tJC&u&Jfä, €■/$	„
feWnla« ▼ ärSavl 8№SS pa^Urana.
ffprpčnina Bsttt r Celo kdo K 12fr—, poi tela % -»—* že« iete K 50 —. Izven Jugoslavije: СЛ leto K 150	. InseraO ali omenile se za.
leftunajo po dogovoru ; pri večkratnem inserirsnju j»H**re" popust. 'Upravništvo sprejema naročnino, ЏџвШе' in' rekläinacije.--Telefon Šl'220.
„Straža* Izhaja v pondeijefe, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroika cesta št. 5. --•4 Z uredništvom se more go vi vsak eien samo- od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacij« so poštnine proste. —— — Telefon št. 220.
tisodvisen političen list za slovensko ljudstvo


та. fttorvllluh
SSSMPlfeo*», tiho.*
4. julija I8S1L
r-«taaifc KUL
Naša nova ustava in' zahteva SHS naroda.
Stojimo pred dejstvom večinsko izglasane ustave, na katero je prisegel regent ip poslanci. Ker nam je država, po kateri smo koprneli, za ka, tero smo se borili in katero smo zgradili — vse, priznavamo sedanjo ustavo s pridržkom odločne zahteve,, da se prej ali slej revidira, ker je revizija sedanje, ustave zahteva SHS naroda. ■Zahteva po ustavni reviziji je upravičena in temelji na dejstvu: sedanja ustava ni izraz zastopnikov svobodne ljudske volje ter koristi*. Da je naša pravkar izrečena trditev fakt, nam svedoči površen pogled na politične struje, ki so zrno šel ari le sedanjo ustavo.
»Vsak nam bo potrdil, da nikakor niso srbski radikali in demokrati no-sitelji volje srbskega priprostega naroda, ampak reprezentanti srbske politične tradicije. Ker so bili PašiČevi, 'Jankovičevi ter Davidovičevi predniki vodilne politične osebnosti v Srbiji gotovo od nekdaj, morajo po srbski tradiciji biti političarji prvega reda tudi sedanji: Pašič, Jankovič in Da-.vidovič, ki gotovo niso in ne bodo vprašali srbskega Seljaka:	Kako u-
stavo 'da zahteva in ali je zadovoljen, s tem, kar so mu naprtili ustavnim potom Pašič, Davidovič itd.
Kaka je pa volja srbskega priprostega naroda, ki misli in gleda v bodočnost SHS kraljevine, so dovolj jasno povedali zemljoradniki, ki so odločno glasovali proti ustavi, Da se bo volja brata Srba v kratkem času obrnila na stran zemljormlnikov iu ne radikalov ter demokratov, je lakt, ki nam je porok, da se bo ■tudi srbski narod pridružil naši zahtevi po reviziji ustave, a to ne po svojih dosedanjih tradicijonelno političnih reprezentantih, ampak zemljoradnikih.
Kaki zastopniki srbskega prostega naroda so radikali in demokratje, nam je dokaz milijonski nakup turških glasov. Pašičeva politična kupčija s Turki je teptanje ljudskih zahtev in koristi, ki bo našla v najbližji prihodnosti ostro obsodbo tudi od strani si-bsko-bosanskega seljaka, ki bo na račun ustave plačeval Turku posest, katero mu je ta nekoč ugrabil in jo bo moral pravomočni in pr-
votni* lastnik sedaj odkupiti. Prepričani smo pa, da se bodo Turki najbolj D ali r evizije ustave, ako se jim že ne bo pred revizijo izplačala zadnja, od Pašiča jim obljubljena para.
Kaj da misli hrvatski narod o sedanji ustavi, nam. govorijo že nekaj Časa:	Radič, Narodni ter Jugoslov.
klub, komunisti in socialisti. Kako je* stališče Hrvatov napram sedanji ustavi, nam Še ni znano v podrobnem da je pa kar na jhitrejša revizija u-stave gotova zahteva Hrvatov, je jasno in ta fakt verjame menda tudi dinastija — Pribičevič.
Ge mi Slovenci odrekamo liberalno—samostojni kliki' zastopstvo naše liudske volje, zahtev in pravic, nam rega ne bo štela v zlo niti slovenska policaj demokracij a z vsemi svojimi obznanami. Stališče slovenskega naroda napram ustavi je označila in dokumentirala, za javnost slovenska opozicija, ki si je glede zahteve po ustavni reviziji gotovo čisto edina. Pri pogledu, na novo ustavo pa moramo tudi glede naših treh demokratov iu njihovih samostojnih sinov priznati, da so jo pri* kovanju ustave ravno tako dobro odrezali za svoj žep kot Turki. Razloček med Turki in demokratsko-samostojno kliko je le ta, da "j’e Pašič-nmslimahska kupčija očita in natančno označena glede zneska, P aštič-demokratsko—samodtojn a meše. tarija pa se je doigrala bolj za kulisami in je natančno znana Pašiču ter demokratsko—samostojnim žepom. Da, ni glasoval ,za ustavo zastonj in iz čiste državotvornosti en mesar, gostilničar, mešetar in žganjar, tega fakta menda ne bodo tajili tudi najbolj pravoverni samostojneži.
Iz ravnokar povedanega je jasno, da se nam iz nove ustave, katero priznavamo, ne zrcalijo: ne volja, ne korist in ne pravice SHS naroda in je torej naša prva zahteva, da se ta zmešetarjena ustava prejkoprej revidira po volji in zahtevi naroda,
Naša Ljudska stranka, ki je šla v volilni boj s parolo avtonomije, bo to geslo tudi izvojevala in ga položila ljudstvu v naroči® in to gotovo prej kot danes to slutijo demokratsko—samostojni koritarji!
шшшшштттвтжтшшшжп^шштте<ш^ i
Prava svoboda.
Države so zadnje Čase vpeljavam brezverske šole, proglašale svobodo vesti, svobodo tiska, in na vse mogoče načine uovdarjale svobodo. S tem so proglasile laž za enakopravno z resnico,' Lažnjivec je prebrisan in tako lahko postane laž in zmota kmalu javno mnenje in javno mnenje — postava,. Kakor je prava svoboda največ.ii Božji dar, tako je taka zlorabljena svo boda največje zlo, ker se upira Bogu.
Čudno, pravi dr. Mahnič, Luter odreče danes v imenu svobodo papežu pokorščino, jutri pa že taji človekovo orosto voljo. Človek, pravi Luter, je že prisiljen od neke temne moči k temu ali onemu dejanju, sam si ne more ničesar prosto izbirati. Ta krivi nauk’ je legel kakor megla na človeški razum, po njem je človek žival br.ez krivde in brez zaslug,
Sedanji izobraženi svet ves živi v tej nepredirni megli: na eni strani re priznava človeku proste volje in zam ne pozna razločka med dobrim in hudim, na drugi strani pa vedno slav? svoj razum. A tudi človeški razum je zapovedovalec т sicer krut, krivičen in kratkoviden. Koliko bolje: bi bilo, «a človek uboga Boga.
Razum je luč, oko duše. Kakor po «varjeno oko zavira prosti gibanje telesa, tako oiemnjen razum ovira pro-ferf* človekove volje. Naša volja se jhhko odloči za resnico ali za zmoto, Za dobro ali za hudo. Toda to je ra-V!v) njena nepopolnost in 'dostikrat nje-
na nesreča. Zmota je bolezen proste volje ter prinese lahko smrt pravi prostosti. .Voliti slabo, je brezumno in zato nesvobodno. Razumno bitje ima tem lepšo svobodo, čim manj je v nevarnosti, dn si izbere kaj slabega.
Bistvo prave svobode pove sv. pismo s tremi stavki: „Kdor dela greh. je suženj greha.“ Noben hudobnež tedaj ni resnično prost, ampak tisti, ki prvič spoznava Boga: „Spoznali bost« resnico in resnica vas bo osvobodila“, drugič pa mora tudi iskati milosti, in pomoči Kristusove: „Ce vas Sin opro sti, boste resnično prosti."
Dr. Mahnič je pisal o Avstriji: „Dve sta glavni ideji, po katerih se ie Avstrija sestavila in utrdila:; ideja katoliška in federalistična. Toda ravno ti dve ideji liberalizem spodjeda že dolgo let kakor smrten rak. Centralizem :n bberalizem zadušujeta avstrijskim narodom prostost, prvič politično, zadržujoč |im avtonomne svoboščine, .drugič višjo 'duhovno, odtujujoČ jili cerkvi in Kristusu, brez katerega ni prave prostosti». Ce se. hoÖeÄvstrija izogniti propada, tedaj se mora zopet pokoriti dvojni ideji: federalistični in ka toltški. Vendar oboje v pravem redu." Najprej naj narodom pokaže pot, da postanejo nazaj globoko verni, potem na» jim pa da veliko pravic. In 'dr. Mahnič zaključuje:! „Ko jih je (naro rje) vrnila Kristusu, vrni jih samim s bi, 'da jih' nobena sila na zemlji ne b> mogla razdražiti.“
Mi, ki ljubimo svojo novo 'domovino jugoslovansko, mi, ki vemo, da ne Srt) ne Hrvat in ne Slovenec ne bode srečem če se ne bomo razumeli v skupni državi, mi, ki gledamo, kako tujci prežijo o'd vseh strani na vsakega teli treh h ra tov, mi, ki smo doživeli polom liberalne in centralistične Avstrije, nv kličemo našim 'državnikom:	Pustite
nam sv. katoliško vero, ne šarite s kancelparagralom, z brezversko šolo in s Sokolom, ampak vrnite ljudstvo Kristusu, in potem ga prepusfite sa memu sebi, dajte mu prostost, avtonomijo, pa Srba, Hrvata in Slovenca-nobena moč na svetu ne bo razdražila!
Toda ne, nismo se obrnili na pra vi naslov! Tebe, ljudstvo, kličemo sin paj:. uči se, zavedaj Se svoje moči, zavedaj se, kaj ti je volilna pravica, in • o a veli ne enega slabovernega kristjana, ne enega sebičnežal Le potem bo boljša vlada, Ie potem boš lahko pričakovalo pravice, le potem boš lahko živelo v mira in zadovoljnosti! — Ljiidštvo, ti si daj samo prostost s tem 'da se že sedaj pripraviš na drage — boljšo volitve!
Vlado Pušenjak:
Davki.
Ш.
Načrt ustave zelo malo pove o dav kih in bodoči davčni politiki in o na-'daljnih državnih dohodkih.
Ker se dobro zavedamo, da ima naša država, kakor vse druge države po končani svetovni vojski ogromna plačila, ker se dobro zavedamo, da zahteva neznosna draginja kot svetovni pojav ogromne žrtve od vsako države vemo, da mora vsaka država v obliki zvišanih davkov in drugih plačil 'dobiti sredstva za izpolnitev njenih obveznosti; v interesu najširših slojev ljudstva, osobito kmetskega in delavskega, pa moramo zahtevati, da se že v načrtu ustava sprejmejo temeljna, ne čela za zdravo davčno politiko. D? doženemo temeljna načela za zdrave davčno politiko, se moramo nekoliko razgovo) iti o davčnih Sistemih, o davčni pravičnosti, o prevalitvi davka od jednega davkoplačevalca na drugega, in o ‘najvišjih davčnih principih..
1.	Davčni sistemi.
Med davčnimi sistemi sta najvaž nojSa dva: sistem jednega in sicer jedrnega davka in sistem več vrst davkov., Sumo jeden davek, kateri bi da’ 'državi vsa sredstva, katera potrebuje, bi bil gotovo velika pridobitev, naravnost-dobrota, Mnogo formalnosti in omejit6v za produkcijo in cirkulacije dobrin in za delovanje posameznikov bi izginilo, meščanska in ekonom sk svoboda bi pridobila, vsak državljan bi natančno lahko izračunal, koliko d prispeva za kritje stroškov državo, — končno bi bilo pobiranje tega jedinegu davka jednostavnejše in bi manj stalj kot pobiranje več vrst davka. Physio-krati (Turgot 1772) so zahtevali upel javo jed n e vrste davka in sicer zem Ijiškega davka radi tega, ker so sma trail kmetijstvo kot j edino produktivno delo, katero ledino ustvarja nove dobra, prebitke, čiste dohodke v na,* i odno- gospodarskem pomenu besede radi tega prenese edino zemlja davek. Physiokj'atiöni nauk je pobil Smith’ A ki trdi, da le delo ustvarja vrednote. A'd. Smith pobija s tem tudi utemeljitev. jed n e vrste davka, Nekateri znan stveniki in strokovnjaki zagovarjajo jedno vrsto davka in sicer dohodninski davek ali davek na kapital. Ako bi büe potrebe 'države neznatne, da bi ista izhajala s 5% dohodninskim, dav kom ali s 5% davkom na kapital, bi bilo mogoče ta davek zagovarjati. Pr velikanskih potrebščinah modernih dišav je nemogoče izhajati s samo lednim davkom1, kar. 'dokazujejo skušnje v Severni 'Ameriki, ledna vrsta davka
je bila in ostane utopija, dokler, bodo državne potrebščine tako velike, kot seda, in dokler se bodo večinoma pokrivale z davki. Teorija in praksa u čita: čim več vrst davkov, tem boljši !e davčni sistem. Žalibog, da ni bila vedno tendenca, ki je povzročila upe-ljavo novih' vrst davkov, splošno in jeefnakomerno obdačiti dohodke, temveč da so igrali glavno ulogo drugi oziri, kakor nujne potrebe države, o-nemoglost finančne uprave, interesi vladajočih strank itđ.
2.	Davčna pravičnost.
Pri nalaganju davkov zastopale davčno oblasti načelo, da treba vzeti jam, kjer je kaj za vzeti in sicer tis temu vzeti, ki si pusti vzeti. Temu nemoralnemu načelu' nasproti moramo iz ozirov na državo in dobrobit državljanov postaviu načelo davčne pravičnosti. Davkoplačevalce je treba jednako-inerno z davčnimi bremeni obremeniti. Boljše je bogate bolj obremeniti in revežem nekoliko popustiti. Francoska revolucija je z jednim mahom predre’ gačiia stari red in upeljala, četudi za kratek čas, davčni sistem, ki je odgovarjal zahtevi po jeđnakosti vseh dr ž&vljanov. Njen vzgled je mogočno u-piival na vse države in dal pobudo m moderne reforme in moderna finančno politična stremljenja.
Kako se danes, ko se vedno in vedno povdarja jednakost vseh državljanov pred zakonom, tolmači davčna — pravičnostr Pred vsem se povdarja, da, so državljani, ki so vobče po zakonu jednaki, tudi jednaki po davčnem pravu io sicer na ta način, da je v slučaju, ako so dani po zakonu predpisani predpogoji, vsak davku podvržen, oziroma od davka oproščen, brez ozira na osebo iu stanove. Pa to šeni dovolj« Poleg formalne pravičnosti mora vladati tudi materijelna pravičnost, katera naj zajamči jednako mero, jed-nako intenziteto pri vseh davčnih vrstah, Dandanes se splošno povdarja, da je dano načelo davčne pravičnosti šelo tedaj, če stoji davčno breme posameznih državljanov v gotovem razmerju napram njihovim dohodkom.
Država naj pobira davke le tam , kjer davki ne ogrožajo eksistence državi Janov. oziroma ne poslabšajo, njihovega gospodarskega stanja, ker. sicer uniči država z davčno politiko sv;; je lastne državljane. Davek naj ne Ш proporcijonalen, temveč progresiven, ako hoče veljati kot pravičen davek Davčna moč se dviga v progresiji, katera ne odgovarja progresiji dohodkov ampal; isto prekosi. Na podlagi soci-. jalno-polmčnega naziranja se stavijo glede davkov sledeče zahteve:
1.	Dohodki, ki jedva služijo za pokritje vseh najnujnejših eksistenčnih ipotrebščin, naj bodo prosti davka -~ eksistenčni minimum.
2.	Bolj se naj obdačijo dohodki, ka tere ustvarja kapital.
8. Dvažujejo se naj vse osebne potrebe.
4.	,Upeljejo se naj splošno progresivni davki, v ozir se naj jemljejo le Čisti dohodki, ne v obče vsi dohodk državljanov.
8. Prevalitev davka.
Pteva-litev davkov pomeni prenos davčnega bremena sedanjega ali bodočega od jednega davkoplačevalca na drugega davkoplačevalca, je neka vrsta boja davčnega obveZanca napram obdačenju.: Napačno je mnenje, da se izjednačijo davki potom prevalitve, Nikdar se ne smemo zanesti, da je prevalite v ono sredstvo, katero popravi krivico, ki je nastala radi površnega at; ramenoma nejednako izvršenega predpisa 'davkov.
4.	O najvišjih davčnih principih-
M teoretičnih razpravah’ finančne vede se mnogo govori o najvišjih davčnih principih. Kateri so najvišp davčni principi? Mi razločujemo iman >-no-politične, narodnogospodarske, da-rčnn-miravne principe in principe pra-
viömsh. Fmančno^poUtični principi so; L Davek mora zadostovati msvr-ho, ža katero je dotočen. 2, Davek mo ra biti elastičen, da more zadostiti sreakoicratni potrebi. Narodno-gospo-darski principi so:	1. izbira praviti
davčnih virov, 2. uvaževanje posledic, cbdačeuja (prevalitev davkov). Davč-nc-upravni principi so:	1.	Določitev
davkov glede časa, zneska in načina plačevanja, 2. Udobnpst obdačenja. '3, Stremljenje, da bodo stroški, katero povzroča pobiranje davkov, kolikor la mogočo majhni. Principi pravičnosti so:i l.< Splošna davčna dolžnost 2. Progresivnost davkov,
Ako bo bodoča davčna zakonodaja vzela to najvišje davčne principe za podlago svojemu delu, potem lahko u-pravičeno tipamo, da bo davčna zakonodaja pravična. D’; _ ' ’	-
KRALJEVINA SHS,
a d n j e s e j e k o n s ii 1 u a n-te, so izglodale presneto k taverno. Na seji l- julija je sporočil verifikacijski odbor, de sta odložena dva mandata , in stobr:, socijalista Antona. Kristan in Lazarevičev, katera zamenjata: To-kän in лабф. Ravnokar omenjena seja jphbrUvnavala tudi krivdo in soudeležbo komunističnih poslancev pri atentatu, na regenta. Zbornica je izro-ш tri komuniste sodišču: Čopiča, Fi ilpoviča in Kovačeviča, ki so bili še isti dan v svriio preiskave aretirani od policije.
S e i a k o u s t i t u a n t e % jul. je sprejela ukaz, s katerim se pretvar ja ustavotvprna skupščina v zakone -dajpp. Nato so bili soglasno sprejeti predlogi: ‘da naj ostane tudi v zakono «%јш skupščini sedanje predsedstvo, izdela še naj nov poslovnik, v finančni odbor se naj izvoli '23 članov, v odbor za poslovnik pa 20. Po sprejetju ravnokar omenjenih predlogov so prisegli na ustavo navzoči člani Jugosl. Muha. Tudi kmet dohtar VoŠnjak je na tej seji izkramal svojo slabostojno
modnost in predlagal, da se naj naša nova ustava prestavi v vse evropske jezike, da bo tudi celotno inozemstvo razumelo, reakeijonarnost naših u$ta-votvoriteljev,
P r i volitvah v finančni od -bor sta bila od našega kluba izvofje -na poslanca Pušenjak in Dulibiö. .V odbor za poslovnik je prišel Jpže Gostinčar.
P. a t lament bo sedaj odgoden do sredine septembra.
Regent je izročil za dobo svojega bivanja v inozemstvu svojo kraljevsko oblast ministrskemu svetu.
ITALIJA.
Italija še v e d n o preživlja vladno krizo. De Nicola je odklonil sestavo kabineta, nakar, je prevzel to nalogo Bouomi, kateri bo po občnem mite n ju in raznih težkočah vendar zvaril kabinet, ki bo dela- in življenja zmo-„žen.
Italijanski i asist i in socialisti se pogajajo, da se bo dosegel med obema strankama sporazum ih bi prenehali medsebojni napadi, poboji in i ožigi. Spravna akcija bo uspela.
GORNJA SLE ZIJA.
.U. p r a vi a spornega gprnješiezij-skega ozemlja je zopet prešla v roke medzavezniške komisije,: Zadnji poljski in nemški prostovoljci bodo razo -roženi dne 5, t. m.
F OL JAKI IN RUffiJNI
so 'sklenili pogodbo za pet let, j)0tom katere se zavezujeta obe državi, da se bosta v slučaju napada podpirali med seboj z oboroženo silo.
GRŠKA.
G r k o m p n e d e na maloazijs -kem bojišču presneto slaba. Povsod so grške čete na umiku pred Turki, ka’ (ere podpira izborno oboroženo rusko vojaštvo. Grki so že tako vgnani v kozji rog, da prosijo entento za pomoč in posredovanje. У slučaju ententme j mm oči bi bili Grki celo pripravljeni pristati na povratek Venizelosa in na spremembo na kraljevem prestolu. Sila kola lomi!
list« sledeče: V kritičnih urah pred izglasovanjem ustave je prišel ministrski predsednik Pašič v zemljeradniški klub ter prosil g. Laziča, naj glasujejo za ustavo, ker je vlada voljna, izpolniti nekatere zahteve zemljeradnikov. Lazič je odgovoril, da v to ne more na noben način pristati; vlada naj sprejme vse zahteve, sicer bodo glasovali proti ustavi. Nato ga je rotil g. Pašič: »Dajte nam bar polovicu kluba. Spasite dr-žavu!« Kmalu nato se je vršila seja zemljeradniškega kluba, v kateri se je sklenilo, glasovati proti ustavi.
p Zakaj so glasovali muslimani iz Južne Srbije za ustavo? Muslimani iz južne Srbije so zahtevali za svoje glasove sledeče: 1. Revizijo vseh beglukov in da se odstrani male posestnike iz begovskih posestev. 2. Da se od posestev teh malih posestnikov prepusti begom 20 hektarov zemlje. Ako bi v tem slučaju malim posestnikom ostalo le malo, se mora begom dodeliti v bližini kultivirana zemljišča v istem obsegu. 3. Pravilno odškodnino za zemljo, t. j. sedanjim razmeram odgovarjajoče izplačilo plo kakovosti zemljišča. 4. Izplačilo haka. — Ker je vlada moralo na te zahteve pristati, v demokratskem klubu pa o takem »reševanju« agrarne »reforme« nočejo nič slišati, je Pašičevo stališče po sprejetju ustave zopet omajano.
p Minister dr. Karamehmedovič odstopil? »Jutarnji list« poroča, da je dr. Karamehmedovič podal dne 29. p. m. ob
4.	uri pop. svojo demisijo. Svoj odstop je motiviral s situacijo, ki je nastala v muslimanskem klubu po ostavki ministra dr. Spahe, Situcija v kluba je kritična. Klub je razcepan v dva tabora: v Karamehmedovičevega s 13 poslanci in Spahinega s 11 pristaši. Zamimivo je, da se inteligentni poslanci zbirajo pod opozicijonelno zastavo dr. Spahe. V kratkem se vrši v Sarajevu glavni zbor zaupnikov muslimanske organizacije. Ob tej priliki bodo muslimanski poslanci poročali o dosedanjem delovanju kluba. Verjetno je, da bo dobila skupina dr. Spahe (avtonomisti) zaupnico. Ako bi se to ne zgodilo, bodo pristaši dr. Spahe (11 poslancev položili svoje mandate.
p Nemčija. Nemški listi poročajo, da je opažati močno gibanje porenske republikanske stranke, ki stremi za tem, da postane Porenje neodvisna in nevtralna država pod varstvom vseh velesil. Pri tem stremljenju sodelujejo tudi Belgijci in Francozi. Isti listi nadalje poročajo, da Anglija in Francija podpirata to stremljenje.
p Pošteno polomijo so doživeli de-mokratje v Prekmurju. Proti koncu minulega mesca so JDS voditelji za Prekmurje sklicali veliko polično zborovanje v Mursko Soboto, katerega je hotel osiečiti s »kravjo« politiko tudi Ribnikar iz Ljubljane. Poverjenika Ribnikarja ni bilo, a tudi prekmursko ljudstvo se ni odzvalo JDS klicu in tako so ostali sklicatelji shoda brez poslušalcev. Da bi pa poparjeni JDS prvaki prikrili vsaj na zunaj svojo polomijo, so nalepili na Dobrajevo gostilno lepak, ki je znal povedati, da je to »velikansko« JDS zborovanje preloženo radi slabega vremena (obiska op. ured.) na nedoločen čas. Mislimo, da JDSaiji sploh lahko preložijo vsako polično zborovanje v Prekmurju v čisto nedo-gledno prihodnost.
p Celje. V četrtek dne 7. julija ob 8. uri zvečer se vrši v vrtni dvorani Belega vola politično zborovanje SLS. Govori g. tajnik Krajnc o ustavi.
Pnevne vesti.
d Teror je povsod v življenju ogaben, ker skuša dokazati, da ima povsod pravico do zmage nasilje. Zakaj svet je že tako zgneten, da se vsako nasilje maščuje samo nad sabo! »Jutro« od
3.	julija 1921. Brez , komentarja v album policajdemokratov.
d Regentu Aleksandru je povodom Njegove rešitve iz smrtne nevarnosti naš nadpastir poslal naslednjo brzojavko: »Njegovemu kraljevemu Visočan-stvu regentu Aleksandru, Beograd. Ob srečni rešitvi Vašega kraljevega Viso-čanstva iz smrtne nevarnosti prosi vdano podpisani dobrotnega dovoljenja, da sporoči v svojem in Lavantinske škofije imenu izraz najprisrčnejšega veselja nad ohranitvijo dragocenega življenja regenta, proseč Boga za nadalnje milostno varstvo Vaše prevzvišene osebe* Dr. Mihael Napotnik, khezbškof.«
Po socialističnih »Naših zapiskih« posnemamo sledeči pregled občinskih volitev.
Politične stranke	j Volitve „v konstituanto a8, XL loro 1 ■		Občinske volitve v				maju	1921	
			j štev. < ib -j črnskih I odbora.	v %	absoi. več.v obč.	polo- vico odbor.	Relat, ve- čino	V manj- šini	Brez odbornikov
	1 glasov	v %							
Slov. ljudska stranka	59.216	37	7.654	61	528	59	41	171	33
Samostojni kmetje	33,205	21	2.619	2l	105	29	D	270	4I5
Socialni, demokrati	29.142	i8	992 .	8	38	14	1 2	111	667
КотцвТК■	16.269	u	209	2	4	—	5	21	8o2
Demokrati	12.348	8	JO-2	2	5	2	6	51	768
Narodni socialisti	I 6,295	4	r 135	1	1		—	33	799
Neopredeljeni	I	—	j 5S9	5	U	s	5.	S7	75'
K tej preglednici pripomnimo samo, da je pri volitvah v konstituanto volilo tudi Prekmurje, občinskih volitev pa tam še «i bilo. Zanimivo je, kaj pjšo šocijališt'Fr, Erjavec nadalje v „Naših zapiskih”:
„Takega rezultata naših občinskih volitey neposredno po volitvah v konstituanto pač ni nihče pričakoval, saj so gledale vse takozvane napredne stranke svoj triurni že v tem, da so iztrgale SLS absolutno večino v Sloveniji. JDS in SKS sta potem sku šali zadeti tej stranki še smrtni udarec iz Beograda s centralizmom. Kako napačni in naivni so bili1 ti računi, so pokazale baš te volitve, kajti zgodilo se je ravno obratno, namreč to, «la je boj proti SLS iz Beograda stranko le ojačil in ji še utrdil pozicijo v narodu , ne pa uničil .,,
Napredovala je SLS na račun
p Letava in naša valuta. V Zurichu je padel kurs jugoslovanske krone na 3-90 centimov, to pa vsled tega, ker je ustava Srbov, Hrvatov in Slovencev
?>rejeta s plačanimi giasovijužnosrbskih urkov in bosanskih muslimanov, ki :SO se načelno izjavili proti ustavnemu predlogu g. Pašiča. Nevarnost padanja -obstoja nadalje, ker se nahajajo gospodarsko najmočnejši kraji Jugoslavije «apram ustavi v opoziciji.
vsöh naprednih strank, JDS je naravnost pomedla iz naše politične arene; soeijalisiične sUfcunko je katastrofalno decimirala, SKS pa zelo oslabila. Na videz je sicer končni rezultat za SKS isti, kakor pri volitvah v konstituanto, a pomniti moramo, da je med temi glasovi tudi lepo število so-cijalisfičnih glasov, kajti NSS in J SDS sta šli v svoji popolni desorb entaciji in v, svoji popolnoma пасцо-nalistični mentaliteti celo tako daleč, da sta službeno pozivali svoje pristaše (glej „Ljudski glas”), naj volijo v onh občinah, kjer niso postavili lastnih kandidatnih list pristaše SKS.“
.To je odkrita sodba in obsodba. Nas pa one suhe številke navdajajo s pogumom za veliki boj, ki ga morar mo vojevati za slovensko ljudstvo pro ti vsem zatiralcem in izkoriščevalcem.
•тштштштттттшттшшттшштвттштвтШШЛш
p Sedanja vladna premoč. Radikali in demokrati ne bodo dolgo več vlekli na skupnem vozu vladnega centralizma., Sporno jabelko, ki bo razdvojilo ti dve politični skupini — ropčiderska afera — je že vržena med obe stranki. V topči-derski zadevi so radikali precej osamljeni, med tem ko tozadevno podpirajo demokrate proti Velizarju Jankoviču in celotni radikalni stranki: šamostojneži, soajalisti ter zemljoradniki.
. p 0 Pašičevem snubačenju pri zemljeradnildh nam poroča »Jutranji
d Preiskamo atentatu ha гвч genta. O atentatorju Stojiču se je u-gotovi lo, da je bil kot avstrijski vojak svoječasno v ruskem ujetništvu* Kot dobrovoljec se pozneje nekaj časa boril v jugoslovanski legiji, nato pa je postal boljše v iški agitator, V ujetništvu ,se je seznanil s sedanjima poslancema Nikolo Kovačevičem in Vlado Čopičem, Uda 1919 je prišel v Budimpešto, nato pa v Novi Sad. kjer. je na vlaku med Beogradom in Novim Sajlom prodajal tobak m agitiral za komunizem. Imel je ozke stike s komunističnimi poslanci ter prisostvoval sejam konstiiuante, Po sklepih komunistov je bilo odločeno, da naj se ubije regenta in več drugih političnih in vojaških osebnosti. Stojič je tudi izjavil, da je imel eno bombo na galeriji koustituante pripravljeno. da jo vrže na vladno klop, kar pa ni sto-
ril.	ker niso bili vsi ministri navzOčL Pomagali so mu komunistični poslanci: Filip Filipovič, Vlado Sopič In Nikola Kovačevič. Izročitev omenjenih poslancev je preiskovalno sodišče Že zahtevalo. Dosedaj so aretirali se na-daijne Štiri osebe, ki so v zvezi z a-tentatom,
d Od dosedaj izdanih »obznan« se bo izvajala samo ona proti komunistom, katere je podpisal ter potrdil tudi regent. Öbznahä v »redu in radu« ni podpisana od regenta.
d Kdo jim verjame? „Jutro“ piše, ua je osnutek policajdemokraiske ob-znane o redu in radu zadel na hi d oci uit** zmsti v demokratski stranki, tako, da je vlada opustila nam no na* črt uzakoniti naredbonim poiott,TakG luža ...Jutro“, ko so «e začeli oete sIgk venski demokratje radi inozemstva -~ sramo.ati 'drakonske obzirna^ o redu iu raiiu, kateri je odrekel podpis ttza-kouHve regent sam. SloveusM domu • kratje sedaj skušajo farbati javnost * da je lavnokar omenjena obznan a zadela na odpor v demokratski stranki, ko je vendar ljubljanski policajdemo* kratbki trifoiij: Baltič, Ribnikar, Ravnikar izdal tudi obznano, ki nič kaj ne zaostaja glede drakonizma, za охш. o reda in radu. Slovensko in beograjsko obznano o redu in rada ni pre prečila absolutistična klika policajde» mokracije, ampak celotna, — ogromna opozieijcnalna večina, ki misli, Čuti im dela svobodnejše, nego demokratski tirani.	i
d Tone Kristan — ravnateljstvo Friderikovih veleposestev in Jadranska banka. Tone Kristan si je kot vodja socialističnih zadrug in konsumov v denarni žlahti z Jadransko banko ža celih 24 milijonov kron, ki pa so viseli precej v zraku. Seve, Jadranska banka, Žerjav in JDS je pa tako tesna denarna vez, dajo razdruži lahko samo kak polom na eni ali drugi strani. G. Žerjavu se je vendarle posrečilo, da je s tiščal Kristana kljub mnogoštevilni kompentenci strokovnjakov na zgoraj omenjeno ravnateljsko mesto. Tone bo sedaj že vedel, da ne bo pozabil kot ravnatelj na Žerjava in Jadransko banko, ki bo sedaj s Kristanovim dovoljenjem eksplo-atirala žitno, sladkorno, lesno ter špi-ritno bogastvo Friderikove veleposesti. Ravnatelj Tone Kristan, Jadranska banka in Žerjav — ta trifoiij bo že skrbel, da bo obogatil samega sebe na državne stroške in škodo.
d O županskih volitvah slovens* kih mošt prinaša policajdemokratska „Jutro“ čudno prikrojene vesti. — (J ptujskem županu so demokrati umen -ja, da he bo potrjen in da bodo raz veljavljene županske volitve v Ptuju *
0	mariborskem županu javlja „Jutro“, da bo, če že ni, potrjen. Županske vo-* litve v Brežicah so pa razveljavljene!* PolicajiTemokrate pa najbolj skrbi novi ljubljanski župan Pesek, ki je naj*
1	olj bodeči trn v demokratski pot!« Lelo ata Kukovec je po „Julrovem.“ poročilu izjavil poslancu na rodno-so * cijalistično stranke Brandnerju. da ja opasno za Pesekovo potrditev, ker. so zanj glasovale stranke, ki so proti je* dinstvii države in celo komunisti. On», debeloobrazi Kukovec, bi ne mogel pri poročiti kroni, v potrjenje tako izvoljenega župana, affijpak le osebo, ki je izvoljena na pozitivnem ustavnem programu (policajdemokratskega kori tar-, stva. Op. ur.), iz ravnokar povedanega je 'dovolj jasno razvidno, kako j« bridka za našo demokrate izguba županskih' prestolov po slovenskih mes* №. No, pa saj bode tudi za nas Slo*
^gflCö začel iz Beograda pihati đrugi f peteri)
d O oajješkem sokolskem izletu ^oöstotoarad, da ni poglobil sokolske misli ia ш tesneje združil bratov, ampak je rodil izključitev večine hrvat-skega Sokola iz Saveza in so še danes ujedinjeni med seboj edinole slovenski J „Sokoli, pičlo število hrvatskih in srbskih. Ako mora «jutro* javljati, da se je os-ješki izlet pečal z izključitvijo pretakne večine bratov Hrvatov iz Saveza, je taka pisava kot beli dan jasno dejstvo, da stoji danes Sokol pred babilonskim stolpom, od koder se bo razšel z zmetanimi jjesifd.
d 0 proslavi sprejetja ustave znajo -toliko poročati demokratski listi. Proslavo ustave pri nas vidijo in uživajo edinole demokratsko samostojni koritarji
— a ne ljudstvo !
d .Kam gre naš denar? Ljubljanski vladni obžnanarji so začeli razmetavati •denar slovenskih davkoplačevalcev v podporo liberalnemu časopisju, »Kovine* poročajo, da je dala ljubljanska vlada -30.000 'K podpore za prekmurski liberalni listič »Prekmurski Glasnik«.
d Rodoljub ob meji. nam piše:, S krvavečim srcem opazujem, kako napredujem« v — nekulturi, že od nekdaj bttš tukaj treznost ni bila v ljudstvu nič preveč domača. Zdaj je m -daleč odrodi finančna in orožniška postaja, lotiti moštvo (ne trdim, da vsi posamezni) daje sijajne zglede pogumnega pijančevanja. Naporna služba , uspMe« „lov“, veselo svidenje kdove s kom, Se državni prazniki (celo resnobni Vidov dan) morajo veljati za. povod, da so .praznijo kupice in — mošnje. Ge si nabero še družbo veselili lahkoživk (kako so narodno in državno zanesljive, Itak veste), pa je vrhunec 'raja. Saj večkrat govore ljudje , da nekateri teh organov, ki ljudem v. njih p r okorne j n em prometu delajo silne težave, sami brez skrbi hodijo preko meje k svojim ljubicam — gotovo 3&to. da se naše mednarodne „prilike" vollko ugodnejše razvijajo. Kako ogorčenj je ijddstvo, če vidi n. pr. finan-darje pijančevali v družbi naših' naj • večjih narodnih nasprotnikov, mora ..gledali., teko se z njimi — seveda pijani — vlačijo roko pod roko po cesti in pr?, belem dnevu tulijo po vasi. Podatki na razpolago v uredništvu. 8У-šal seai že našega človeka reči: ,.K nam -bomo morali dobiti orožnike, da nas bolfcto varovali pred temi pijanci!“ Mecodajoim čmiteljem samo tole besedo:. Premišljujte in Čimprej ukrenite .kaj primernega, da se zlasti fantje fi-aahčne kontrole v prostih urah koristno; zaposlijo, da se vzgoje v značaje «n - ku*turne ljudi in bodo kot taki iu-j dO ljudstvu v pomoč in spodbudo, ne pa v moralni kvar in nam vso n v — .sramoto!,
d Ormoške luoice Zadnjega junija sem se mudil v Ormoža. Prišel sem po ■cešti proti Tolazejevi vili, tam vidim vse sobe razsvetljene, mislil sem si, posestnik -'vile) je., pač kak vojni dobičkar in-pričakuje kak velik obisk. Ko pridem do ŠkerCičeve gostilne, pa mi nefga zastane, videl sem namreč ves plot nataknjen s svečicami. K sreči se toitpridirdži 'nek domač kmet, katerega Mimi m mi 'nuni I 8 g— rrm птггп
Mo zlato.
«godba-s Pohorja. — Napisal I. ,14
Gospod Andrej je utrujen vrgel na tirbt.uk in palico na tla, sedel na ska-lq ia si nadeval pipico.
I Divje je hruMala Radoljica po ozki skalnati soteski in se zaganjala ob Дје. ki so se ji stavile na pot, da so.bele pene jezno prša le na, vse strani.
Zamišljeno je gledal neukročeno vodno sito, ki jo hitela xnimo_ njegovih №g navzdol po strmi padavini, raču-tial je, koliko delovnih moči bi se dato zajeti v skalnati ožini in vpreči v «troje, njegov praktični, podjetni duh ^ gradil tovarne, stavil električne — «troje.
'Andrej Gornik je bil strojni inže-ner. Zgodaj mu je umrl oče, ubog ža-§kr v čevni koči na Gornikovem. *Tu-®#atpc jo kmalu izgubil. Sestra je ''obfia kočo in se omožila, Andrej pa
Sel s-.pičlimi sredstvi študirat. »Tr. ^ bo-nta je godilo, pa srečo je imel, -jo tehnično visoko golo, •pri-
vprašam, kaj to pomeni. Prijazno mi je razložil, da so v Beogradu napravili nove postave in da gospa Škorčičeva lahko tudi pet plotov razsvetli, ker je kupila junca žive teže kg 5 K, meso pa trži po 20 K kg. Ta novica me je tako presenetila, da sem kot elektrizi-ran obrnil glavo na ormoško posojilnico, toda oj čuda, tudi tukaj vidim mnogo lučic, izmed katerih se sveti tabla »Josip Šerbec, živinozdravnik«. O ta pa je moj bivši sošolec, tudi ta je liberalec? Ne, ne, mi pravi kmet, ta ni tič, pa ne miš. Bog pomagaj. Bog pomagaj! Gospod imajo poštni telegram obešen okrog vrata in znajo vse. Rekli so, da bi za avtonomijo tudi svetili. . .
d „Vzorno gospodarstvo* ormoške občine pod demokratskim vodstvom. Vina je občina pridelala 41 hekto, pro-dal ga pa je samo 31, ostalo se je posušilo in kakor je pisal središki Sršen so črvi prevotlili doge na sodih in je vsled tega vino steklo. Občinske svinje so bije prodane tri, v račun je vpisana samo ena. Občinski računi so se sestavah štirikrat in vsakokrat drugače. V prvem računu je občini zaračunanih 50 kg galice K 500, v drugem K 1000. Ko se je dokazalo, da občini ni prodana galica, ampak neko žveplo, je držal izgovor o pozabljivosti in je v tretji račun vpisanih 100 kg žvepla K 1000. Ta račun je zopet popravljen na 200 kg K 2100. In tako je bilo celo prejšnje gerentstvo pomota in to pomoto imenujejo ormožki demokratje »dobro gospodarstvo«. Občani pa imajo svoje mnenje in če dr. Lašič tudi stokrat toži in si išče pri sodišču svojo čast.
d Nasi župani Poroča se nam, da so izvoljeni naši somišljeniki v teli le občinah: Rajnkovec Jan. Roškar, Nimno Jož. Anderlič, Plat Ah. Anderlič, Sv. Mohor Rud. Zaban, Sv. Jeronim Mih. Kok, Jurklošter Jak. Blatnik, Sv. Rok ob Sotli Štefan Fric,Št. Ilj pri Velenju Al. Kranjc, Šmartno v Rožni dolini Fr. Jezernik, Kicar Vrabl Franc.
d Iz Leskovca pri Ptuju. Po zaslugi in požtvovalnosti tukajšnega moža poštenjaka, posestnika in občinskega predstojnika gosp. Martina Habjanič so bile v treh občinah naše fare resolucije za avtonomijo. Slava mu m priporo-ročamo zavednega našega somišljenika v posnemanje.
d Brezglavo carinarjenje. Dne 21. junija 1.1. sem se peljal z nekaterimi drugimi potniki, ki se niso ustrašili nemških groženj, črez Špilje v Maribor. Ker sem kolesar, sem vzel kolo s seboj kot prtljago na vlak. V Gornji Radgoni je carinar kolo brez moje vednosti za-carinil. Ko hočem v Mariboru kolo rešiti, mi pomoli uradnik pod nos v moje nemalo začudenje listič z naročilom, da plačam za svoje 2 leti staro kolo 2 50 dinaijev carine. Ista usoda je zadela nekega Prekmurca, ki je tako nespametno carinanje hudo zameril. Pritožila sva se pri pristojni kolodvorski oblasti, pa nič dosegla. Smo pač balkanci.
d Noblesse oblige! Pri mariborskem okrožnem sodišču se je vršila pred kratkim vzklicna obravnava v malenkostni zadevi: soseda očita sosedi, da ji je iz-pusila iz hleva svinjo in ptujski demokratski advokat deducira žaljenje časti ter žene to malenkost skozi dve inštanci,
šel je v. tujino, na Angleško in v Arne ribo, sit pil kot ravnatelj v stavbeno m strojno velepodjetje in gradil stroje in tovarne. Bogat je bil.
Tiste ‘dni je po dolgih, dolgih letih spet prišel pogledat' domov. Stožilo se mu je po Pohorju, po njegovih vitkih, temnozelenih smrekah in po šumečih' vodah, kjer je v mladih letih sanjal o planinski vili in o Jezerniku, stožilo se" mu je pa tudi po domačih ljudeh, po njegovih dobrih in poštenih Pohorcih" in bistrookih Pohorkah.
Tujina mu ni mogla vzeti njegove mehke, pristno pohorske 'dušo. Izobrazila ga je, dala mu je računajočega, trgovskega angleškega, duha, praktično, ameriško podjetnost, — a mehka slovenska duša, prepojena s poetiono, živo domišljijo, dedščino njegove pristno pohorske matere, ta pa mu je o-stala in se vezala z njegovim praktično izobraženim duhom v blagoglas -no, ubrano enoto.
Zato je njegova domišljija kmalu zapustila stroje in tovarne in se za mislila v ljubke pripovedke, ki mu jih je pravila blaga mati, zasanjal je o Jezerniku, o lepi planinski vili « j
da imajo opraviti s pravdo dvakrat po dva advokata in 4 sodniki. Seveda so temu primerni tudi stroški. Vprašali bi gg. advokate v Ptuju, ali je advokatura postala obrt, ki stoji skoraj mnogo pod šin . . . sko.
d O uradniku Pernetu pri davčnem oblastvu v Ljutomeru dobivamo zanimive stvari. Čudimo se, da je finančno ravnateljstvo ozir. delegacija ministrstva financ tako popustljivo. Perne je več v gostilni med uradnimi urami, nego pri svojih aktih. Ko pa pride k spisom, pa kar pavšalno frčijo tisočaki in stotisočaki v obliki številk na plačilne naloge. Perne ne potrebuje ne podatkov, ne zanesljivih informacij, on se sploh ne zmeni za napoved davčnega obvezanca. To so fakta, žalostna fakta, ki vpijejo do neba! Perne je tisti človek, ki je kriv, da sto in sto kmetskih posestnikov, obrtnikov in drugih kolne in kuha srd .... Veliki demokrat Perne pa sedi v oštariji ter piše prošnje za Štefan vina in da je «šala» le večjf, te prošnje celo kolekuje! Nobenega «teatra» ni v Ljutomeru, da ne bi bil Parne zraven, Perne se zadira nad strankami, ki pridejo k njemu v urad, kakor kak grajski valpet. Materijal, ki ga zbiramo o Pernetu, bo prav kmalu govoril jasne besede.
d Kaj pa to? Orožništvo dobiva zdaj svoja povelja, ki veljajo za celo državo, samo v srbščini in cirilični pisavi, čeprav potom ljublj. diviz. poveljstva. če pride kdaj kaj nujnega v kaki morda splošno važni zadevi, pa orožništvo prav ne razume. Kaka bo potem vaša ozir. državna varnost?! Videant consules!
d Centralizem že cveti! Te dni je prišel v župnišče na severni meji bivše Slovenije ženin ves v zadregi. Dobil je pismo od višnjega sodišča v Ljubljani, katerega pa ni razumel, ker so bili za merodajne reči srbski izrazi, ki se ne nahajajo v nobenem drugem slovanskem jeziku. Na srečo je župnik v svoji mladosti občeval mnogo z drugimi Slovani, tudi s Hercegovci. Spomnil se še je, kaj tisti izrazi pomenijo, prestavil ženinu pismo in ga potolažil. Ali so že vsi naši dobri sodniki -v Macedoniji, Macedonci pa pri nas? Ali mar mislijo, da je vsaki Slovenec imel priiiko v mladosti tudi »divanih« ? Ali bodo v prihodnje slabo-stojneži take dopise prestavljali?
d Železniški promet med nami in Madžari se začne 10. t. m. V prometu bodo 3 brzovlaki in sicer: Beograd— Budimpešta preko Subotice, Zagreb— Budimpešta preko Gyegenyesa in Ljubljana—Budimpešta preko Pragerskega. Poleg osebnega prometa bo vzpostavljen tudi direktni tovorni.
d Državno žensko učiteljišče v Mariboru. Po poročilu ravnateljstva se od-odijo sprejemi in sprejemni izpiti v letnik državnega žensk, učiteljišča v Mariboru na semptemberski rok. Natančen datum se določi pozneje.
d Iz Rogatca. Tukaj se je na Vidov dan ustanovila podružnica Jugoslovanske matice z 59 člani. Predsednikom je bil izvoljen notar Dr. Ivo Šorli. Društvu je takoj pristopil kot dobrotnik tukajšnji veletržec g. Emirik Supanc in vplačal 4000 K.
d Markacije SPD, podružnice M a ribor,: Neznani zlikovci so hudobno po škodovali in z blatom pomazalyneka-
Pipica mu je ugasnila, enolično šumenje vode ga je uspavalo, zadre-mano ja slonel ob skali in zrl s polodprtimi ogni Srez potok, kjer se je o-zka, strma stezica spuščala po gos tem smrečju do potoka. Ljudje so hodili tod čez Radoljico, brvi ni bilo, tri ali Štiri velike skale so molele iz vode, po teš opolzli pofi je moral stopali, kdor je hotel črez.
Skozi smreke se je zasvetila bela obleka, brhko dekle je prihitelo tu po stezi, nekoliko je obstala, nato pa pre vidno stopila na prvo pečino in se pripravljala, da se zažene na drugo, ki je preoej daleč od prve stala skoraj v sredi potoka,
'Andrej je nepremično obležal — spanec mu je minil.
Deklica ga gotovo ni opazila, kar brezskrbno si je dvignila krilo in merila z očmi pretečo razdaljo med obema kamenoma.
Sedal je bila pripravljena-. Nekoliko se je nagnila nazaj, z levioo si je držala krilo, z desnico pa se je za -gnala,-.
Leva noga je dosegla skalo, desna pa je skočila za njo,
tere od podružnice SPD na novo iz •» vržene markacije. Zgodilo se je to oči* vidno s hudobnim namenom od hudob ni h nestrpnih elementov. Nekaterim smo že na sledu. Zadevo bomo najnatančneje zasledovali in za slučaj, da se krivci ugotovijo, bomo zahtevali, da se z vso energijo proti skrajno hu * dob'nra storilcem postopa. Prosi se ob« činstvo. da sporoči, ako izve v zadevi daj pozitivnega, podružničnemu odboru v Mariboru.
d Nova ustava in nadaljno padanje krone. Pred sprejetjem ustave je notiraia deviza Zagreb v Curihu 3-90 centimov, po sprejetju pa je že padia na 3-85.
d »Lepa naša domovina!« »Politika« piše: Za Šefa personalnega oddelka v enem izmed naših ministrstev je imenovan Človek, ki je obiskoval zavsem tri razrede gimnazije. Ta človek bo »ocenjeval« sposobnosti in zmožnosti vseh uradnikov tega ministrstva ter jih bo predlagal v eventualna »una-predjenja«.
d Frankiranje pisem. Naša uredništva dobivajo poštne pošiljke, ki so premalo frankirane. Plačati moramo vsak dan večje svote za globo. Enako se pritožuje tudi tajništvo SLS. Prosimo pošiljatelje pisem, da naj prilepijo na vsako pošiljko dovolj znamk. Pisem, ki niso nič ali premalo frankirana v bodoče sploh ne bomo sprejemali.
d Milijonska škoda. Kakor smo že poročali, je napravila povodenj v Bosni ogromno škodo. Te dni so cenili to škodo, katera znaša 400 milijonov kron. Za prvo pomoč je vlada podelila najhuje prizadetim 4 milijone kron.
d Ali je res? Iz Beograda se poroča, da bomo kmalu dobiti povrnjeno 20 procentov povodom žigosanja odvzetega kronskega denarja. Tozadevna naredba bo baje v kratkem izšla.’
d Novi papirnati bankovci. jV Zagrebu so pred dnevi bili izročeni v v promet novi papirnati bankovci po 25 par ali 1 krono. Ta denar velja za celo državo.
d Clemeueeau-jevo najnovejše delo.
Kakor javljajo francoski listi, završuje Clemenceau svoje najnovejše filozofsko delo, ki ga je napisal pod svežimi vtisi svojih doživljajev na potovanjih skozi Indijo.
d Ameriški sooijalisti proti bolše-vizmu. »Chikago Tribuna« javlja iz Detroita v Pariz, da je kongres socijali-sttčnih strank Amerike odklonil s 34 proti 4 glasovi priključitev k tretji in-ternacijonali. Število pristašev je padlo zadnje leto od 100.000 na 27.000.
d Zdravljenje raka s pomočjo Röntgenovih žarkov. Angleški profesor Hermann With je izumel novi aparat, urejen za napetost 20.000 volt, s katerega pomočjo uničuje staničevje, ki tvori to čudno in doslej še jedva proučeno bolezen.
g Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 146—146 V* naše krone. Za 100 nemških mark je plačati 210, za 100 avstrijskih kron 22, za 100 čehoslovaš-kih kron 203 in za 100 laških lir 720 do 724 jugoslovanskih kron.
Iz Maribora.
d „Tabor“ in nemškutarija. »Tabor« se večkrat dela, kakor da bi se bil na-
P:i skala je bila opolzla, lahki ččvljčki so zdrknili ob mokrem käme-nu, diklo je izgubilo ravnotežje in s presunljivim krikom pljusknilo v. vo* do.
.V hipu je bil Andrej na nogah suknjo in pipo je vrgel od sebe in pl# nil v potok.
Dekle se je za trenutek potopilo,, pa koj spet splavalo na površje. Rok» so ji otepale po vodi, deroči potok ja je naglo nesel navzdol. Ni več kričat ia, strah ji je zaprlsapo, izgubila jo zavest.
S krepkimi sunki se je zagnal An drej za nfo. Sedaj je bil pri njej, -• Vnovič .se je potapljala. Zagrabil jo je krog pasu, ji dvignil glavo nad vodo. in si z eno roko pomagal nazaj n« suho.
Tam jo je položil na skalo v vroče solnčne žarke, z glavo nekoliko na» vzdol.
Pogledal je krog sebe. Voda ju jc zanesla precej daleč. Njegov nabritJ nik je Mal kakih' 10 korakov ob Bregu navzgor. Skočil je ponj, poiskal ste-it,‘en'co % žganjem in se vrnil k neza* vestni neznanki.:	.	v .
t (Dal^a prihodi j
rodnega prepričanja kar iz škafa napil. Samo on in pa njegovi demokrati so narodni, drugo je v Mariboru vse nem-škutarsko. Tako vsaj je Tabor pisal o priliki volitve mariborskega župana. »Tabor« natančno preiskuje iztožbe po celem mestu in gorje trgovcu, pri katerem najde kak nemški napis. (Takoj
fiesta na »pranger«. Prav tako, ker v lariboru mora vsakdo razumeti slovenski! Grdo pa je, da je »Tabor« kakor demokrati sploh, tudi v tej zadevi strankarski. Po celem mestu pometa \ nemške napise, v lastni hiši v Jurčičevi ulici pa jih ne vidi. Ako prideš po dvanajsti uri pred hišo, v kateri se urejuje, tiska in prodaja mariborski purist — Tabor, vidiš pod seboj tablo, z velikim napisom:	geschlossen.
Tabor ! Ali je to potrebno? Ali tisti gospodje demokrati, ki hodijo v Mariborsko tiskarno, res ne znajo slovenski, da se jim morajo tako priproste reči tudi v nemščini tolmačiti? Nemškutarski demokrati! Ali vas taki napisi na lastnem podjetju nič ne bodejo v oči?! Da, da, pri žepu in pri mošnjičku se pri demokratu neha narodnjaštvo! Od »Tabora« pa pričakujemo, da bo takoj v prvi prihodnji številki prav pošteno pokrtačil tudi svoje lastne demokratske gospodarje in jih podučil, da je tako nemškutarenje nedopustno in ugledu slovenskega Maribora škodljivo. Torej »Tabor«, veliko metlo v roke! Pometaj pred svojim pragom!
d Proti malim slovenskim trgovcem delujejo demokrati. Južna železnica, oz. gg. demokratski uradniki so izdali uslužbencem južne železnice izkaznice, da naj kupujejo pri trgovcu Šoštariču.
Vprašamo gg. agitatorje za milijonarja Šoštariča: Ali hočete tudi tukaj v Sloveniji uvesti korupcijo med železničarje ? Kako pridejo nižji železničarji do tega, da morejo nositi svoje težko prislužene kronce demokratu boštariču, ki si je začasa Pfeiferjevega paševanja nabasal pri gospodarskem uradu toliko, da kupuje velike hiše za milijonske svote? Ali ni v Mariboru morda dovolj manj-, ših in revnejših slovenskih trgovcev, ki bolje in ceneje postrežejo nego Šoštarič. O tej stvari bomo še govorili.
d Še enkrat o podčastniku 45. polka. V »Taboru« je skušal podčastnik-izzivač ali kdo izmed njegovih njemu enakih z lažjo in napadi na »Stražo« opravičiti svoje netaktno, neotesano in aktivnega podčastnika nevredno obnašanje. Mi kon-stantiramo še enkrat: že med potom v Limbuš je podčastnik izzival, nadaljeval svoje izzivanje med orlovskim nastopom in posebej med govorom, ki je bil vse drugo, samo hujskajoč ne. Podčastnik je izgnan iz prireditvenega prostora na cesti psoval v nemškem jeziku in med drugim klical:	»Verfluchten Hunde«.
Podčastnik se je bahal in kričal, da sme kot »Sokol« in aktivni podčastnik naše pristaše streljati, Mi smo pripravljeni dokazati ta dejstva z akademično izobraženimi pričami. Mi še enkrat zahtevamo, da se brezobrazni izzivač kaznuje, ker škoduje ugledu vojske. — »Tabor« pa ostane sebi zvest, ako krije in opravičuje takšne reči in namenoma laže naprej, saj bi se glavni urednik na licu mesta lahko prepričal o resnici. Bil je blizu. Povdarjamo, da oficir Hren ni naš somišljenik, pa se je vedel dostojno; enako bi moral ravnati podčastnik.
d Na^a gonja proti vojaštvu in „Tabor“* Kor smo ožigosali v Straži skrajno surovi napad narednika So-kolaša na Orle in Orlice v Limbušu, nam očita „Tabor“ gonjo proti vojašt vu, G. Taborite , moramo pri njihovi vedno krajši' pameti spomniti z4 par mesecev nazaj v dobo prvega koroškega večera v mariborskem Narodnem domu in prireditve „Mftnner-gesangsverema“ pri Gotzu, ko je „Tabor.“ po krivici divjal proti celi mariborski oficirski garniziji, kateri je očital germanofilstvo. Svoje izbruhe krivičnih klevet na častništvo je razlil „Tabor“ iz svoje greznice tudi po„Jutru“ in „Narodu“; ‘Seve, so potem ata Voglar vse preklicali, ko so se enkrat streznili in doznali, da se je njihova, proti oficirska gonja povzdignila do generalske častitljivosti Voglarjevega mecena Maistra, „Tabor“ lahko psuje po nedolžnem celo garnizijo, ako Straža obsodi bandik ski napad podivjanega narednika, potem že uprizarja proti vojaško gonjo! Gospoda krog „Tabora“, malo krajše lase, pa malo daljšo pamet, potem pa ne boste pisarili budalosti kot je ravnokar konst at ir an a.
d V proslavo sprejetja ustave se je mariborski velikan demokrat dr. Karel Koderman produciral v veletoču na vratolomne načine.
d Častniki mariborske garnizije prirede dne 12. julija v proslavo kraljevega dne v Götzovi dvorani elitni ples. Toaleta za dame plesna, za gospode frak ali smoking, za rezervne oficirje po predpisih. Osebna vabila se razpošljejo od 1. — 3. jula. Ako bi se
slučajno,koga pomotoma prezrlo, nai se blagovoli obrniti na adjutant ur o 45, peš. puka tel. štev. 106. Za rezervne častnike in njih družice velja kot vabilo članska izkaznica kluba tugoslov, rezervnih oficirjev. Vabilo velja kot vstopnica.
Orlovski vestnik.
o Ptujsko orlovsko okrožje se tem: potom zahvaljuje vsem, ki so pripomogli: okrožju do lepo uspele prireditve pri: Sv. Marjeti. Osobito se zahvaljuje gg. govornikom, g. župniku za blagohotno odstopljeni prostor in našim vrlim posestnikom, ki so dali na razpolago vozove, ter prispevali deske in darila. Bratski Bog živi!
o Sv. Marjeta n. Ptuja. Nad pričakovanje je uspela prireditev mladega ptujskega okrožja na praznik sv. Petra, Naše ljudstvo je na tem taboru dokazalo svojo zavednost, naša mladina pa-odločno voljo, da hoče delati ih stopati po svoji jasno začrtani poti brez ozira na nasprotni vrišč. Ta tabor je tesneje sklenil in pomnožil naše vrste, ter je ob enem priča, da je krščanska mi$e! nepremagljiva.	j *
o Vaditeljska seja teiov. odseka-Orel Studenci pri Mariboru se vrši danes, 4. julija, ob 7. uri zvečer, v telovadnici. — Bratje vaditelji pridite točno in sigurno! — Bog živi! — Načelnik..
o Odborova seja tel. odseka Orel Studenci pri Mariboru jutri, torek, 5. t. m. ob 7. uri zvečer v prostorih g. K obija Bratje odborniki pridite zanesljivo. ■— Bog živi! — Predsednik.	:
Gospodje
se vzamejo na hrano, Koroška l cesta 18, pritlično, Maribor. 309
Izjava.
Podpisana kmetica Katarina Brglez v Račah izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, katere bi naredil moj sin Jožef Brglez. Nadalje izjavljam, daje vsako posojilo, dano mojemu sinu na moj račun, neveljavno in podpisana ga ne povrnem. 367	Katarina Brglez.
Pohištvo,
raznovrstno, kot postelje, omare, mize m postelje se proda zelo poceni; Vpraša" se v gostilni na Glavnem trgu št. 5 v Mariboru,
.	1—2 308
11Ј9ГШГ n4ađ zanesljiv, ki fließt.!,; se razume na konje, se sprejme takoj Slomškof trg št. 11,1 nadstr. Maribor. 37I
Gostilne pod vejo
Klemenčič, Sv. Peter, je zopet odprta ter se priporoča za obilen obisk. Vino po 32 in 24 K.
■■■■:■■	■	З70.
He vrzite v stran nobene znamke! Pou$
višji ceni vse stare jugoslovanske znamke, ki so nalepljene na vaših pismih. Rudolf Koko-šinek, Maribor, Cankarjeva ul. 1. 5—3t 353
Srebrne krone,
330 dve in pet
kroti, zlatnike kupi vsako množino. Za odgovor je priložiti .znamko. Avgust W app er, zlatar,'Maribor, Stolna ulica 1, (Domgasse).	4—4 345
Gospodična
ljica k 3 deklicam. Ročna dela, slovenščina, nemščina, dobra vzgoja. Nastop meseca septembra. Naslov iz prijaznosti v u-pravništvu.	2—3 365
Ацјјд (Lesni premog) prodaja UjJljC se na dobrem m veli-
MALINOVEC
sladek, dobite po pošti od 3 do 40 kg* po železnici od 20 kg naprej. Izdeluje se trojna kakovost: B po 34 K, Gl po 48K,
Gs po 52 K za 1 kg. Zadnji malinovec (Gs) je najbolj gost. Ljubijo ga kavarne in gostilne. Za pristnost in izborno blago jamči zdravim in bolnim odjemalcem
Industrija sadnih izdelkov v Selnici
ob Dravi.	315
Usojam si cenjemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem pretzel od
S. 1. N. Šoštarič-a v Mariboru, Gosposka ulica štet. 5
trgovino z modnim in manufaktumim blagom
katero bodem vodil kakor moj prednik tudi v nadalje na solidni podlagi.
Cenjeno občinstvo vljudno prosim za naklonjenost in obilen obisk ter se teplo priporočam	z odličnim spoštovanjem
I. H. Šoštariča naši. Srečko Pihlar.
306
Starorenomirana tvrdka
Alojzij Zoratti
cerkveni pozlatar, specialist v restavriranju oltarjev, kipov, umetnin itd. se priporoča čč.
duhovščini za naročila. Mojstersko delo. Zmerne cene. Skladišča poljskih križev in 5—los razpel.	254
MARIBOR, Strossmajerjeva 3,
kem vsaki dan v tenberg pri Mako! ijčane. Pismena vprašanja na o skrbništvo graščine.	364
v graščini Stat-olah postaja Po'
Gostilna Ä'
5 minut od kolodvora pri Mariboru, se po zelo ugodni ceni »roda. Naslov pove upravništvo Meta.	2-2. 359
Dve težki kobili "/S
lastniku Ivanu Rapoc, Tržaška cesta, Maribor. Gostilna »Mesto Trst«. _______ 2—2 358
Volčji psi
sip_Hornicky, velepos, St. Ilj v Slov, gor.	2-3 ' 356 I
Iz češkoslovaške
tkalnice ravnokar došlo: Posteljnina, lepo pisana 76 cm široka 1 m 36 K, 120 cm široka 1 m 68 K. Inlet, roza I20 cm širok I m 78 K. Platno domače pristno, za rjuhe ali prtiče široko 148 cm, 1 m I30 K. Namizni prti, beli in barvani, z in brez franž, široki in dolgi 150 cm i komad 150 do. 200 K. Enaki prti 150 cm široki, 200 cm dolgi 1 komad 200 do 28o K, lanene brisače po različnih cenah. Ena jedilna lanena garnitura kot: 1 namizni prt in 6 servijetov v različnih cenah. Ena slamjača pristna 130 K, 1 cajghlače 140 K, do 260 K, Ženske nogavice par 2o do 45 K, Obleke za dečke od 3 do 9 let 240 do 380 K. 1 tridelna žimnica (matraca) z airikom 960 K. 1 žimnata podlaga (Drahteinsatz) 365 K. V zalogi večja izbira hlačevin, plavotiska, belega platna itd. Vsakovrstne vrvi, kot za cerkv. zvonove, splave (flosc), seno, dvigala in perilo, konjske štian-
ge in ujzde pri
Alojzij Galožeb, Maribor,
Glavni trg št. 6.	318
Nagrobni spomeniki, grobnice, mavzoleji, marmor-naste plošče vseh barv za oprave in strojarje, Inksnsai
izdelki m dekoracije, kipi in portreti po fotografiji, cerkvena dela, kot vsa stavbena dela.
Kamnoseška industrija
Alojz Vodnik, Ljubljana,
3-3
Ustanovljeno leta 1880.
3S7
FRAIfC HRAMCt
slikar	329
MARIBOR, Cvelllčiaa ulica» 8.
AIsolvent monakovske in dunajske umet. obrtne šole. Izvršuje slikanje sob, napisov, pokrajin, dekoracij in portretov po cenL
Velika zaloga 11П vsakovrstnih WV%
in verižic, prstanov, uhanov, ter jedilnega orodja itd.
3~7P izvršujem
Vsa v to stroko spadajoča popravila točno in po ceni
I ...M etninr urar, Maribor, Jurčičeva ul. 8 LOVlU dlOjcC, (Edmund Schmidgasse). 314
LIVARNA
ZA
ZVONOVE IN KOVINE
POPKI 0ШЕЦ SIKOV!
MARIBOR : KOPALIŠKA ULICA S
je zopet v obratu!
CERKVENE ZVONOVE
izdeluje surove Ittve v vseh kovinah 1st živinah (bron, medertma. aluminij Itd.)
UMETNA LIVARNA
KUB, CERKVEN! SVETIMO
Vsa oprema za žgalsice, * kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodovod, oprane za cevi, pipe za pivo, uteži Sz medenine lastnega izdelka. Popravljal niču za brizgalne M
ist
tet 1. & H. MM.
■ IM?
Posestva {ov z vinogradom i
sadonosnikom, gozdom, poljem živino ter živino; Dve najlepši trinandstropni hiši v Mariboru zelo ceno. Trgovska hiša, ki se da tudi za tovarno porabiti. Vila 6 km od Maribora z velikim vrtom 140.000 K, Parömlin in žaga pri Mariboru. Hotel s kavarno in vinsko trgovino se prodajo potom pisarne nepremičnin Barvarska
Spodnještajerska ljudska posojilnica
Stolna ulica štev. 6. v Mariboru reg, zadr. z rtecm. zav,
vloge po 4% ix* 4 V*%
Zagorski, ulica 3.
Maribor,
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 185	brezplačno.	34
Za varnost vlog iamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru.
Inserirajte v „Straži !
Sadajaleit la založnik.;5 Konz, „Straže,*
j Rsiatzaf. fin tevretlldnl daviafe platoja jzosoJilMlcim
mma.
Odgovorni ш»азЖг ШаЗо Pušenjak.
Tisk .Cirilove tiskarne v Mariboru,