelovale tudi plesne skupine. In da bo vzdušje res slovensko, bodo za ples igrale Vesele Štajerke iz Slovenije.
Kot vidite, Slovenski park letošnje poletje pripravlja precej atrakcij za mladino in odrasle.
DELEGACIJA MARIBORSKE UNIVERZE OBISKALA TORONTO
Konec maja se je v Ontariu mudila 3-članska delegacija mariborske univerze, ki jo je vodil prof. dr. Jože Florjančič, dekan Fakultete za organizacijske vede. Pri navezovanju stikov s kanadskimi
univerzami jim je pomagal Peter Čekuta, ki je zaposlen na Ministrstvu za šolstvo. Omogočil jim je tudi ogled nekaterih visokošolskih ustanov in univerz in dogovore v smeri bodočega sodelovanja.
Srečanje z zastopniki slovenske skupnosti v Torontu jim je omogočil Vseslovenski kulturni odbor, ki je na ladji Captain John organiziral večerjo in prijateljsko srečanje. Srečanje sta finančno sponzorirala Jože Kastelic in Jože Slobodnik.
V svojem nagovoru je Peter Čekuta orisal delovanje kanadskih univerz in možnosti za sodelovanje, dr. Florjančič pa je nato na kratko opisal Fakulteto za organizacijske vede, vključevanje le-te v mednarodne šolske institucije, ter možnosti za sodelovanje med univerzo in slovensko skupnostjo v Kanadi, potem pa je odgovarjal na vprašanja predstavnikov slovenske skupnosti o konkretnih možnostih sodelovanja.
Ker slovenski skupnosti v Torontu, in v Kanadi nasploh, primanjkuje novih priseljencev, bi izmenjava študentov vsekakor lahko veliko prispevala k bodočemu prizadevanju za ohranitev slovenstva.
POPRAVEK "Koledarja prireditev" (zadnja stran): Pikniki na Holiday Gardens 12. julija, 15. avgusta, 23. avgusta 1998.
KANADSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK V SLOVENIJI
Dve leti zatem, ko je bil slovenski predsednik vlade Janez Drnovšek na obisku pri kanadskem ministrskem predsedniku jeanu Chretienu in ga je povabil, naj obišče Slovenijo, je Chretien 17. maja letos prišel na kratek uradni obisk v Slovenijo.
Predsednika vlad sta že ob svojih preteklih srečanjih navezala prijateljske stike, saj imata kar nekaj skupnega: oba sta v svojih državah voditelja liberalnih strank in obema je to že drugi premierski mandat. Najgloblje vezi med obema državama pa predstavlja nad 25.000 Slovencev, ki živijo v Kanadi.
Chretien je pripotoval v Slovenijo s posebnim kanadskim vladnim letalom. V Slovenijo je prišel iz Birminghama, kjer seje udeležil srečanja G-8, iz Slovenije pa je odpotoval najprej v Sarajevo, kjer je obiskal kanadske vojake v Bosni, nato pa še v Rim in Vatikan.
V slovenski delegaciji, ki je pričakala kanadskega predsednika vlade, sta bila tudi veleposlanik Republike Slovenije v Ottavvi dr. Božo Cerar in kanadska veleposlanica Suzan Carthvvright, ki za Slovenijo skrbi iz Budimpešte.
Med svojim kratkim uradnim obiskom v Sloveniji se je Chretien najprej srečal z
gostiteljem, slovenskim premierom Drnovškom. Sledili so uradni pogovori delegacij obeh vlad, nato pa je kanadskega gosta sprejel tudi predsednik republike Milan Kučan.
Med Chretienovim obiskom v Sloveniji so bili med slovensko in kanadsko vlado podpisani sporazum o socialni varnosti, ki je še zlasti pomemben za Slovence, živeče v Kanadi, katerim se bo sedaj delovna doba v Sloveniji štela tudi v Kanadi in obratno, dogovor o izvajanju tega sporazuma in memorandum o soglasju med obrambnima ministrstvoma obeh držav o obrambnih odnosih.
V razgovorih o mednarodnih razmerah je Drnovšek izrazil dvom, da bo možno krizo v Kosovu rešiti brez mednarodne pomoči. Chretien je povedal, da je Kanada pripravljena poslati v Kosovo svoje vojake, v kolikor se bo OZN odločila, da pošlje tja svoje mirovne sile. Tudi Drnovšek je izjavil, da ne izključuje možnosti, da bi tudi slovenski vojaki sodelovali v mirovnih silah OZN na Kosovu.
Na vprašanje kanadskih novinarjev o povodu njegovega obiska v Sloveniji je Chretien odgovoril, da je obisk dokaz kanadske podpore Sloveniji, državi, ki lahko služi kot model stabilne
demokracije in spoštovanja človeških pravic na tem področju. Kanadski predsednik vlade, ki je lani v Madridu podprl takojšen spejem Slovenije v Nato, je obljubil Sloveniji tudi nadaljnjo podporo pri njenem prizadevanju za članstvo v Natu. Kanada je Slovenijo podprla tudi pri kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta OZN. To članstvo je vsekakor dvignilo politično vlogo Slovenije v svetu.
Na pogovorih vladnih delegacij je bilo precej govora o okrepitvi konkretnih dvostranskih odnosov , predvsem na področju gospodarstva. Medtem ko je politično sodelovanje med obema državama na visoki ravni, je blagovna menjava še dokaj skromna. Z nakupom dveh potniških letal za Adrio Airways in simulatorja za krško nuklearko, se je v zadnjem času občutno povečal slovenski uvoz iz Kanade.
Po mnenju slovenskih vladnih krogov je bil to eden najvišjih obiskov v zadnjih letih.
Slovenski veleposlanik dr. Božo Cerar se je po vrnitvi iz Slovenije sestal s predstavniki slovenske skupnosti v Torontu in podrobneje poročal o obisku ministrskega predsednika Jeana Chretiena v Sloveniji.
piše dr. France Habjan
KANADSKI SLOVENSKI KO M G RES
V dvorani Brezmadežne v Torontu je bilo 7. marca 1998 redno letno zasedanje Kanadskega slovenskega kongresa. Zasedanja so se udeležili člani Kongresa iz Toronta, Hamiltona, Windsorja, Ottawe, Kitchenerja in Montreala. Povabilu so se odzvali tudi slovenski veleposlanik dr. Božo Cerar, predsednik državnozborske komisije za odnose s Slovenci po svetu in zamejstvu in član Državnega zbora mag. Marijan Schiffrer, tajnica parlamentarne komisije Barbara Sušnik, predstavnik Poljskega kongresa Walter Shelug ter oba slovenska župnika Valentin Batič in Ivan Plazar. Pozdravna pisma so poslali predsednik SSK dr. Jože Bernik, državna tajnica v ZM ga. Mihaela Logar, predsednik Kanadskega hrvaškega kongresa dr. ing. Ivo Hrvoič.
Občni zbor je vodil podpredsednik KSK Kari Vegelj. Dnevni red je predvsem vseboval poročilo predsednika dr. F. Habjana, poročilo člana Izvršnega odbora Staneta Kranjca o kanadskem ljudskem štetju 1996, ter volitve v Glavni odbor. Predsednik dr. F. Habjan je v svojem poročilu poudaril, da se področje dela KSK ne pokriva z delovanjem drugih organizacij, ki predvsem posegajo v svojo krajevno zaokroženo družabno in kulturno dejavnost ter da si KSK prizadeva uresničevati kongresne ideale, sprejete leta 1991 na ustanovnem zasedanju SSK. Poudaril je nujno sprejetje in izvajanje zakona o Posebnem statusu Slovencev brez slovenskega državljanstva. Omenjeni predlog naj bi bil potem v zasebnem razgovoru s predsednikom parlamentarne komisije mag. Marijanom Schifrerjem predmet temeljitega razpravljanja.
Član Izvršnega odbora KSK Stane Kranjc je potem obširno predstavil izid popisa kanadskega prebivalstva iz leta 1996. Izidi kanadskega štetja imajo prav sedaj veliko odmevnost v
slovenskem kulturnem prostoru. V Argentini in Avstraliji nameravajo podvzeti korake, da bi na nek način mogli ugotoviti vsaj približno število slovenskih rojakov, bodisi v okviru uradnih popisov ali pa s skupnim nastopom slovenskih organizacij v omenjenih državah. KSK meni, da je bil dosežen v precejšnji meri namen dejavnosti kongresne organizacije v Kanadi.
Slavnostni govornik je bil predsednik parlamentarne komisije poslanec mag. Marijan Schiffrer, ki je v svojem enkratnem nagovoru predstavil "mojo in vašo domovino Slovenijo". Za gotovo pa je imel obisk mag. M. Schiffrerja precejšno namensko težo, saj se je v starostnem domu Lipa sestal v srečanjih in razgovorih tudi s širšim Vseslovenskim kulturnim odborom, drugi dan pa tudi s Kanadskim slovenskim svetom. Mag. Schiffrer se je mogel ob tem obisku osebno seznaniti s stanjem slovenske skupnosti v Kanadi in z njenimi potrebami.
Na volitvah je bil v nov odbor izvoljen dr. Jane Vintar, višji šolski svetnik. Na prvi KSK seji se je oblikoval nov odbor: prof. jerry Ponikvar (predsednik sveta), dr. France Habjan (predsednik izvršnega odbora), dr. Stane Bah ter Kari Vegelj (podpredsednika), Jožica Vegelj (tajnica), Stane Kranjc (za finančna vprašanja), Jože Kastelic, Rev. Valentin Batič, Ciril Soršak, ing. Tony Horvat, dr. Anton Kačinik, Frank Osredkar, dr. Srečko Pregelj, Franc Rihar, dr. Janez Vintar (člani sveta). Po občnem zboru je sledila kulturna prireditev na visoki umetniški ravni. Sodelovali so: pianistka dr. Damjana Bratuž iz Londona, Ont., operna sopranistka Kristina Szabo, mlada sopranistka Sonja Čekuta in njen brat Marko, recitator dr. Anton Kačinik ter dekliški zbor Plamen. Program je povezoval podpredsednik Karel Vegelj.
Sledilo je družabno srečanje ob dobro pripravljeni zakuski. Poročilo pa ne bi bilo popolno, če ne bi omenili dejstva, da sta k uspehu pripomogla tudi dva slovenska mecena, Jože Kastelic in Jože Slobodnik.
IZ SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA
SSK bo družno s Slovenskim Zdravniškim Društvom v dneh od 16 - 20 septembra 1998 organiziral SREČANJE SLOVENSKIH ZDRAVNIKOV PO SVETU. Nameni tega svetovnega srečanja slovenskih zdravnikov so sledeči: mednarodno strokovno sodelovanje, Specializacija, študijske izmenjave, internacionalizacija zdravstva ter dosežki slovenskih zdravnikov po svetu. S svojimi referati bodo sodelovali zdravniki iz Avstralije (dr. Jožica Padle Ledinek), iz Argentine (kirurg dr. Jure Bajuk ter dr. Jože Rožanec), iz Italije (dr. Marko Pahor, dr. Rafko Dolhar), iz Španije (dr. Ciril Rozman - svetovno znan specialist), iz ZDA (dr. Mirjam Lango, dr. Mladen Šolar, dr. Lidija Krampfer, dr. Veronika Ravnikar, dr. Ciril Godec) ter iz Slovenije (dekan med. fakultete dr. Miha Zargi, dr. Zoran Arnež, dr. Silvija Onušič, prim. Majda Kregelj Zbačnik, dr. Boris Filli, dr. Kržan ter znanstveni institut Jožef Štefan iz Ljubljane). Srečanje bo dva dni na Bledu, zadnja dva dni pa v gradu Otočec pri Novem mestu.
Na srečanju bo sodeloval tudi minister za zdravstvo dr. M. Jereb. To bo poleg slovenskega ustanovnega kongresa SSK leta 1991 v Ljubljani, ko so se zbrali Slovenci prvič v zgodovini na predvečer slovenske osamosvojitve iz vseh petih celin, drugi največji dosežek svetovnega slovenskega kongresnega gibanja in prav ta dejavnost je srčika kongresnega gibanja.
Darinka Mihaela Cerar -
DAMA NA INVALIDSKEM VOZIČKU
Cvetka Kocjartčič
Darinko Cerar vsekakor lahko uvrstimo med zaslužne kanadske Slovenke. Ne samo zato, ker je premagala svoj občutek manjvrednosti, po poškodbi hrbtenice, zaradi česar nikoli ni mogla hoditi, ampak predvsem zato, ker se tako aktivno vključuje v kanadsko življenje in v slovensko skupnost, da je marsikomu lahko vzgled in inspiracija. Darinka se je rodila pred skoraj petinšestdesetimi leti v verni krščanski družini v Ljubljani, v župniji Sv. Petra. Pri rojstvu ji je bila zlomljena hrbtenica, vendar tega ni nihče takoj opazil, ko pa po nekaj mesecih še vedno ni pregibala nog, je mamo močno zaskrbelo in poromala je z njo od zdravnika do zdravnika in šele neki češki specialist v Ljubljani je ugotovil, da ima zlomljeno hrbtenico. Tako je bila Darinka že zgodaj v življenju prikrajšana za mnoge stvari, ki jih otroci v mladih letih počnejo. In če že ni mogla razvijati svojih fizičnih sposobnosti, je s svojim umom dojemala svet okoli sebe, še posebno pa svet knjig. Starejši bratje in sestre, ki so že hodili v šolo, so se doma pogosto na glas učili, bodisi za šolo, ali za kakšno kulturno prireditev, in tako je že v rani mladosti dobila posluh za lepoto slovenske besede, glasbe in kulture. Od njih se je že s petim letom naučila brati, in ker so imeli doma bogato knjižnico, se je pozneje s knjigami krajšala čas, ker ji je bil vstop v šolo onemogočen.
Druga svetovna vojna je tragično posegla v Cerarjevo družino, še zlasti dogodki tik po vojni. V strahu pred negotovo prihodnostjo sta starša 5. maja 1945. leta z otroki vred, tako kot mnogo drugih slovenskih beguncev, zbežala v Avstrijo. Prepričana, da bo to le začasna odšelitev, sta Darinko pustila v samostanu pri Marijinih sestrah v Šmartnem pri Ljubljani. Dogodki v Vetrinju so jim onemogočili vrnitev in begunci so morali domovino za
vedno odpisati. Franci, Ivan in Slavka so šli v Graz študirat in so se od tam preselili v Kanado. Ostali so moral i najprej v taborišče v Špittalu, od tam pa so se pridružili ostalim trem v Lehtbridgeu, v Alberti. Po obveznem pogodbenem delu so se preselili v Toronto. Vseh deset Darinkinih bratov in sester si je s pridnim in trdim delom v Kanadi uredilo dobro življenje.
"Precej časa so se bali zdrževati stike z mano," Darinka pripoveduje o tistih letih, "tako da sploh nisem vedela, kje so. Pri Marijinih sestrah sem bila osem mesecev, potem pa je bil samostan razpuščen. Z
ostalimi bolniki so me v hudi zimi pripeljali v zavetišče Sv. Jožefa v Ljubljani, in ko je bilo tudi to leta 1948 razpuščeno, so me poslali v novoustanovljeni Dom invalidne mladine v Kamiku."
Invalidov raznih narodnosti je bilo tiste čase v Sloveniji veliko, med mladino največ zaradi explozij min in granat. V domu je bila tudi osemletna osnovna šola, česar se je Darinka še posebej veselila. Njena prva učiteljica je bila sedaj znana otroška pisateljica Ela Peroci, na katero jo vežejo lepi spomini. V Kamniku so prirejali razne proslave, kjer je Darinka rada nastopala z recitacijami in petjem. Misel, da bi postala odvetnica, je opustila,
ko se je začela v šoli soočati z resnimi problemi. 2e to, da je šolo začela šele s trinajstimi leti, je bilo ponižujoče, poleg tega pa so bili v domu, zaradi staršev ter bratov in sester, ki so odšli v tujino, do nje nezaupljivi. S trdno vero je vse to prenašala, čeprav je marsikdaj na skrivaj jokala. Duševnim mukam so se pridružili še problemi z ledvicami in mehurjem, pa hudi glavoboli in rane po telesu. Deloma je bila temu kriva tudi slaba hrana. Čeprav se je rada učila, v učenju ni našla pravega smisla, ker so ji mnogi govorili, da ne bo imela možnosti za nobeno službo, ker je njen svet fizično omejen na invalidski voziček.
Sprijaznjenje z usodo, da ne bo mogla samostojno živeti se je pri enaindvajsetih letih, rada ali nerada, preselila v Dom počitka v Mengeš. Spočetka je močno pogrešala družbo mladih, potem se je pa tudi okolja starejših privadila in se je tam zelo dobro počutila. K temu je pripomoglo tudi to, da so domači navezali stike z njo, ji pošiljali denar, da si je lahko privoščila
kak priboljšek. Kupili so ji invalidski voziček na ročni pogon, s katerim je lahko obšla ves Mengeš. Tako se je spoznala z ljudmi izven starostnega doma. Z nekaterimi si še sedaj dopisuje in ob obiskih v Sloveniji jo prijazno sprejmejo.
Sestra Slavka, ki je v Kanadi doštudirala medicino, se je še posebej zanimala za Darinko in ji je prigovarjala, naj pride v Kanado, kjer bi ji zdravniki utegnili še kaj pomagati. Za Darinko je bila ta odločitev zelo težka: v sedmih letih se je v Mengšu navezala na ljudi in na okolje, medtem ko je fizična ločitev od domačih počasi rahljala sorodniške vezi. Pa vendar sta bila misel na domače in upanje, da ji bodo kanadski zdravniki vsaj olajšali bolečine, če ji že ne bodo mogli drugega pomagati, dovolj vabljivi, da se je odločila za izselitev v Kanado. Tiste čase še za zdrave ljudi ni bilo lahko dobiti ¡migracijskega dovoljenja, še težje pa je bilo za Darinko, ki je bila invalidka. Toda z vztrajnostjo je vse probleme premagala in tik pred Božičem 1961. leta prišla v Kanado. "Brez podpore domačih, ki so imeli v Kanadi dobre službe in so jamčili zame, me Kanada verjetno ne bi sprejela," Darinka hvaležno pove.
"Sestra me je takoj ob prihodu zdravniško zavarovala in tri mesece pozneje sem šla v Toronto General Hospital na operacije," pripoveduje Darinka o tem najtežjem obdobju svojega življenja. "2e v naprej so mi povedali, da bodo operacije težke in zdravljenje dolgotrajno, toda ker sem zaradi bolečin v hrbtenici grozno trpela, sem operacije tvegala. Trinajst mesecev sem bila v bolnišnici, od tega šest mesecev na leseni postelji, ki so jo vsaki dve uri obračali. S pomočjo sestre Slavke in prijateljice Marice Škrbec, ki je bila tam medicinska sestra, sem se lahko z zdravniki pogovorila o poteku operacij in zdravljenju. Delno so mi pomagali: zravnali so mi noge in hrbtenico, da lažje sedim, seveda s pomočjo ortopedskega steznika. Zaradi groznih bolečin se za tako operacijo ne bi nikoli več odločila. V tisti dobi trplejnja in zdravljenja me je med drugimi sorodniki in prijatelji večkrat obiskal in s svojim prijetnim humorjem vzpodbujal in kratkočasil takratni profesor, sedanji kardinal dr. Alojzij Ambrožič. Za
njegove obiske sem bila in mu bom za vedno hvaležna."
Po delnem okrevanju je šla v Lindhurst Hospital, posebno bolnišnico za rehabilitacijo invalidov. Tam je bila samo dva meseca, potem pa so ji ponudili služ bo v laboratoriju, kjer so izdelovali operacijske igle in niti. Opravljala je dela, ki niso zahtevala znanje angleščine: pregledovnje, sterilizacija, pakiranje. Delala je šest dni v tednu, po devet ur na dan. Po enem letu jo je spet zadela nesreča: pri padcu si je ponovno poškodovala hrbtenico. Od tedaj je invalidno upokojena in živi v svojem stanovanju in se sama oskrbuje. Sama se vsako jutro skopa, sama kuha, peče, pere, pomiva, lika in šiva... Za razvedrilo rada bere, posluša plošče in kasete, hodi v knjižnico... Rada fotografira in rešuje križanke. Ob večerih gleda informativne oddaje na televiziji. 2e od mladih let je močno navezana na naravo
in v Kanadi se je že pred dvajsetimi leti včlanila v Wild Life Federation in v Toronto Humane Society.
Samostojnost ji veliko pomeni in niti malo ne tarna, da so s tem povezane nešteta žrtvovanja in težave. S svojim aktivnim življenjem dokazuje, da se s trdno voljo da premagati marsikatero oviro. Ne samo, da je sposobna sama zase skrbeti, ampak skrbi tudi za druge. Precej let je pazila na otroke, tako Slovencev kot drugih Kanadčanov. Nikoli ni imela problemov z njimi. Dejstvo, da soji starši zaupali otroke v varstvo, je bilo veliko priznanje zanjo in močna vzpodbuda za njeno samozavest. Občutek, da je koristna družbi, jo je navdal s tako energijo, da se je lotila stvari, ki se jih še zdravi ljudje ne podstopijo. Skupaj s kanadskimi invalidi je šla pod vodstvom ustanovitelja podjetja Wheel-Trans, ki je tudi sam invalid, na Havaje. Za svojo 50-
nadaljevanje na strani 22...
Niko Grafenauer
(Translated by Jože Lazar and published in Terra Incognita, Ljubljana 1977)
The house
The house where you think things over is growing tense like a darkening day. Memories close in
as if you were dying with gloomy dignity.
Silence shines upon the immobility you take from the dead. Loneliness gnaws you like verdigris.
In the narrow crack of permitted consciousness
projecting itself like a beam into dusk, moths quiver.
Love throws your enlarged shadow against the wall. With a clammy key I step towards the threshold.
I call from the verge of black forebodings into emptiness. Silence is your language. I grow quiet,
but within me, as in late autumn, sounds flutter, almost tears. The house where you think things over is like the beginning of all that goes away.
The walk
Slowly,
as if veiled
by a dying urge,
I walk among somber winds
that bar my way.
Sometimes fatigue illumines me
like a dark flame.
Tree-roots
clench a handful of earth. Owl shudder in their sleep like heavy hours and their wailing cries flail into the night.
Summer
is a vigorous stir of light. Phantoms bloom in a long beam.
OČETOVE ROKE
trma Ožbalt
Moj oče je bil velik človek, skoraj dva metra visok. Bil je raven kot sveča, vitek, pod zagorelo kožo so mu plale od dela razigrane mišice. Vedno nasmejan, vse do smrti črnolas, nikoli ni razglašal, da je njegovo življenje ena sama veriga garanja in trpljenja. Moj ded je umrl, ko je bil oče še napol otrok, ki je kar takoj moral opravljati vse posle na veliki kmetiji. Bil je najstarejši od štirih otrok in edini sin. A kmetija je bila zadolžena in vse njegovo garanje in "furanje" v nočeh, da bi prišel do kake gotovine, ni nič zaleglo. Morda bi ga bila rešila bogata nevesta, a kaj, ko se je srečal s tržanko, ki ni imela druge dote kot lepoto, občutljivost, čipkasto perilo in za eno sobo pohištva. Ljubezen je bila silna, rodili so se otroci, kmetijo pa je moral oče prodati. Odtlej je bil delavec. Delal je po žagah, po Dolenjskem in Štajerskem. Les, hlodi, gozdovi - navezal se je na vse to in dostikrat je pravil, da ne bi šel nikoli nazaj na grunt. Tik pred vojno je imel v najemu žago, na kateri je rezal les za okoliške kmete, nekaj pa tudi zase, za prodajo. Les je kupoval ob nedeljah od zadolženih kmetov po savinjskih hribih. A prišla je vojna Nemci so mu zaplenili vse, kar je imel in ga z mamo izgnali v Slavonijo. Po tistem si ni nikoli več opomogel. Po vojni je spet žagal za različne delodajalce po Dolenjskem in Štajerskem, dokler ga ni zagrabila bolezen. Ves razrezan od hudih operacij je v enainsedemdesetem letu podlegel raku. In ko je ležal tako lep in raven, počesan in nasmejan na mrtvaškem odru, v svoji "zakmašni" črni obleki, so se mi od bridkosti razbolele oči ustavile na njegovih rokah - na tistih ubogih, izmučenih, svetih rokah, ki so tedaj, prvič odkar se je rodil, počivale. Če bi bil moj oče bogat, imeniten človek, ki si ne bi bil služil kruha z delom svojih rok, bi bile njegove roke najbrž vsestransko občudovane. Imel je dolge prste z močnimi nohti, oblikovanimi kot brezhibni mandeljni. A kaj, ko se je vsa njegova usoda zapisovala prav v te lepe roke in mu jih postopno uničevala. Ko sem bila otrok, sem mu pogosto sedela na
(Ponatisnjeno iz knjige Mrzle Peči, izdala Mohorjeva družba v Celju 1994)
kolenih in vselej sem z zanimannjem opazovala njegovo močno levico, ki me je držala v objemu. Na tej roki mu je bil sredinec otrpel in je bil v srednjem členku debelejši. Nikoli ga ni mogel zravnati. Vsakokrat mi je potrpežljivo pojasnil, da si je bil roko poškodoval "na furi", ko je bil še mlad, da ni šel k zdravniku, in da se je potem vse narobe zaraslo. Za to poškodbo mu še mar ni bilo. Potem pa je prišla huda nesreča. Nekega dne je oče prišel domov sredi popoldneva. Stanovali smo v hiši za uslužbence na Srebotnjakovi žagi v Šempetru, tako da je oče imel do doma le nekaj korakov. Bil je bled in skozi modri delovni predpasnik, ki si ga je bil ovil okoli desnice, je kapala kri. Mamin jok. Preplah, potem pa avtobus in v Žalec k zdravniku. Očetov palec na desni roki je bil razmesarjen do kosti. Razžagala mu ga je cirkularka. Bolnišnica v Celju, operacija' a za okrevanje si ni vzel časa. Kasneje, ko so prišli časi stiske, je bil še skoraj vesel te nesreče, ker mu je socialna zavarovalnica za zmanjšano delovno zmogljivost plačevala majhno mesečno odškodnino. Palec se je nekako zarasel, tudi ta nepregibljiv. Po vojni je oče žagal vse noči, ker je rezal les za obnovo hiše, ki jo je bila mama tik pred vojno podedovala po stari mami, in ki je bila v zadnjih dneh vojne zadeta od bombe in je delno pogorela. Neko mrzlo noč, ko je bilo jeklo na žagi vse ledeno, je očetu spet spodrsnilo na cirkularki. To pot so ga operirali v Novem mestu na levici je izgubil pohabljeni sredinec, kazalec pa mu je štrlel neuporaben v svoji otrdelosti. Včasih je oče rekel, da ga bo kar odrezal, ker mu je le v oviro pri delu. Pa ga ni. Na mrtvaškem odru so mu prijatelji zasuli roke, z iztegnjenim kazalcem vred, z nageljni, ki jih je imel vse življenje rad. Te dni mi je nekdo rekel: "Kakšne dolge prste imaš!" In perfektne nohte, le kako, da se ti nikoli ne lomijo?" Očetova dediščina. Le da mojih rok ni posvetila kri mučeništva in so zato moje roke le roke, očetove pa so svetinja. Sklenjene počivajo v miru pod dolenjsko ilovico.
NEWYORK	(Prvič objavljeno v Razgledih, Ljubljana)
Dr. Tom Ložar
Oprostite, ampak jaz imam Ameriko rad. Ko sem bil prvič na poti v New York, na parniku Independence, sem na dan pristanka odkril, da v kinodvorani v Prvem Razredu mirno vrtijo risanke. Za otroke so razredne meje spregledali in že sem sedel v tisti najlepši temi. Pa ni šlo. Mama je dol v tretjem cule pakirala. Vedel sem, da bo v skrbeh, hotel sem z njo deliti svoje veselje, pa sem tekel po njo. Od prvega do tretjega razreda je povsod daleč, in ko sva pritekla nazaj sva videla samo še Goofy-jevo zadnjico pod tistim The End. Kaže da sem bil takrat še pravi bodisatva, ki stoji ob vratih paradiža in ne vstopi, ker čaka da se mu vsa druga bitja pridružijo. New York me še vedno poduhovi. Razglednica ponavadi pravi: "Wish you were here." Ampak, kaj ko vi ne morete biti tukaj? Kako naj opišem čudežni New York tako, da ne zbudim zgolj nepotešljivega poželenja. Da ne bom, kot pravi Pavel, le brneč bron ali zveneča cimbala. Kadar berem slabo oceno lepega kraja in odpišem nevednost, so ljudje na tem svetu, ki New Yorka ne marajo, si mislim, človek se je boril s problemom potopisca, kraj je tako čudovit, da ga ne bi bilo lepo prikrajšanemu bralcu opisati po resnici, zato zapiše, Ah, saj ti itak ne bi bilo všeč!
Midva romarja greva enkrat na leto, po novem letu, ko je turistov manj. Med letom pa berem The New York Times in med motnjami, bolj je mraz, bolje se sliši, poslušam WCBS ali WQEW, Newyorčan v izgnanstvu. Ampak že spet filozofiram. V čem je smisel lepote, ki je ne moremo imeti? Ze res, oddaljen je le šest in pol ur, ko pa prideva tja, ob prihodu se zavedaš, da se že bližaš slovesu—si ga lahko privoščiva le malo. Sreča v nesreči. Vseliva se v sobo s kopalnico in kuhinjo (v Milburnu, za manj denarja kot za celico v imenitnih ljubljanskih) in si tam varčno kuhava, z izjemo praznične pojedine, tokrat v Gotham Bar and Grill in klobas na štantih.
Resnici na ljubo, prvotni namen kuhinje je, da se lahko delava domačina.
Rezervirava sobo na notranji strani in kot prava domačina opazujeva sosede, njih praznične okraske in rituale, V zameno tudi midva prineseva z seboj majhno božično jelko in tudi kak spodoben show prirediva. The New Yorker poroča v božični številki, da v mestu kjer ljudje niso videli ene same zvezde od velikega električnega mrka leta 1978, prodajo po sto tleskopov na teden! Midva ne bi s teleskopom, pa še dragi so. Po utrujajočih dnevih nakupujemo, mi in sosedi, za večerjo v Citarelli in Beacon Liquors. V New Yorku se hodi in se ti hodi, po Central Parku in po cestah in avenijah. Zvečer se počutiš, kot da si ravnokar prišel od Sedmerih. Ne se bati poučne podzemske in avtobusi so tako prijazni da avtomatizirano stopnišče poklekne pred slabotnimi. Pa saj tudi v hribe ne greš z žičnico. Greš v New York, tako kot v hribe, sam sebi nasproti in vrneš se pod noč enako hvaležen. Za nas kučmarje je New York jug in tako čudežen takoj. Januarja zna priti lažna pomlad, letos je bilo tudi 15 stopinj. Spremembo, morje, začutiš uro pred mestom. Prideva po Palisades Parkway-u, ki je kot podeželska avtocesta. Ves čas veš, da je mesto skrito za drevjem in onstran reke Hudson. Poznaš to poceni finto. Potem so tam, kar na enkrat, mitnice za George Washington Bridge. Ali se sploh zavedajo, da bi plačal, tudi če bi zahtevali $100? In zvoziš, zastor se dvigne in tam stoji, grad za gradom, prav tak kot na razglednicah in srce ti pobalinsko bobna. Ima, na primer, boljše muzeje (in bistroje) kot Pariz, pa še Parižanov ni. Še boljši muzeji so trgovine. Se razume, caveat emptor, če ne greš v njih le kupovat. Saks Fifth Avenue in Henri Bendel sta bila še praznična. Trgovine imajo to prednost, računalnik napiše porednost, da se lahko umetnin tam dotakneš-ptičjih kletk iz dračja, zapestnic, vrtnarskega orodja, ženskega perila, v Takashimayi, recimo. V Muzeju Moderne Umetnosti sem si zaželel pobožati lice neke bejbe Egon Schiela, iz zadnjih let, preden ga je španska gripa pobrala, ko se je končno naučil ženske
risati, a bi me aretirali. Spolno nadlegovanje. V Takashimayi sem imel pa rendez-vous in tete-a-tete z belo peau de soie haljo.
Takashimaya je za vogalom od špica hotela St. Regis. Tam je v čajnici na harfo igrala mlada gospodična na seji ruskih mafiosov, ki so z spremljevalkami sedeli sredi tržaško-peronsko velikega kupa dobrot. Oholo sva jih obšla na poti v King Cole Room, z odlično fresko Maxfield Parrisha, idealno postojanko za ob štirih. Snela sva nahrbtnik, odložila romarski palici, naročila in počasi srkala, jaz sancerre, ona martini. Kaj boste pa vi? Točaj je pozdravljal dobro ohranjeno, že večkrat plastično popravljeno blondinko v šestdesetih, "Lepo, gospa, sploh nisem vedel, da ste v mestu." Nekoč sva prišla, soba je bila nabita, in stala, z nosom na šipi in se spraševala, kot je rekel veliki pesnik mesta, Scott Fitzgerald: kdo plača pa muzkontarje? In žalostno odšla. Ko sva bila že na cesti, je pritekla za nama natakarica, prosta je ena miza, sva še konkurenta? Sva!
Kruh, in to ne mlečen, si služim kot profesor književnosti. Po dolgih naporih v fohu večkrat pozabimo, da je naša naloga poučevati čutnost. Nismo Bude, le budilci. Budilke? So višje stopnje človekove rasti, ampak brez te ne gre. Zakaj vas učim kako ta pesem približno gre, kam morda v New Yorku oči obrniti? Da se boste tudi vi od mojstrov samih in njih mojstrovin naučili videti lepote božjega sveta. Na to me je tokrat spomnil Filippino Lippi (Lippo Lippi-ja sin!) v Metropolitanskem Muzeju. (Pazite, Newyorčan reče Metropolitan muzeju, le ime opere skrajša v The Met!) Tako mi je ta sin nune in fratra, madonca, zrajcal dušo in telo z risbami madon, Morto e il disegno or che Filippo parte, da sem v mislih že tebe objemal, in povrh si tudi druge ogledoval.
Zunaj me je pa še New York nestrpno čakal.
glasba • music
KULTURNI AMBASADORJI KRKE V KANADI
Tovarna zdravil Krka iz Novega mesta se je bralcem Glasila že deloma predstavila, saj je to edino podjetje iz domovine, ki z oglasom izdatno podpira to našo publikacijo. Letos aprila pa so prišli v Kanado kulturni ambasadorji tega
samo lepo slovensko pesem. Ponudili so nam svoje prijateljstvo. To je prišlo še posebej do izraza na družabnem srečanu po koncertu. Ker so bili pevci iz različnih Krkinih obratov, smo v pogovoru izvedeli tudi marsikaj zanimivega o delovanju
podjetja, ki že od leta 1971 družno prepevajo v Mešanem pevskem zboru Krka. Petje je tista skupna točka, ki delavce tako številnega kolektiva medsebojno povezuje.
Na svoji turneji po Kanadi in ZDA se je pevski zbor Krka le za kratek čas ustavil v južnem Ontariu, kjer so pevci podali dva samostojna koncerta, in to v dvorani Brezmadežne v Torontu in pri Sv. Gregorju Velikem v Hamiltonu, v Slovenskem parku pa je bil njihov kratek nastop bolj neformalen, v znamenju družabnega srečanja med pevci iz domovine in slovenskimi rojaki.
Koncertni program je bil izredno pester in zanimiv. Pod vodstvom zborovodkinje Sonje Čibelj je zbor zapel vrsto lepih poznanih slovenskih narodnih pesmi, ob katerih se je navzočim raznežila slovenska duša, pa tudi nekaj manj znanih, bolj šaljivih in hudomušnih pesmi, ki so pregnale domotožje in privabile smeh na obraz. Kadar tako ubrano zazveni slovenska pesem iz več kot štiridesetih grl, je na koncertu vedno lepo.
Krkini pevci so nam prinesli več kot
tega uspešnega slovenskega podjetja, ki se ne ukvarja samo s proizvodnjo zdravil in predelavo zdravilnih zelišč, pač pa tudi s kozmetično industrijo in z zdraviliškim turizmom.
Iz Toronta so Krkini pevci odpotovali še v New York in Chicago. Organizator kanadskega dela turneje je bil Vseslovenski kulturni odbor.
PLANINSKI KVINTET V SLOVENIJI
Ansambel Planinski kvintet je bil ustanovljen komaj pred enim letom, vendar se je hitro povzpel med najbolj kvalitetne slovenske narodnozabavne ansamble v Torontu. Letošnjo pomlad so člani ansambla obiskali Slovenijo. V glavnem so šli na privaten obisk, imeli pa so tudi nekaj glasbenih nastopov, od katerih je seveda najpomembnejši nastop na TV oddaji Po domače. Rojaki v domovini so bili presenečeni nad kvaliteto njihovega igranja in so ansambel povabili, naj drugo leto ponovno obišče Slovenijo.
faces • obrazi
SYLVIA KOBAL
To Slovenians in Toronto, Sylvia Kobal does not need much introduction. For many years, she was a dancer and dance instructor with the Folklore Group Nagelj, founded and directed by her father Ciril Sorsak. She was also a singer and a founding member of the Plamen choir. She was very active in Slovenian community in Toronto, until she moved to Slovenia where she completed the MBA program at the International Executive Development Center (IEDC) at Brdo. She is an associate with A.T. Kearney Management Consultants. With her husband, Uros, she recently relocated to Toronto, however, her job takes her all over North America.
For all young people who consider studying in Slovenia, we asked Sylvia to tell us about her experiences, and this is what she said:
After completing my Bachelor of Commerce program at the University of Toronto, I wanted to enroll in Law School. The very same week that I wrote the Law school Admission Test I saw an article in Rodna Gruda about an MBA program offered in Slovenia. Coincidently, that same week, the Slovenian Canadian Chamber of Commerce had an event featuring Prof. Tony Dimnik, who lectures at McGill University, and at the IEDC. I met up with him to discuss school's carriculum, teaching methodology, professors and evaluation procedures. I applied and that summer when I was in Slovenia with Nagelj on dance tour, I was interviewed by the director of the school, Dr. Danica Purg. Consequently, I was accepted.
The IEDC Executive MBA program is a 19 week intensive program.The majority of professors and lecturers come from leading management institutions from around the world. Students are in the classroom from 8:30 in the morning until past 6 every day, even Saturday mornings.The classes are small which means that students have a lot of exposure to professors.
The program is conducted in English, but with an international candidate pool, late night conversations would jump from one language to another. I did get the opportunity to practice my Slovenian, and, for our independent study-consulting project, our team prepared written materials and orally presented to the client's managing board in the Slovenian language. Also, catching up on the latest news by reading Delo or
watching Dnevnik helped my business vocabulary tremendously.
The IEDC offers a number of regular and custom tailored programs, in addition to the Management program.The school also offers a variety of short (I day up to I week) focused events, and a summer school for young graduates.The school's picturesque location at Lake Bled (it recently relocated to Bled from Brdo) provides a relaxing environment in a unique setting.
My time at IEDC helped to prepare me for the dynamic nature of the European business environment, placing strong emphasis not just on the academics, but on the softer skills strongly demanded in today's business world. Communication and presentation skills, negotiations, the foreign culture.Two field trips gave us face-to-face encounters with top managers from leading companies in Germany,Austria, Italy, France and Switzerland. I don't think there's another MBA program around that gives you that kind of experience.The school also arranged for me an internship at Ljubljanska Banka's headquarters, where I worked alongside a consultant from the World Bank during the bank's privatization.
Indirectly, the IEDC also helped me find my job. One of our guest lecturers was a Slovenian who worked in Germany for an international management consultancy. He invited me to Munich to interview with the firm, and from there, I was invited to London to meet the head of European operations. I have now been with A.T. Kearney Management Consultants for almost 4 years; first in the London office, and recently, here in the Toronto office.
ZDRAVILNA ZELIŠČA
Človek je že od pradavnih časov verjel v zdravilno moč rastlin. Zdravljenje z zelišči so poznali pri vseh narodih, sodobna farmacevtska industrija pa je ljudsko zdravilstvo skoraj povsem izpodrinila, ko je začela pošiljati na trg raznovrstne sintetične preparate, ki so bolj praktični in bolj učinkoviti, na žalost pa imajo pogosto nevarne stranske učinke. Zadnje čase opažamo preporod alternativne medicine, kamor spadajo tudi zdravilne rastline. Sodobni človek se je šele sedaj začel zavedati, da je preveč zaupal v sintetična zdravila in v svojem vsakodnevnem življenju preveč zanemarjal in obremenjeval svoje telo in potem od zdravil pričakoval, da ga bodo le-ta rešila vseh nadlog.
Domnevajo, da je prvo zeliščarsko knjigo napisal kitajski cesar Shin-Nong, ki je živel okrog leta 3700 pr. Kr. V njej je opisal okoli 200 zdravilnih rastlin. V egiptovski knjigi iz leta 1500 pr. Kr. je opisanih okoli 700 zdravilnih zeli. Starozavezne svetopisemske knjige se pogosto sklicujejo na zdravilnost zelišč in medu. Tudi starogrški zdravnik Hipokrat, utemeljitelj sodobnega zdravilstva, je podrobno opisal okoli 200 zdravilnih zelišč.
S homeopatijo so se pogosto ukvarjali menihi, ki so v naravi nabirali zdravilne zeli, nekatere pa so gojili tudi po samostanskih vrtovih, in iz različnih knjig proučevali njihovo zdravilnost. V Sloveniji je v preteklih desetletjih populariziral zdravilna zelišča stiški menih p. Simon Ašič, ki je bil poznan kot
odličen homeopat in je na temo zdravilnih zelišč napisal več knjig.
Slovenci so že od nekdaj močno zaupali v zdravilna zelišča, še posebej na podeželju, kjer so ljudje vedno najprej poskušali svojo bolezen zdraviti z domačimi zdravili. Skoraj vsaka hiša je imela na podstrešju zalogo zdravilnih zeli, če ne drugega, vsaj lipovo cvetje, kamilice, bezeg, posušene borovnice, brinje, janež, amiko itd. Zanimivo je, da v Sloveniji zdravilnih zelišč in rastlinskih preparatov niso povsem izpodrinila kemična zdravila.
Danes se k naravnim zdravilom radi zatekajo tudi tisti, ki so se jim poprej izneverili, pogosto v primerih, ko nobeno drugo zdravilo ne pomaga. Pravo senzacijo je na primer povzročila izjava, da tablete iz šentjanževke lahko depresivnim bolnikom prav tako učinkovito pomagajo kot Prozac, in to brez stranskih učinkov.
Seveda pa naj tudi pri uporabi zdravilnih zelišč in njihovih preparatov velja zdrava pamet: pri izbiri bodimo previdni in pri uporabi zmerni. Tablete in kapsule, tudi če so narejene iz naravnih zdravil, nam ne morejo nadoknaditi zdravega načina življenja, pa tudi ne nekaterih zdravil.
Če imate kakšen preizkušen recept, ki vam je zanesljivo pomagal, ali če se ljubiteljsko ukvarjate z nabiranjem zelišč, vas vabimo, da nam o tem pišete in tako svoje izkušnje delite z drugimi bralci Glasila.
RADIO GLAS KANADSKIH SLOVENCEV
na CHIN FM 100.7 ob nedeljah zjutraj
od 9. do 10. ure (od začetka aprila do konca avgusta) od 11. do 12. ure (v ostalih mesecih)
Oddajo lahko poslušate tudi preko satelita Anik E-2, KU band (digital) po vsej severni Ameriki, ali preko kabla: London (Rogers Cable) 107.1, Ottawa (Rogers) 101.71 in 104.9W, Sudbury (Northern Cable) 96.9, Shunder Bay (Shaw) 88.9, Timmins (Northern Cable) 96.9, Windsor (Shaw Cable) 92.7.
Naročila za radio sprejemajo: Milena Soršak, tel. 905-625-4272 ali 905-276-7258, faks 905-625-0659, dr. Tone Kačinik, tel. 416-922-1161 in Frank Novak, tel. 905-561-1944.
Čeke naslovite na: Vseslovenski kulturni odbor,
770 Brown's Line, Toronto, Ontario, M8W3W2
..nadaljevanje s 17 strani • odprti album
letnico se je sama podala v Vancouver. S prijateljico je šla trikrat na Florido. Že trikrat je šla na obisk v Slovenijo. Ob zadnjem obisku leta 1997 se ji je uresničila tudi njena velika želja, da je lahko skupaj z romarji iz Slovenije obiskala Lurd. To je bilo zanjo nepozabno doživetje, ki ji je močno utrdilo samozavest. Še vedno je hvaležna šoferju, vodiču in sopotnikom, ki so izkazali veliko razumevanje zanjo in ji nudili pomoč.
Darinka je članica številnih organizacije in v njih zelo aktivno deluje. Kot članica Kanadskega združenja paraplegikov si je močno prizadevala, da je torontska mestna občina postavila po cestah rampe za invalide, da je Medical Arts Building (Stavba za medicinsko znanost) dobila rampo in stranišča za invalide, da so v Parkdale knjižnici invalidi dobili dvigalo.
V	Parkdalu je živela trinajst let in je aktivno delovala v klubu invalidov, še zlasti v kulturni sekciji. Pa tudi z nasveti je že mnogim pomagala. Rada pove, kako je nekemu invalidu rešila življenje. "Včasih lahko človeku tudi z besedo rešiš življenje. Nekega slepega invalida, ki je obupal nad življenjem, sem prepričala, da izguba vida ni najhujše, kar človeka lahko doleti. Najhujše je, če človek izgubi vero, če izgubi zaupanje v življenje. Ko se je sprijaznil s svojo usodo, je začel drugače ceniti življenje. Sedaj je poročen in srečen.
V	zadoščenje mi je, če lahko komu pomagam."
Darinka je bila aktivna tudi v kanadski katoliški organizaciji invalidov Sacred Heart Guild. Vseh petindvajset let, kar je ta organizacija obstojala, se je udeleževala mesečnih maš in sestankov v bolnišnici Sv. Mihaela ter duhovnih vaj v Mississaugi. Ker ni bilo več dovolj prostovoljcev in ker je bilo čedalje bolj težko s prevozi, je bila ta organizacija razpuščena. Pri starostnem domu Lipa je aktivna že od vsega začetka. 2e tedaj, ko so zbirali denar za gradnjo, je pomagala gospodu Kopaču zbirati in tipkati naslove, in potem, ko se je iz Scarborougha preselila v Etobicoke in je bil njen brat Franci upravnik doma Lipa, mu je pomagala pri tipkanju, obenem pa je delala tudi ročna dela za bazar. Ob torkih se z drugimi slovenskimi upokojenci srečuje v Domu Lipa in skupaj izdelujejo ročna dela, pojejo in se zabavajo. Tudi ves
izkupiček od ročnih del, ki jih izdela doma, gre za starostni dom. Pa bolnike rada obiskuje, če le more. Pri tem je seveda odvisna od prevoza, ki ga mora teden v naprej naročiti, ker je zaradi zmanjšanje državne podpore podjetje TTC močno zmanjšalo število kombijev za prevoz invalidov.
Darinka je imela že iz mladih let veselje do kulturnega dela. V domu v Kamniku je rada nastopala. Z veseljem se spominja tudi nastopa na dobrodelnem koncertu, ki ga je organiziral Vilko Čekuta. Takrat se je resnično počutila enakovredna drugim nastopajočim, čeprav je recitacijo izvajala na invalidskem vozičku. Njena skrita ljubezen je pisanje. Že v Kamniku je pisala pesmi, včasih kar na rjuho, ko ni imela papirja. Spesnila je kakih sto pesmi, pa se jih je le malo ohranilo. Nekaj se jih je izgubilo pri raznih selitvah, nekaj pa jih je sama uničila. V zadnjem času jo bolj mika proza. Domači so ji v veliko oporo, žal pa jih ne more obiskovati, ker imajo vsi hiše s številnimi stopnicami srečujejo se v dvoranah ob raznih družinskih slavjih in na pogrebih. "Smrt je pobrala že precej članov naše družine," potoži Darinka. "Najprej je leta 1978 nenadoma umrl oče, nekaj let za njim pa še mama. Božo, ki mi ni bil samo brat, ampak tudi najboljši prijatelj in mi je vedno priskočil na pomoč, če sem potrebovala popravilo vozička ali kakšno drugo popravilo v stanovanju, je skupaj z ženo Štefko umrl v prometni nesreči. Pet let za njim je v bolnišnici, kjer je bila zaposlena kot medicinska sestra, umrla Anica. Nekaj let pozneje je v hudih bolečinah preminil Ivan in tri mesece za njim smo pokopali še Francija. Darinko večkrat vidimo v slovenski cerkvi Brezmadežne, kjer je tudi članica Katoliške ženske lige. Rada obiskuje kulturne prireditve, banketi pa so zanjo prehrupni. Njena prisotnost v naši slovenski skupnosti je kot živ opomin, da je življenje dragocen dar, tudi če ni vedno takšno, kot si ga sami želimo. In če bi vsi znali ta dar tako koristno uporabiti, kot Darinka, bi bilo med nami veliko več medsebojne ljubezni, strpnosti in dobre volje.
Zaradi svoje telesne hibe nima več občutka manjvrednosti, toda dolga in naporna je bila pot do takšne stopnje samozavesti. O
tem pripoveduje: "Ko sem prišla v Kanado, sem s strahom šla v slovensko cerkev ali kam drugam. Bala sem se ljudi, zato sem se jih izogibala. Zdelo se mi je, da so se tudi drugi v moji prisotnosti nelagodno počutili. Invalidi ne potrebujemo sočutja in pomilovanja, želimo pa, da nas drugi sprejmejo take kot smo. Tudi sami se moramo sprejeti. Velikokrat je težko sprejeti sam sebe takšnega, kot si, še zlasti, če te drugi ponižujejo. Diskriminacija je najhujša žalitev za invalide. Najbolj me boli ignoranca ljudi. Ko sem bila še v Sloveniji, so ravno zgradili novo kinodvorano in so v njej uprizorili neko igro. Z vozičkom sem prišla v dvorano, pa nekdo za mojim hrbtom reče:"Kam smo prišli, da ljudje na vozičkih pridejo v dvorano." Nekaj podobnega se mi je dogodilo tudi v ljubljanski operi. Opazke neke fine dame so me tako zabolele, da sem šla ven in se zunaj zjokala. Odnos do invalidov seje v zadnjih desetletjih močno spremenil, tako v Sloveniji, kot v Kanadi. Nikoli nisem tarnala, zakaj ne hodim, ker se zavedam, da nisem edina. Čim bolj je tehnika na višku, več bo nesreč in več invalidov. Zavedam se, da imam bolečine in da ne bodo izginile. Toda kljub temu lahko poskušam kar se da normalno živeti in koristiti družbi."
Darinka gleda na življenje z velikim optimizmom. Zaveda se, da ne nosi svojega križa samo zase, ampak tudi za druge ljudi. Prizadeva si biti vedno lepo oblečena in urejena in že s svojim videzom kazati umirjenost in zadovoljstvo. Lahko bi rekli, da je elegantna dama z prefinjenim okusom za literaturo in klasično glasbo in z izrednim občutkom za človečnost. O njenem prispevkukanadski družbi pričajo številna pisma, ki jih je prejela od vplivnih Kanadčanov in kanadskih politikov. Njeno tiho zadovoljstvo pa je, da s svojim trpljenjem pomaga drugim premagovati njihove težave: to je pravo poslanstvo njenega življenja in vse drugo, kar dela za ljudi, je izraz njene hvaležnosti za življenje, tudi če jo je za marsikaj prikrajšalo.
Koliko lepši bi bil naš svet, če bi bili vsi tako hvaležni za življenje? Če bi bili vsi tako odprti za druge? Če bi bili vsi tako pripravljeni so-človeku pomagati?
Partners In Metals
Spectrum ill Alloys Inc.
David W. Barrett,
PRESIDENT
220 BRONTE STREET NORTH
UNIT 1
MILTON, ON
L9T 2N9, CANADA
WHIZ	-A-TOP LINEN	
OWNED AND OPERATED BY THE		
GRBAVAC FAMILY		
LINENS FOR ALL OCCASIONS. LARGE		
VARIETY OF COLOURS.		
LET US HELP MAKE YOUR EVENT		
	COMPLETE.	
142 STAPELTON AVE.		
HAMILTON, ON. L8H 3N8		
TEL: 905 545 I3I6		
FAX: 905 545 7869		
WATS I-800-263-8623		
		
	LINEN I/IS	
	LINEN	
	SPECIALISTS	
SMUČANJE
Polona Flerin
To, da smo Slovenci pravi smučarski narod, drži kot pribito, zato ni bilo nič čudnega, da sem se pred slabimi dvemi leti, ko me je službena dolžnost pripeljala v New York, najprej pozanimala, kako je kaj s smučanjem na tej strani Atlantika. Razložili so mi, da obstajata tukaj dve vrsti smučarije: tista običajna v bližini mesta in pa tista posebna v Koloradu. Ker tudi doma Kolorado velja za pravi smučarski raj, je bilo že od vsega začetka popolnoma jasno, da bom morala tudi sama to vrsto smučarije prav kmalu poskusiti. In s pomočjo našega smučarskega ambasadorja Ivana Kamina mi je to letos uspelo že drugič.
Naša lanska ekspedicija v Vail je bila doživetje posebne vrste, vendar pa lahko mirno rečem, da je Crested Butte ne samo izpolnil pričakovanja, ki smo jih imeli, ampak jih celo presegel in bo verjetno zasedel posebno mesto v smučarskih arhivih, vsaj v mojih. Čudovita mala vas, ki spominja na tiste, ki jih poznam iz filmov o divjem zahodu, s kupom malih lesenih hišic v živih barvah, nas je očarala že takoj ob prihodu. Stanovanja tik ob smučišču so bila prostorna in prijetna. Sneg je zadovoljil tudi tiste najbolj sitne, ki urejenih prog sploh ne marajo in se raje podijo med smrekami po čimbolj strmih terenih. Sonce nas je razveseljevalo skoraj vsak dan in vedno muhasto
HRANILNICA IN POSOJILNICA
SLOVENIA PARISHES CREDIT UNION
725 Brown's Line, Toronto, ON M8W 3V7
Tel. (416) 255-1742 61 8 Manning Ave., Toronto, ON M6G 2V9 Tel. (416) 531-8475 Delawana Dr., Hamilton Tel. (905) 578-7511
Vse bančne usluge nudimo po najugodnejših pogojih. Brezplačne potovalne čeke in mednarodna denarna
nakazila.
koloradsko vreme se je ves teden prav lepo obnašalo.
Da bi pokazali, da tisti rek z začetka res drži, se nas je letos zbralo kar 66, od tega 21 smučarjev iz Clevelanda, sedem navdužencev iz Toronta, dva sta se nam pridružila iz Švice, imeli smo celo zastopstvo naravnost iz Slovenije, večina pa je prišla iz New Yorka in okolice. Ko smo se prvi večer zbrali, da se spoznamo, je bilo slišati skoraj iz vsakih ust: "Smučanja se udeležujem še petič... tretjič... drugič..." Prepričana sem, da bodo vsaj nekateri od tistih, ki so se letos skupini priključili prvič, že prihodnje leto tudi postali "tradicionalni" udeleženci. Čeprav smo imeli predvsem veliko prostega časa in je vsak od nas počel tisto, kar mu je tisti trenutek ustrezalo, kar se za prave počitnice tudi spodobi, pa smo imeli dovolj priložnosti tudi za skupna druženja. Takoj pri sobotni maši smo se številčno izkazali v ubranem petju in "Lepa si, lepa si roža Marija" je zadonela po mali leseni cerkvici.
Glavni dogodek tedna je bila prav gotovo torkova smučarska tekma, ki smo se je udeležili res skoraj vsi. Konkurenca je bila neverjetna in vse medalje težko zaslužene. A kaj, ko so prva mesta samo tri, in bo za prihodnje leto potrebno še veliko treninga, da se jim približamo. Po tekmi smo si odpočili ob skupinski večerji v bližnjem hotelu, rezultate pa smo razglasili naslednji večer v gostilni, ki nudi najboljše zrezke v mestu in v kateri smo imeli priložnost pokusiti celo losa. Poleg tega pa smo ves teden pridno raziskovali dnevno in nočno življenje Crested Butta in med drugim našli celo bar Pri Kočevarju in gostilno Slogar z najboljšim piščančjim mesom v mestu.
Morda lahko napišem še to, da so teden mnogi izkoristili tudi za preizkušanje sposobnosti v snowboardingu, kar pa se je na žalost za nekatere slabo končalo in je dr. Lango spet moral priskočiti na pomoč. Kljub temu smo preživeli enkratne počitnice.
Crested Butte verjetno ne bo nikoli pozabljen (Slovenci tam tudi ne). Vsem udeležencem kličem nasvidenje prihodnje leto, tistim, ki pa letos niste bili z nami, pa pravim: pridružite se nam, prav gotovo vam ne bo žal.
VODORAVNO
I.	slovenski pisatelj in slikar iz Ontaria, avtor romana "Potica za navadni dan"
7.	Rdeči križ
8.	oznaka za VVC
9.	majmočnejše izmed mehiških indijanskih plemen njihovo državo so si podvrgli Španci v 1 6. stoletju pod Cortezovim poveljstvom
II.	vodilni organ večine komunističnih partij
12. del telesa, zgornja okončina 14. ime in priimek vodje slovenske politične opozicije v času vojne za samostojnost Slovenije je bil obrambni minister in na čelu slovenske Teritorialne obrambe, ki je porazila jugoslovansko vojsko
16.	Anton Vršič
17.	kemični simbol za kalcij
18.	rdeče rjava prevleka, s katero se preobleče železo na vlažnem zraku 20. avtomobilska oznaka Grčije 22. mik
24. ekvator
28.	veznik
29.	snovi za tesnjenje (guma, usnje, itd)
30.	sosledje dogajanja, ki ga izkušamo kot preteklost, sedanjost in prihodnost
31.	izbočen stavbni del z ograjo
NAVPIČNO
1.	aktivna slovenska društvena delavka, pisateljica in pesnica iz Toronta, avtorica knjig "Gospodar golega ozemlja" ter "Unhappy Rebel"
2.	del suknjiča ali srajce
3.	mesec v letu, v katerem se uradno prične pomlad
4.	okrajšava za oziroma' tudi izmišljena dežela (Čarovnik iz ...)
ü cd
"5
S
5.	Ljudska tribuna
6.	sedanji veleposlanik Republike Slovenije v Kanadi
7.	vzhodnoazijsko dvokolesno vozilo, vleče ga med oje vprežen ali na kolesu sedeč mož
10. vojak konjske enote
13. slovenska letalska družba
15. glavno mesto Hrvaške
19. površinska merska enota
21. skupina rastlinskih, živalskih,
človeških osebkov, ki jih združuje večje
število podobnih in dednih telesnih
znakov in se s tem razlikuje od drugih
skupin svoje vrste
23. žensko ime, Marijina mati
25.	velika nagrada Loke
26.	ilovica
27.	mongolsko-turški vladarski naslov
Rešitev prejšnje križanke: U, j, ZLOBKO, LJUBLJANA, JADRO, RB, N, EB, R, MA, KAZNJENEC, MORJE, VILI, E, NEZKA, IL, TRI, A, OČ, R, KARDINAL, OMARA, VINO
ROCK GARDEN CAFE
Owner: BORIS MOZETIČ
760 Brant Street Burlington, Ont.
905 / 632-8465
MILAN ELECTRIC LTD.
%
ELECTRO FLOW *
Milan Electric ltd.
812 Ridge Road Stoney Creek, ON L8J 2Y8
Tel: 905 643 3076 Fax: 905 643 3381
MIHAEL MEC
ACTION
international
GROUP LIMITED
MIHAEL LUZAR
TEL:416-255-5920 FAX 416-255-5983 E-MAIL: MECGROUP@INTERLOG.COM
REPRESENTING ALL RHEEM PRODUCTS IN SLOVENIA AND REPUBLICS OF FORMER JUGOSLAVIA WE PROVIDE DESIGN AND INSTALLATION OF ALL TYPES AND SIZES OF HVAC SYSTEMS - INDUSTRIAL / RESIDENTIAL / COMMERCIAL / INSTITUTIONAL / SPECIALIZED FACILITIES - EQUIPMENT AND INSTALLATION CAN BE PURCHASED AND ARRANGED FROM CANADA
GREEN ACRES MOTEL
1303 Lakeshore Rd. E. Mississauga, ON L5E 1G5 Tel: (905) 278-6910
West Side Toronto Adjacent to Downtown Toronto Via Expressways
FAMILY MEAT & DELICATESSEN
Na razpolago imamo vse vrste domačih izdelkov, prekajeno meso, po naročilu odojčke, pečene na ražnju.
Za najboljšo postrežbo pokličite:
Mary ali Richard
278 Browns Line Toronto, ON, M8W 3T5
416 255-1098
Zobni zdravnik
Dr. A.P. Kačinik
Rosedale Medical Centre, 600 Sherbourne St., Suite 401 (Bloor-Sherbourne subway) Toronto, ON, M4X 1W4
Tel: (416) 922-1161
P.I. CONSTRUCTION
Ivan Pezdirec
General Renovation Commercial and Residential Lating Drywall Acosting Ceiling Tiles
Pager: (416)600-2909 Fax: (905) 625-2990
1139 Talka Cr. Mississauga ON, L5C IB 1
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
Tel: (416) 255-7500 Fax: (416) 255-6667
770 Brown's Line Toronto, ON, M8M 3W2
vV'l"/,
A1DEKWOOD JEWELLERY
Miro or Peter Rak will be happy to discuss with you all the characteristics of Diamonds and other precisius stones.
Alderwood Plaza 857 Brown's Line Etobicoke, ON, M8W 3V7 Phone: (416) 255-4429
SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA
747 Brown's Line Etobicoke, ON, M6W 3V7 Tel. (416) 252-6527 636 Euclid Ave. Toronto ON. M6G 2V9
Vse bančne usluge nudimo pod izredno konkurenčnimi pogoji.
Recepte za to številko Glasila je pripravila Marija Soršak, priznana slovenska kuharica iz Toronta, ki že več kot dvajset let kuha na številnih slovenskih banketih, gostijah in drugih priložnostih, v cerkveni dvorani na Brown's line ter po drugih dvoranah. Imela je tudi kuharski tečaj za slovenska dekleta. Slovenska skupnost ji je še posebej hvaležna za brezplačno pomoč pri raznih dobrodelnih prireditvah.
BELOKRANJSKO CVRTJE
600 g mletega mesa (govedina ali svinjina) 1 žemlja (ali kruh) 2 žlici olja 2 žlici sesekljane čebule
1 jajce sol, poper, zelen peteršilj moka, jajce, drobtine, maščoba za cvrenje
Meso zmeljemo, prav tako v mleko namočeno žemljo. Meso zabelimo s prepraženo čebulo, dodamo druge sestavine ter z roko premešamo. Oblikujemo majhne zrezke, jih paniramo v moki, jajcu in drobtinah ter v vročem olju ocvremo. Zrezke odcedimo in na toplem hranimo do kosila. K zrezkom ponudimo sočno krompirjevo solato.
ŠPINAČNI CMOKI
250 g zmrznjene špinače 3 žemlje 1/8 I mleka 1/2 žlice masla 2 jajci 1/2 sesekljane čebule 2 žlici moke, sol, poper, muškatov orešek, drobtine
Špinačo skuhamo, sesekljamo in nekaj časa dušimo na maslu in čebuli. Nato jo začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreškom. Zemljo narežemo na drobne koščke, navlažimo z mlekom in dodamo žvrkljana jajca, špinačo, sol in poper. Če je masa premehka, dodamo tudi drobtine. Nato z moko oblikujemo cmočke in jih četrt ure kuhamo v slani vodi.
VANILIJEVI ROGLJIČKI
540 g moke 180 g (ali 16 žlic) zmletih orehov 210 g (ali 13 žlic) sladkorja 1 zavitek (450g) masla 1 vanilijev sladkor
V posodo presejemo moko, dodamo
maslo, sladkor, orehe in vanilijev sladkor. Zamesimo gladko testo. Če se
testo prijemlje rok, ga postavimo za nekaj časa na hladno. Oblikujemo male rogljičke in jih spečemo v srednje vroči pečici. Še tople povaljamo v sladkorju in vanilijevem sladkorju.
humor
BALONI
Trije baloni se sprehajajo po puščavi. Pa pravi prvi: " Pazi kaktussssssss...." Drugi pravi: "Kje ga vidišššššššššš..." Tretji: "Pa resssssss..."
PREVENTIVA
Katera stvar je najboljše kontracepcijsko sredstvo?
Streho premažeš z oljem. Zakaj?
Da ne more štorklja pristati na njej.
POLICAJ IN PINGVIN Najde policaj pingvina, pa ga odnese na postajo, da vpraša komandirja, kaj naj z njim naredi.
"Ma odpelji ga v živalski vrt, kaj pa boš drugega z njim počel." "Razumem gospod komandir." Pa mine pet ur, ko se odpravi komandir domov. Hodi po ulici pa naenkrat zagleda policaja z istim pingvinom, ki ga drži za roko in se z njim sprehaja po ulici. "Kaj pa ti počneš še zmeraj z tem pingvinom. Zakaj ga nisi odpeljal v ZOO?"
"Tam sva že bila gospod komandir. Sedaj greva pa v kino."
GORENJSKA OSVEŽITEV Dobi Gorenjec Janez obisk in ga med klepetom vpraša: "Ali ste za kaj osvežilnega?" Gost pa navdušeno: "Ja seveda,
prosim!" Janez pa: "Micka daj no, odpri malo okno!"
PRAVLJICE
Pride Janez v knjigarno: " A imate mogoče knjigo 'Mož gospodar družine'!" " Ne žal nimamo, pri nas ne držimo pravljic."
ŠOLA
Je šel gangsterjev sin delat maturo. Pa pride nazaj, in vsi ga sprašujejo kako je bilo. Pa je dejal: "Odlično! Tri ure so me trije spraševali, pa jim nisem ničesar povedal!"
TOP GRADE MOLDS
TOP GRADE MACHINING LTD.
zclelujemo vse vrste orodja in kalupe, ki ustrezajo novim tehničnim zahtevam.
919 Pantera Drive, Mississauga, ON, L4W 2R9, tel: (905) 625-9865 fax: (905) 625-5417
GRADBENO PODJETJE
JOE KASTELIC LIMITED
KVALITETA, KI JI VSEKAKOR LAHKO ZAUPATE
Tel: (416) 255-2085 Home: (905) 271-5538 770 Browns Line Toronto, ON. M8W 3W2
□□□□□a
nnpnnp
^^^^^ E^ämm! i**** d C
□□□□□D
\ i; v.r.
calendar of events
1998
TORONTO HAMILTON, NIAGARA
5. julij
Kanadski Svet in SLOVENSKO LETOVIŠČE, Slovenski dan
12. julij
S.H. & A.C., ALISTON, Prvi piknik 19. julij
Večerni Zvon, PREKMURSKO LETOVIŠČE, Tombola
19. julij
Holiday Gardens, H.G. PRISTAVA, Piknik
25.	julij
SLOVENSKO LETOVIŠČE, Poletni večer
26.	julij
SLOVENSKO LETOVIŠČE, 40. Obletnica
1.	avgust
Holyday Garden, H.G. PRISTAVA, Članski piknik
2.	avgust S.H. & A.C., ALISTON, Piknik
9. avgust
Holiday Gardens, H.G. PRISTAVA, Piknik
9. avgust
Simon Gregorčič, S.G. PRISTAVA, Piknik
1 6. avgust
Večerni Zvon, PREKMURSKO LETOVIŠČE, Proščenje
5.	september S.H. & A.C., ALISTON, Oktoberfest
6.	september S.H. & A.C., ALISTON, Oktoberfest
1 3. september Cerkev, MIDLAND, Romanje v Midland 1 3. september
Večerni Zvon, PREKMURSKO LETOVIŠČE, Vinska trgatev
20. september Holiday Gardens, H.G. PRISTAVA, Vinska trgatev
20. september Simon Gregorčič, S.G PRISTAVA, Vinska trgatev
1 0. oktober V.S.K.O., BROWN'S LINE, Banket 11. oktober
SLOVENSKO LETOVIŠČE, Vinska trgatev 24. oktober Nagelj, BROWN'S LINE, Banket
7.	november Dom Lipa, BROWN'S LINE, Banket
8.	november
Cerkev Marije Pomagaj, MANNING, Tombola
1 4. november Holiday Gardens, H.G. PRISTAVA, Banket 1 4. november
Večerni Zvon, BROWN'S LINE, Banket
5.	julij
Slovenski Park, Piknik 12. julij
Bled, Zegnanje, Piknik 12. julij
Lipa Park, Cherry Festival 2. avgust
Slovenski Park, Piknik
2.	avgust
Vzajemna Podporna Zveza Bled, Zvezni piknik
9.	avgust
Bled & Lipa Park, Piknik
23. avgust
Bled, Športni, Piknik
23.	avgust
Lipa Park, Piknik ansamblov
6.	september
Bled, Piknik, Balinanje 6. september
Slovenski Park, "Baseball turnir", Piknik
20.	september
Župnija sv. Gregorja Velikega, Zegnanje, Banket
3.	oktober
Slovenian Canadian Scholarship Foundation, Letni banket
10.	11. 12. in 17. oktober Sava, KITCHENER, "Oktoberfest" 1 7. oktober
Bled, Banket
24.	oktober
Slovenski Park, Lovski banket 24. oktober Lipa Park, Članski banket 14. november
Župnija sv. Gregorja Velikega & Lipa Park, Martinovanje 1 4. november Sava, Lovski banket
21.	november Bled, Lovski banket 6. december
Župnijsko Kulturno Društvo, Lipa Park & Triglav, Miklavževanje 1 3. december Bled, Božičnica 31. december
Lipa Park, Bled, Sava & Sv. Gregor, Silvestrovanje