O
QLR5IL0
510Vm^KKR
B^OIOIOIOIOIOIOjSSSS?10^^*^
^3?
DELRV5TvR
——
Izhaja vsak :	petek.	:
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6.
Naročnina znaša:
celoletna . . K 3'— poluletna . . „ 1-50 četrtletna . . „ 0 75 Posam. štev. „ 010
?tDi 'StDs V LJUBLJANI, dnč H. decembra 1908.	Leto	IV.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Prosimo dopisnike, naj pošljejo dopise tako, da jih ima uredništvo že zadnji čas v sredo v rokah. Naj se nikdar ne piše uredništvu s tintnim svinčnikom. Najboljše s črnilom ali pa z navadnim svinčnikom.
Sever proti jugu. — Bojkot na Balkanu. — Kranjske deželno-zt>orske volitve.
Na 'Dunaju se pletejo zdaj čudne stvari, ki se jih moramo tudi mi dotakniti. Znano je, da imarno zdaj novo vlado. Beck, prejšnji ministrski predsednik, je moral odstopiti. Deloma so to povzročile demonstracije, deloma ni mogel vsega držati, kar je obetal strankam, .na katere se je opiral. Jugoslovanski poslanci so Becka podpirali. Kazal je dobro voljo Jugoslovanom. Dal nam je Dalmatinsko železnico, ki bo velikega pomena za naš jug, ko se otvori. Nihče ne more ničesar očitati našim poslancem, ker so podpirali vlado. Za jugoslovanske glasove je imel naš jug gospodarske koristi.
Ko je Beck padel, je izkušal sestaviti bivši Bedkov notranji minister vlado, ki bi ji pripadali kot ministri poslanci strank. Stranke morajo seveda za to skrbeti, da dovolijo vladi, •kar zahteva potreba države. A ravno takrat so bile velikanske demonstracije osobito v 'Pragi, kjer so se tepli Nemci in Čehi nied
seboj. Bienerth zato ni mogel sestaviti ustavne vlade. Sestavil je za to uradniško vlado, obenem pa nadaljeval pogajanja s strankami. Pogaja se pa mož s Čehi in Nemci pa s Poljaki. Nikdo ne dvomi, da se duhovi na Češkem po-mire in zasedejo lepo češke, poljske in nemške stranke pogrneno vladno mizo. Jugoslovane je modri Bienerth popolnoma prezrl in se ni nič oziral na nje, ko je mešetaril s češkimi in z drugimi strankami.
Za kakšno ceno je primešetaril Bienerth Čehe in Nemce, ne vemo, slutimo pa. Davki, ki jih plačujemo tudi Jugoslovani, bodo lepo romali na sever za vodne kanale, za kdove kaj vse, mi na Jugu naj bi pa bili lepo zadovoljni >pa požirali sline in morebiti še lizali pete kaki češki ekscelenci, če kakega našega poslanca lepo pogleda. Jugoslovani smo dobri Slovani, a če se Čehom ne zdi vredno, da nastopajo z nami, naj bodo in delajo kar hočejo. Znajo naj pa, da si Jugoslovani zapomnimo »češko« hvaležnost kakor tudi, da smo Jugoslovani bolj vajeni opozicije kakor oni, ki jim nj za drugo, ko da imajo kolikor mogoče veliko czel-enc, pardon ekscelenc v svojih vrstah.
Naša vlada in Bienerth ž njo je res kunšt-na. Ko liki gobe klijejo od vseh strani novi sovražniki Avstriji, ko se gre za to, da naši novi bosanski in hercegovski sodržavljani zaljubijo našo državo, z vso kratkovidnostjo avstrijske birokracije sili Jugoslovane od Drave do Kotora, da stopijo proti njej v boj po svojih zastopnikih. Krona kratkovidnosti gre pač res okoščenelemu, vse zaljubljenemu staremu birokratu kitajske šole, ministrskemu predsedniku Bienerthu.
XXX
Naši državniki so zelo, zelo trapasti. O tem nihče ne dvomi. Obenem pa odjenljivi in popustu,i, da je res pravi čudež, da pri tako modrih voditeljih nf šla že naša država narazen. Državna potreba je zahtevala, da se priklopita Bosna in Hercegovina naši državi. Priznavamo. Ampak vsakega zvestega Avstrijca mora boleti srce, če pomisli, kako sramotno vlogo zdaj igramo.
Dne 8. oktobra so imeli v Carigradu Turki Shod. Sklenili so na njem, da bodo Tubki bojkotirali avstrijsko blago in avstrijske ladje. Ni
ostalo le pri sklepu. Turki so tudi dejansko izvršili, kar so zagrozili. Našuntali so Turke stari kramarji: Angleži. Ker Turki onemogo-čujejo vsak uvoz avstrijskega blaga, delajo seveda kramarski Angleži lepe dobičke. A ne samo Angleži, tudi drugi ‘narodi se okoriščujejo po bojkotu avstrijskega blaga na Turškem. Rusom in Francozom se ne čudimo. A ne čudimo se tudi svojim preljubeznivim »prijateljem« in »zaveznikom« Nemcem in Italijanom, ki napenjajo vse svoje sile in moči, da spravijo svoje blago mesto avstrijskega v Turčijo.
Seveda je naša trgovina zelo udarjena. Kako bi tudi ne? Saj smo izvažali v Turčijo blaga do 120,000.000 K! Prizadeto je najbolj delavstvo, ker ne gre toliko blaga iz države, kolikor ga je šlo prej. Najbolj smo prizadeti mi na jugu, ker so navezane tvornice pri nas na jugu predvsem na izvoz v T určijo. Ze zdaj to naše delavstvo marsikje prav zelo čuti.
Seveda, naša država po svojih zastopnikih v Turčiji klečeplazi in prosi, naj nastopi turška vlada proti bojkotu. Turška vlada se pa izgovarja, vse lepo obeta, lepo skrivaj pa sama ščuva na bojkot.
Ta turški bojkot je tako sramoten, da bolj sramoten niti biti ne more. Kaže, da v inozemstvu prav nič ne p omenjamo, ker se brije norce celo bolni mož ob Bosporu, kakor pravijo turški državi. Kje bi kaj takega trpela kaka druga država? Niti naša »zvesta« zaveznica Italija bi tega ne trpela. Kaj naj pa tudi store naši modri državni krmarji? Ali naj pošljejo svoje brodovje pred Carigrad? 'lega ne bodo storili, saj dobro znajo, da se naše brodovje uiti z laškim ne more kosati, in kdo ve, če bi naša ljuba zaveznica Italija bila tako milostna, in bi dovolila, da smemo naše brodovje pokazati Turkom. Dva meseca že bojkotirajo Turki naše blago, naša država pa vse to mirno trpi in prenaša, da se dela cel svet iz nje norca.
• X X X
Dne 14. decembra se vrše volitve v kranj-iski deželni zbor iz splošne skupine. S. L. S. priporoča svojim somišljenikom, naj volijo sledeče kandidate: 1. Za sodna okraja Kranj in Škofja Loka: Evgen Jarc, c. kr. profesor v Ljubljani; za sodne okraje Litija, Radeče, Viš-
Zaklad.
(Do zapiskih cestarja Toneta sestavil X.)
(Konec.)
II.
Maček pogosto ni bil v nedeljo pri maši. Moral je pasti kravo ali si je pa naredil kak drug izgovor. A tisto nedeljo je že zgodaj lazil Po Colu in hotel vse zvedeti o zakladu. Krenil jo je tudi k staremu Vrhovcu, ki je bil na eno oko slep. Nekdaj je učil vaške paglavce čitati, a to je bilo že davno. Znal je zagovarjati in Bil vendar zelo pobožen. Pred mašo je molil vsako nedeljo in praznik rožni venec naprej. Za'to je šel zgodaj v cerkev, da je pričel o pravem času in končal, ko je pozvonilo. Nič pr v zadovoljen ni bil z Mačkom, ko ga je obiskal.
»No, kaj pa ti, Peter? Hitro povej, kar unaš, meni se mudi,« je govoril Vrhovec in oblačil suknjo.
»Veste, stric, saj sva bila vedno prijatelja.
1 veliko veste, ker ste študirali iz črnih bu-ev, pa gotovo tudi natančno veste, kako j;
treba pravilno kopat: zaklad. Le povejte, stric! Pet pakeljcev tobaka vam dam, če mi poveste. Drugi zato nič ne izkopljejo, ker ne kopljejo prav. Tako si jaz mislim v svoji neumni pameti. Ves teden se mi je sanjalo samo o zakladu, saperlot. Gotovo ga vzdignem. Cul sem, da so ta teden hoteli kopati Colčani in Orešani. Iz vsake vasi jih je prišlo po pet. Pa so si bili nevošljivi in so se stepli in vlačili drug drugega za lase, dokler ni začelo ropotati v gradu. Tedaj so pa vsi odnesli pete.«
»Nič ne boš izkopal, Peter. Kopali so že večji junaki in ptiči kot si ti, pa so vsi popustili in šli rajši rakom žvižgat, kot bi se boli s hudirjeni. To ni šala, Peter.«
»Nič se ne bojim, le povejte! Pet pakeljcev tobaka dobite, stric.«
In Vrhovec mu je pripovedoval, da mora vzeti s seboj blagoslovljeno vodo in poškropiti vso zemljo. Z leskovo šibo mora narediti okrog zaklada krog in ko bo kopal, mora stati v njem. Vrag mu potem ne more nič storiti. Okrog prsi in rok si mora navezati molkov in ob enajsti uri govoriti v risu, ko začne kopati:
»Odpovem se hudiču in vsem njegovim dejanjem. Služiti hočem le Bogu.« Ko bo razgrajalo, bobnelo, naj se ne zmeni nič. Če se mu kaj prikaže, naj ne pogleda nikamor.
»Tako, tako, stric. Ali je treba še kaj storiti.«
»Danes moraš ves dan moliti.«
»Bom, bom, stric. Hvala no, Bog plačaj, Primejduši! Pet pakeljcev ste zaslužili, pa na lahek način. Za cel teden ga boste imeli, jaz setn pa težko delal celo leto.«
»Ne žlobudraj več brez potrebe, saj sem te sit, in pojdi!«
Maček se je izgubil skozi vrata in šel naravnost v cerkev molit. Ves tisti dan je molil, stari Vrhovec se je pa smejal, ker ga je tako dobro nadelal.
»Zaklad dobim, trdno sem prepričan, da ga dobim. Bogat bom, potem pa me vzame Bar-bika. Se bo že dala pregovoriti, ko bo videla cekine in bom lahko popravil hišo in hlev «
Pravili so, da je tisti večer Peter Maček vasoval pod Barbikinem oknom in ji pripovedoval o svoji nameri. Odgovorila mu ji koi
nja gora: dr. Ivan Zajec (ne Zajci kakor se glasi v »Slovenčevem« votivnem oklicu z dne 7. in 9. t. m.), zdravnik v Ljubljani; za ljubljansko okolico: Miha Dimnik, 'kmet v Jaršah ob Savi št. 6; za sodne okraje Kočevje, Ribnica, Velike Lašče, Žužemberk:	dr. Vladislav
Pegan, odvetnik v Ljubljani; za sodne okraje Ilirska Bistrica, Lož, Postojna, Vipava: Jernej Ravnikar, nadučitelj v Trnovem; za sodna okraja Kamnik i,n Brdo: Ivan Lavrenčič, dekan v Kamniku; za sodne okraje Kranjska gora, Radoljica, Tržič: Janez Piber, župnik v Bohinjski Bistrici; za sodne okraje Kostanjevica, Krško, Mokronog, Trebnje: Janez Hladnik, župnik na Trebelnem; za sodne okraje Črnomelj, Metlika, Novo mesto: Martin Matjašič, župan v Rosalnieah; za sodne okraje Cirk-nica, Idrija, Logatec, Vrhnika: Anton Kobi, posestnik in trgovec na Bregu pri Borovnici.
V Ljubljani se S. L. S. deželnozborskih volitev ne udeleži.
Krščansko-socialno delavstvo voli 'kandidate, ki jih priporoča S. L. S. To-le naglašamo:
S. L. S. je sprejela v svoj program tudi program krščansko-socialnega delavstva. Vsak njen poslanec je zato vezan, da se ravna po njem.
Ob vsili delavskih bojih so nas zvesto in požrtvovalno podpirali pristaši S. L. S. Kaj so dali socialni demokrati delavstvu, ko je stavkalo na Savi in na Javorniku? Prišla sta tja dva voditelja, Hilari in Breskvar, ter rekla, da delavstvo nima prav, ker stavka, im sicer zato ne, ker ni pravilno naznanilo stavke. Vsega-mogooni Bartl seveda tega ne zna, ker je še premlad. Mi tega še nismo pozabili.
In ob letošnjih delavskih bojih? So li kaj dali delavstvu? Nič! Pač pa so brusili svoje dolge gobce in se norčevali iz delavstva, ki ■je staVkalo.
Zakaj se še ne ve, kdaj reši državni zbor postavo o delavskem starostnem zavarovamu ? Zato ne, ker tega ne pripuste socialnodemo-kraški delavski sleparji. Vse stranke so bile za to, da se prične z resnim delom glede na socialno postavo, samo rdeči delavski sleparji so se protivili iz malenkostnih razlogov.
Zavedni krščanško-socialni delavec 'za to znaš, kaj da moraš 14. t. m. storiti. Na volišče in voli kandidata, ki ti ga priporoča S. L. S.! Ne nasedi se rdečim delavskim sleparjem in izdajavcem!
Ljubljanska kršč.-soc. delavska organizacija.
ljubljanske deželnozborske volitve.
Slovensko krščanskosocialno ljubljansko delavstvo je imelo minulo nedeljo Zborovanje, na katerem so govorili dr. Lampe, dr. Zajec, dr. Rožič, Ivan Nep. Gostinčar, Vinko Zabukovec, Josip Trefalt, Finžgar, Golmajer m Mo-škerc. Šlo je zato, če se udeležimo deželnozborskih volitev v Ljubljani ali ne. Sklenilo se je, da se volitev ne udeležimo. Obenem pa shod strogo naroča vsem somišljenikom in somišlje-nicam, naj delajo in odločno agitirajo, da se noben naš somišljenik ne udeleži volitev.
Zaveden krščanski socialec tudi drugače ne more postopati. Bo-h volil liberalnega Bol-čovega Pepeta, 'bi pa že še rajši Boltatuga Pepeta. Še manj pa tistega Jelenčevega Luko, ki smo ga pred leti na shodu pri Travnu na Gl inčah tako zdelali, da mož ni znal več govoriti in je le še s prstom žugal Štefetu. Liberalca krščanski socialci že ne bomo volili. Mi volimo le načelne naše pristaše, ker pa nobe-
vselej: »Če bi bil zlat, ne,« a sanjalo se ji je pa le o cekinih in bogatem Mačku. Tudi so pravili, da se je čulo okrog voglov mnogo mijavkanja in da je Maček kmalu odnesel pete.
III.
Kot Krpan je postal naenkrat znamenit Maček Peter. Posrečilo se mu je izkopati zaklad. A sramota in jeza mu nisti dali miru. V železni škatlji je našel mesto cekinov steklene drobce. Priznati ni hotel v početku tega, ali ne vem, kdo ga je izvohal. In stari Vrhovec mu je zatrjeval, da je premalo molil in blagoslavljal zemljo.	,
vPr imej duši, in koliko sem trejpl. Kopal sem celo uro v groznem strahu. Prikazala sc mi je prikazen tri metre visoka in me jezno gledala. V gradu je pa cingljalo, ropotalo in zvonilo kot bi izpustil pol pekla. A nehal nisem in izkopal sem. Pa pravite, da nisem delal prav. Saj sem molil, da mi je lil pot raz čelo.«
»Znabiti si pa pozabil na besede: »Odpovem se hudiču in vsem njegovim dejanjem. Služiti hočem le Bogu.«
■nega za kandidata proglasili nismo, se tudi volitev ne udeležimo!
Etbina Kristana tudi ne maramo. To bi bila lepa, da bi katoliški delavec volil brezverca, ki je izstopil iz krščanstva. Še tega se manjka. Morebiti naj bi volili Kristana zato, ker njegovi sodrugi drugega ne znajo, kakor da nas psujejo z ajmohtarji in pa s farskimi podrepniki. Kristana naj volijo le socialni de-inokratje, pa še o teh ne verujemo, da ga bodo vsi. Če bo Bolčov Pepe izpustil kaj za golaž in četudi za Koslerjev pir, bo zelo veliko rdečih bratcev na Repetovo rajtngo jedlo golaž pa pilo četudi Koslerjev pir in volilo Pepeta, ne pa Etbina. Saj se poznamo in verno, po čem je socialncdcmokraška značajnost, videli smo jo ob zadnjih državnozborskih volitvah.
Krščansko-socialno delavstvo ostane 14. t. m. ob volitvah v Ljubljani lepo fletno doma. Smejali se bomo prav iz srca kavsu med liberalci in socialnimi demokrati. Zopet se bomo prepričali, da so socialni demokrati še večji gospodje kakor liberalci. Prepričani smo namreč, da bodo soeialnodemokraški agitatorji šele prilezli na volišča, ko jim bodo pobrali večino glasov že agilni agitatorji Botčovega Pepeta, ki bi mu svetovali, naj iz same žlehtnobe nadene na dan volitve rdečo ovratnico in na-farba socialne demokrate, da je boljši demokrat, kakor Etbin Kristan.
„S. K. S. O."
Tovariši! Z današnjo številko1 je odprla »Naša Moč« svoje predale tudi Vam. Upa; da bodete te predale pridno polnili s svojimi dopisi, še bolj pridno pa te dopise čitali. Ne smete pa čitati samo te dopise, ki so v Vašem oddelku. Čitajte cel časopis od prve do zadnje strani, da spoznate, kako se godi Vašim starejšim tovarišem - delavcem in da spoznate, kdo so res pravi prijatelji delavstva. Na svidenje! Pred vsem pa čitajte Vaš oddelek pod zaglavjem: K. S. D. O. — Krščansko-Socialna Delavska Omladina.
Pazite na tiste tovariše, ki zahajajo v so-cialnodemokraške brloge. Pregovorite jih, da zapuste pravočasno to za mali slovenski narod tako nevarno stranko. V socialni demokraciji se nalezejo mednarodnega duha in postanejo tako najbirjši sovražniki slovenskega naroda. Na delo, dokler je še čas!
Prinašajte v Vaše glasilo' vse Vaše pritožbe in želje. Piše naj se samo na eno stran. Vsak dopis bodi podpisan. Imena dopisnikov ostanejo strogo tajna. Zatorej dopisujte brez skrbi. Nobeden izgovor ni opravičen. Nihče naj ne reče: »Ne znam lepo pisati, še nisem nikdar pisal«, ali kaj tacega. Počasi bo že šlo. Saj so še uredniki morali začeti enkrat in jim gotovo ni šlo od začetka vse po volji. Pogum velja!
Kako je na Dunaju? l am je več tisoč delavskih mladeničev združenih v krščansko-so-cialni organizaciji. Imajo svoje društveno glasilo »Arbeiterjugend«, ki se ga dobi v S. K. S. Z. Vsako nedeljo priredijo več shodov, ki so vedno dobro obiskani. Ob priliki se pomenimo kaj več o dunajski organizaciji.
Nove limanice. Ker so socialni demokrati spoznali, da pošteni fantje ne prodajo svojega prepričanja za kozarec Petričevega vina, zato so sklenili, da ustanove telovadna društva. Že sedaj svarimo vse poštene slovenske mladeniče, naj nikar ne gredo na lini, ki je skrit pod telovadbo. Kakor je na Resljevi cesti »izobrazba« pijančevanje in preklinjanje, tako bo v »telovadnicah« »telovadba« — hujskanje. Kdor že hoče telovaditi, naj zahaja vsak torek
»Res je, to sem pa pozabil. Prokleti osel!«
»Po toči je zastonj zvoniti.«
In Maček je bil žalosten klub vsej slavi. Zenske so se norčevale iz njegovega zaklada in vpraševal je brez uspeha drugo za drugo, dokler se ga ni usmilila vdova* s tremi otroci iz Zapuž. Tedaj je bil vesel. Dobil je drugi zaklad. Zanj je bila žena res zaklad. Izpreobr-nila ga je, da je začel gojiti red in snago.
Tako sem napisal to historijo o zakladu. Govorilo se je mnogo o tem. Pravili so, da poznajo strah in tiste, ki so zakopali zaklad in vodili pol Vipavske doline za nos. A dobili jih niso. Maček je pa še danes prepričan, da je kriva samo opustitev potrebnih besed, da ni izkopal cekinov.
# # *
Tu nehajo zapiski Toneta cestarja. Ali so povsem resnični ali ne, ne vem. Vsekakor dvomim, ker Tone je navadno1 enkrat zinil in se dvakrat zlagal. A to nič ne de. Glavno je, da je historija zanimiva. In zanjo smo hvaležni Tonetu. Bog ga živi!
in četrtek od 8. do 10. ure zvečer v telovadnico S. K. S. Z. v hotelu »Union«.
Tovariši! Zahajajte <cb četrtkih k socialnim kurzom ob pol 8. uri v S. K. S. Z. Istotam je vsak torek ob pol 8. uri zvečer predavanje!
Pogum! Več mladeničev si je nabavilo znake z napisom: »Slovenski mladenič«. Ker pa čujemo, da so vsled tega od nasprotnikov-tovarišev nadlegovanj, jim svetujemo, da nam takoj tiste nestrpneže naznanijo. Naša skrb bo potem, da bodete imeli mir. Vam pa kličemo: Le tako naprej! Pokažite, da se ne bojite nobenih sovražnikov, še najmanj pa naših narodnih nasprotnikov — socialnih demokratov!
XXX
Za Miklavža. Ker smo klerikalci taki nazadnjaki, zato nam tudi svobodokiseljci, par-don svobodomiseljci, iz rdečega tabora ne bodo zamerili, ako jjm šele čez teden dni prinesemo Miklavža. Povedati jim namreč hočemo nekaj stvari, ki bi bile za shode mnogo boljše, kot pa razmer^ na Hrvaškem. Kako lepo bi se n. pr. slišal Sledeči govor: »Servus 'sodrugi! Vi delavci, ki hodite poslušati pridige h klerikalcem, poslušajte me pridno, da bodete videli, kaki prijatelji delavca so krščanski socialci. V državnem zboru so glasovali klerikalci za podržavijenje premogokopov, da bi potem delavci dobili premog bolj po ceni. Mi smo pa bolj kunštni. Mi smo pa glasovali proti predlogu, ker sicer imajo judje - milijonarji, ki so naši voditelji, preveč škode. Klerikalci so z županom Luegerjem na čelu predlagali 100 milijonov za začetek delavskega zavarovanja. Mi smo glasovali proti. Kaj nas briga, če je delavec, ki za nas glasuje, zavarovan ali ne. Samo da je tako neumen, da nas voli. No, ali ni že dovolj vzrokov, da lahko sovražimo klerikalce? Pa še bolj jih sovražimo, ker ti črnuhi ne kradejo delavskih milijonov, kot mi. Potem bi jim vsaj to lahko očitali. Tako nas pa grozno dražijo in mučijo s svojo go-štenostjo. Krščanski socialci so letos na Dunaju izdali 933.139 K za šole. S tem so nam ljudi kar naravnost zapeljali. Ce bi ne bilo šol, bi namreč bili ljudje neumni, in če bi bili neumni, bi bilo več socialnih demokratov. Mi nimamo druzega za pokazati kot 89 poslancev, dosedaj ti poslanci za delavca še niso nič naredili. O ja. na dragih pojedinah pri ministrih (prav demokraško) so se pridušali, da morajo v enem dnevu delavci postati veleposestniki, da bomo imeli tudi v veleposestvu volivce. Seveda se morajo za take veleposestnike izbrati pajbolj rdeči sodrugi. Kar se pa tiče posebnega dela rdečkarjev, so razni štrajki, na katerih smo pokazali, kako znamo delavce v nesrečo spraviti, in klerikalcem, ko hočejo delavcu dobro, zgago delati. Za enkrat naj bo konec. Samo to Vas opominjam, da je kasa že prazna, in če do prihodnjič ne naberete par sto krone, ne bom več govoril. Amen.« Kaj? En tak govor bi bil kot nalašč za Vas. Zato Vam pa za Miklavža dovolimo, da se ga na pamet naučite in ga potem ljudem poveste. Mislimo, da tudi raznim rdečim tajnikom ne bo treba en mesec govorov pisati. Naprej!
D. M. v Polju. Slučajno mi pride v roke list »Naprej« št. 10 z dne 18. novembra t. 1. Zelo se začudim, ko berem, da se socialni demokrati niso vtikali v stavko papirnega delavstva v Vevčih in Medvodah. To je goro-stasna laž. Saj so bili vendar prvi, ki so hoteli delavstvo zapeljati, da bi se bila stavka končala v .škodo delavstva. Znani »Kocameta« je rekel, da raje vidi, da bi za dvajset vinarjev ceneje delal, samo da bi se stavka nesrečno končala. Ha, zdaj vas je pa sram in to nam je dokaz, da ste zatajili svoje sodruge s tem, da pišete, da v naših tovarnah nimate nobenega organiziranega delavca. Na, pa resnica, da nam Vaše mirno obnašanje ni po volji, res pa je, da se mi menimo za vas ravno toliko, kot za lanski sneg. Nam je vseeno, ah ste mirni ali pa če rogovilite, to nam je deveta briga. Najzanimivejše so pa številke, s katerimi naznanjate, kolikim delavcem se je plača zboljšala. Našteli ste jih 150. Smešno, ko pa vendar vsak dobro ve, koliko da smo dobili! Vsak se pa tudi lahko prepriča, kakšni lažnjivci da ste socialni demokratje.
Medvode. Dobili smo in objavimo: »Naša Moč« je 30. oktobra popolnoma nedolžno napadla Jožefa Lavtižarja. Ni res, da bi bil on kdaj nad kom vpil, res pa zelo prizanaša delavcem. Ni nikdar rekel ali mislil, da smo delavci njegovi psi. Dajal je pač delavcem dobre nauke. Lavtižar tudi ni na nobenega zamahnil. Je domačin in v tovarni že 28 let, ugleden mož, občinski svetnik, načelnik p ir niške požarne hrambe in cerkveni ključar ter naročnik »Naše Mioči«.
Iz Medvod. Rri nas je začelo prav 'Občutno pomanjlkovati vode, tako da bodemo morali, če bo talko šlo do Božiča, polovico tovarne po-
po Im orna zapreti. Eno turbino so že zdaj morali popolnoma zapreti, da morejo druge štiri obratovali. Seveda bode to tudi za nas delavce slabo. Pa si ne bomo mogli pomagati, 'ker smo navezani le samo na vodno moč. Letošnje leto je res za nič. Letina slaba, štrajkali smo. Sedaj pa še vode pomanjkuje. Kako naj pa živi delavec? Kadar dela, slabo zasluži, potem mu še kaže v najhujši zimi, da bi doma bil. Draginja je pa tako neznosna. Dal Bog prepotrebnega dežja, saj ljudem že po vodnjakih vode pomanjkuje.
Prometna zveza.
Šestdesetletni cesarjev jubilej je »Prometna zveza« dne 22. novembra t. 1. na posebno lep način proslavila. Vodstvo »Prometne zveze« je sklicalo na Dunaju v mestno dvorano velik shod, ki je bil res prav dobro obiskan. Udeležilo se ga je poleg bivšega železniškega ministra ekscelence dr. viteza \Vitteka več sekeijskih šefov in državnih in deželnih kršč.-socialnih poslancev. Shod je bil velika patrio-tična železničarska manifestacija, ki bo globoko ostala v spominu vsem 'k r šč a n sk o js o c ial n im železničarjem, ki so se ga udeležili, je pa tudi
V veliko čast »Prometne zveze«, ki je s tem odločno in določno pokazala, da je proti revolucionarnemu diiliu rdeče železničarske organizacije in da hoče le potom dobre organizacije jn potom neutrudnega dela doseči zboljšanje železničarskemu stanu.
Še enkrat in zadnjikrat svetilničar (Lam-pist) Kaiser na južni železnici. Ze zadnjič smo bili primorani posvetiti nekoliko svojega dragocenega prostora nekemu obergenosu Kaiserju na južni železnici. Ker pa naše vrste niso prav nič pomagale, opozarjamo danes zadnjikrat Kaiserja, naj pusti v svoji službi svoje so-tovariše popolnoma v miru. Ne bojimo se sicer prav nič njegovega pretenja, da nam bo on kaj pokazal, ako nismo pri rdeči judovski internacionali, zahtevamo pa v svoji službi mir, jn sicer popolni mir od Kopačevega in Škr-jančevega podrepnika Kaiserja. Njegovo delo je osnažiti in nalivati svetilke na progi, prav nič ga pa v službi ne briga politično prepričanje njegovih sotovarišev. Iskali smo tudi v »Dienstreglement«, kje je zapisano, da imajo rdečkarji v službi dolžnost pobirati udnino in nadlegovati s svojimi čvekarijami sotovariše-železničarje. In vendar nismo tega nikjer našli. Zato opozarjamo gospoda načelnika Šušteršiča, da opozori rajše Kaiserja na njegove službene predpise, mesto bi ga skrival pod svojim velikim plaščem in mu s tem dajal potuho, da sme zaničevati in zasramovati vse, ki ne prisegajo rdečkarjem. Če to ne bo pomagalo, bo pomagala direkcija.
Rdeči delavski prijatelji. Zadnja številka »Lotta Sozialista« v Genovi na Laškem piše:
V društvu ladjinih nakladalcev in razkladalcev v Genovi vlada par dni sem veliko razburjenje. Vodja rdečih v Genovi Romeo Compello je poneveril društvu 20.000 lir gotovine. Romeo Compello je bil sociabiodemokraški vodja v Genovi in je poneveril denar, ki so ga ubogi delavci in železničarji zbirali za zidanje delavskih hišic. Policija je tega vzornega delavskega voditelja in socialnodemokraškega generala aretirala in zaprla. — V Floridsdorfu na Dunaju pa so zaprli te dni »Obergenossa« Franc Wenzela, ki je kot blagajnik društva pivovarniških delavcev, sodarjev in sorodnih obrti de-fravdiral zadnjih osem mesecev 1129 K. Seveda je Franc Wenzel eden prvih socialnode-rnokraških hujskačev in je bil enkrat še celo rtleči kandidat za mestni občinski svet na Dunaju. — Taki so socialnodemokraški generali. Kradejo kar po načrtu, zraven pa vpijejo o za tiranem delavstvu. In vendar so sann tisti, ki ubogemu zatiranemu delavstvu kradejo težko prrslužene novce iz žepov in jih potem razmetavajo po različnih gostilnah in kavarnah. No, lepa bo prihodnja socialnodemokraška država, če bodo vsi goljufali in kradli. Železničarji pa prav store, ako vsi pokažejo hrbet rdečkarjem Ju denar, ki ga zbirajo po svojih društvih, nabirajo raje za svoje potrebe, ne pa, da polnijo žepe nikdar sitim Tomschikom in Eilenbognom in morda tudi v Ljubljani komu.
Zidan most. Dragi urednik, ne čudite se, kaj se je pripetilo našim rdečim hinavcem v Zidanem mostu. Zanesla se je tako huda neozdravljiva bolezen v društvo kuhanih rakov, dan na dan se jim društvo krči, zato so si hitro naročili zdravnika iz Trsta, tistega, ki hodi delavcem kronce pobirati. Kopača, in posiljenega deželnega poslanca iz Zagorja. No, pa zdaj je zima, bo pa že zopet zmrznil, in tako sta Prišla, da društvo ozdravita. Na 6. t. m. sta
imela shod, ali slabo se jima je godilo, ker sta morala debele požirati, ker je bolezen že preveč vkoreninjena. Cula sta od rdečih bratcev, da delavec ni zadovoljen samo z obljubami rdečili bratov, da mora tudi kaj kruha biti, in ne da bi samo hujskači in vodja živeli, da tudi delavec potrebuje, in še več sta morala požirati. Le tako naprej, bodemo kmalu k pogrebu nesli soc. demokraško organizacijo in takrat bode jok in stok, ti ubogi Kopač! - Dne 5. t. m. smo imeli tukaj občinske volitve, in ker 'so socialni demokratje s pomočjo liberalcev popolnoma v vseh treh razredih propadli in niso več kakor samo enega odbornika spravili v odbor, jih je pa to tako vjezilo, da so kar hitro na naša somišljenika jezo spu - vili, ker ona dva ne moreta njih mišljenja biti in ker nočeta v njihovo žrelo kronce metati, po imenu Josip Majcen in Janez Simončič, da sta pred volitvijo od hriba do hriba hodila in kmete nagovarjala, katere može naj volijo in zraven pa tudi za plačilo repo pobirala. A mi se ne zmenimo za vaše laganje, ker je tako laž pri vas na dnevnem redu in na tisti »Naprej« (ali bolje rečeno »Nazaj«); no, pa kaj, če je kaj repe bilo, pa dobro, bode vsaj imel tisti kuhani rak v odboru repo za glodati tisti čas, ko se bodo pametni možje pogovarjali, ker za kaj pametnega ukreniti tako ni, naj pa repo tisti čas obrača in vogale šteje. Pa tudi pride kmalu čas, ker bližajo se tudi druge volitve in takrat se pa zopet vidimo, ako bode še vaša organizacija pri življenju, če ne se pa bodemo že v pravem času, še pred smrtjo potrudili, da vas obiščemo, ker gradiva imamo dovolj za vas. Rak gre vedno nazaj, tako pa tudi vi in vaša lažnjiva organizacija.
Rudar.
Zavarovalni kurz, ki smo ga objavili v zadnji naši številki, se vrši dne 19. in 20. t. m. po že naznanjenem sporedu.
Idrija. Žalostne razmere naših c. kr. provizij onistov. Vsak mesec dne 7., ko je izplačevanje provizijonistov, čujejo se pritožbe, da se dobi vedno in vedno manj. Če vprašajo pri c. kr. rudniškem blagajniku za vzrok, dobi se navadno odgovor, da je žito dražje. Radoveden, koliko je na tem resnice, sem vprašal na kom-pententnem mestu in izvedel, da je vedno manjšim provizijam resnično vzrok podraženje žita. Zdaj nastane vprašanje, zakaj pa morajo pro-vizijonisti žito in tudi drva plačati? Saj so vendar imeli še kot aktivni delavci pravico do brezplačne dobave žita in drv. Odgovor na to vprašanje je za nas lahek. Tukajšnji socialni demokrati in liberalci so preskrbeli provizijoni-storn ta »priboljšek«. Evo dokaza. Leta 1901 je bil ministrski zastopnik pl. Poseli poslan v Idrijo, da izve iz ust delavcev samih, kaj da mislijo o žitu, se H isto odpravi ter se v denarju izplača, ali pa se še naprej obdrži. Sklican je bil javen delavski shod. Zastopnik socialnih demokratov se izjavi za odpravo žita; ravno tako tudi zastopnik liberalcev (znani francokki učenjak Dragotin) z motivacijo, da je to »patriarhalična« naprava; edino zastopnik S. L. S. je odločno zahteval, da naj ostane pri starem, torej brezplačna dobava žita in drv. Zadovoljno si je m el roke tisti večer min. zastopnik ter rekel proti dekanu Arkotu: »Danes sem čul na svoja ušesa, da sta dve stranki delavstva za odpravo žita, Ie pristaši vaše stranke ga še zahtevajo; naša dolgoletna želja se bo vendar enkrat izpolnila: idrijsko delavstvo izgubi žito.« In glejte! Z letom 1902 je bil izdelan nov delavski status, na podlagi kojega nima novo sprejeto delavstvo nikakih pravic do žita in drv, pač pa nekake doklade v denarjih. Ravno tako je bil izdan isto leto tudi nov status za provizijoniste. In ta status je pravi sad omenjenega usodepolnega shoda. Ko obne-moreš in greš v pokoj, izgubiš pravico do brezplačne dobave žita in drv. Ako jih hočeš še nadalje dobivati, moraš od erarja tako rekoč kupiti in strahovito drago plačati, da ti nazadnje v denarjih skoro ničesar ne ostane. Za zgled naj navedem tu le en slučaj. Čul sem o nekem provizijonistu L., ki je služil erarju celili 30 let. Provizije mu »gepira« mesečno 33 kron 2 vinarja po štatusu, ker pa ima mož veliko družino ter potrebuje mnogo kruha, zato jemlje tudi kot provizij on ist od erarja žito in drva, in koliko mu ostane še v denarjih? 50, reci petdeset vinarjev. Zgoditi se pa zna, da .bo žito še dražje, in ubogi mož bo moral vsak mesec mesto da bi kaj v denarjih dobil, še doplačati za žito. In kdo je tega kriv? Nihče drugi kot socialni demokrati in njihovi 'bratci Jiberalci. Ko bi bilo delavstvo na omenjenem shodu v pričo ministrskega zastopnika soglasno zahtevalo, da naj se obdrži brezplačna dobava žita in drv tudi v prihodnosti, bi prav go-
tovo danes drugače izgledal status za provizio-niste in bi ne bila vsaki mesec manjša denarska provizija, kot je pa sedaj. Toraj provizionisti, iz omenjenega razvidite, kdo je kriv vašega žalostnega položaja. Kadar se bosta prišla k vam slinit abstinenta Gangl in Kristan, povejte jima v obraz, kar jima gre. Prihodnjič še kaj o tem.
Trbovlje. Ko so bile pred tremi mesci volitve votivnih mož v bratske 'skladbice, kričali so in agitirali rdečkarji, da ako klerikalci zmagajo pri volitvah, potem gotovo napravijo, da bodo delavci mogli v bratsko skladnico še več plačevati. Pri volitvi smo zato pustili rdečkarjem čisto prosto pot, češ, pokažejo naj svojo mogočnost. In res, 22. lrstopada so pokazali ti klukci svojo razumnost pri občnem zboru in sicer so naložili delavcem 30% naklade nedolžnega plačila bratske skladnice, toraj od vsake 'krone, ki jo delavec sedaj plača v bratsko skladnico, bo sedaj za 30 vin. več plačal. Kdo'r plača zdaj 7 K na mesec, bo zanaprej 9 K 10 vin. mogel plačati. Vedno smo se upirali, da ne plačamo niti vinarja več v 'bratsko skladnico, ampak, ako bi res v blagajni kak primanjkljaj bil, kar je pa skoraj nemogoče, tedaj naj bi ,se pravila prenaredila, da bi se rezervni fond ne izplačeval kakor do sedaj, ampak naj bi se dotična vsota plodonosno naložila. Ako bi slučajno dotični delavec zopet nazaj v Trbovlje prišel, tedaj bi imel že nekaj denarja v bratski skladnim in lahko se taki delavec po denarni množini v II. ali 111. razred uvrsti, ki mu bo res na njegovo korist. Oglejmo si nekoliko, koliko delavcev gre iz naših Trbovelj na Prusko delati in si pusti rezervni fond ali delež čez eno leto izplačati, čez eno ali dve leti pa pride dotični zopet nazaj in je tukaj popolnoma nanovo v delo vzet. Pri vsem tem v kratkem onemogel postaine, pa ker ima premalo let oziroma premajhen delež, toraj mu res ne zadostuje njegova penzija za vsakdanjo potrebo. Tudi moremo pripomniti, da so primanjkljaja naše bratske skladnice krivi nekdanji ravnatelj Drasdh in pa naši zdravniki, 'ki so še za delo zmožne delavce kar tako v en dan penzionirali; več takih delavcev od naše bratske skladnice penzijo vleče, na Pruskem pa dela. Opisali bi še več takih slučajev, ki škodujejo naši bratski skladnici; mogoče se ti novopečeni rdečkarji kaj premislijo, pa vsaj brez Sitarja še niti ene pametne besede ne ukrenejo. — Torej delavci krščanski socialci! Zdramite se In pokažite svojim nasprotnikom hrbet. Organizirajte se pri našem strokovnem društvu. Agitirajte za Vaše delavsko krščansko glasilo »Našo Moč«. V slogi im množini je moč; ne pustimo se od rdečkarjev komandirati.
Med brati in sestrami.
LJUBLJANSKO DELAVSTVO, POZOR!
Veselica »Porpornega društvo delavcev in delavk c. kr. tobačne tvornice« se vrši 9. januarja 1909 v veliki dvorani »Uniona«. Agitirajte že zdaj zanjo.
Možgani so se skisali tistemu oslu, ki riga v posebni izdaji * »Rdečega Prapora«, z dne 10. t. m. svoj i-a, da bodo tudi krščanskosocialni tobačni delavci dne 14. t. m. oddali svoje glasove za socialno demokratičnega kandidata. Krščanško socialni tobačni delavci, ki stanujemo v Ljubljani, bomo ostali v tvornici. Volili ne bomo katoliškega odpadnika domišljavega pisatelja slabih skrpucanih gledaliških iger, Etbina Kristana. -Še manj bomo pa volili v ljubljanski okolici kapitalista dvakratnega gospoda birta Petriča, za katerega še železničarji sami ne marajo; že vejo sami zakaj ne, ker ga dobro poznajo.
SOCIALNO-Z A VAROVALNI TEČAJ
priredi slovenska krščansko-socialna delavska organizacija 27. t. m. v Preski v »Društvenem domu«. Pričetek ob S. uri zjutraj. Tečaj traja cel dan.
7flQtfllli torei brezplačno
MSIUUJ dobi vsak človek v lekarni Trnkoczy zraven rotovža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje.
Tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo.
Angleško skladišče oblek
0. Bernotovič
Ljubljana, Glavni trg 5.
Največja in najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice. — — Cene jako nizke.
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg št. 10
priporoča svojo
trgovino s klobuki in čevlji
Velika zaloga Solidno blago.	Zmerne	cene.
A. Lukič
□
i/e<*
SoV^
ae*'iCe
de<
d*'
Ljubljana
Pred škofijo 19
rt. Velika zaloga. Nizke cene!
Radi velike zaloge ZBOtnO ZUlŽflne Cene!!!
Ugodna prilika za nakupi vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd.
Velika izbira drobnega in modnega bloga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat itd. Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb. Primerna darila z s godove in druge prilike
f	Priporoča	se	velespoštovanjem
F. MeriOl, Ljubljana, Mestni trg štev. 18.
$ Velika zaloga. Nizke cene!
i
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje
lastna glavnica K 354.645-15
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po
4'
°l
2 O
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilne položnice na razpolago.
Fotografski umetni zavod
. Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice št. 15.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil, kakor: poveča vanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov,
"	interierjev	itd.	::
Vsa dela se izvršjejo točno tudi v ::	največji množini.	::
Kdor hoče varno, mirno in hitro v
AMERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c kr. deželne vlade potrjenega giavnegi zastopniki
Fr. Seunig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnoveTmi parniki velikani: Kaiserin Auguste Viktoria nosi 25 000 ton
Amerika............ 24.000	„
Prasident Lincoln . .	„	20.000	„
Prasldent Grant ...	„	20.000	„
Vožnja Liubljana-Hamburg traja	z na novo uvedenimi
direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo l>/2 dneva ter ima potnik prav co porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger, naprej.
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in -
jp^* novosti v
konfekciji za dame,
Ustanovljeno leta
186 z.
Milko Krap eš urar
Podružnica	T .	11.	•	Podružnica
■KUTjiv Ljubljani
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo
zlatih, srebrnih, tula- in nikelnastih
ur.verlžlc. stenskih in nihalnih ur, uhanov in prstanov
Kupuje in zamenjava staro zlato in srebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam svojo izredno veliko zalogo fournitur. —	— Glavno za-
stopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih.
Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramofone in igre.
Pozor, stovensha flelauskn družtun!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni ::	trgovini:	::
Janino Če^nilt
(pri Česniku)
Stritarjeve u lee LJUBLJANA Likarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
POitrežba poštena ln zanesljiva Cene najnižje.
Kongresni trg St. 19
reg. zadruga z omejenim poroštvom
Kongresni trg St. 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/4%. to je: daje za 200 kron 9 kron 50 vin. na leto.
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se
njih obrestovanje prekinilo.
Rentni davek plača hranilnica sama. - - Najsigurnejša prilika za štedenje. Kanonik A. Kalan I. r., predsednik.	Kanonik	A.	Sušnik	I.	r.,	podpredsednik.
■ a
Prva slovenska
■ ■
  modna trgovina
Engelbert Skušek
Ljubljana, Mestni trg št. 19
se najtopleje priporoča. Blago in cene brez konkurence.
4.4.+++++++ f ^ 44+4444444 ++++++ .$.44444444.$.
4
4
*T*
t
f
4*
+
4
•F
4
•F
•F
Na drobno!
A
Glavna trgovina: Zaloška oesta I
Šarabon
Ljubljana
Na debelo!
Filijalka: Martinova cesta 24
Velika zaloga tpecerllskeja blata, žganja, moke In deželnih pridelkov.
Novourejena pražarna za kavo z električnim obratom. Vsak dan sveže žgana kava.
Glavna zaloga rudninske vode. -vi
4
4
•F
4
•F
t
4
4*
4*
F
4
4*4* 44*444*4444444-t*44*4444444444444444444
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.