Poštnina platana c gotovini
V fiubliaitl, sobota 30. )anuac|a 1937
Stto. 24
Z ilustrirano prilogo „Xcdm v slikah
44
leto II.
Sodba v moskovskem procesu
Moskva, 30. jan. c. Včeraj so bili zaslišani Še zadnji obtoženci. Za teni so prišli na vrsto zagovori obtožencev. Govorili so najprej tisti, ki niso hoteli imeti zagovornikov. Med njimi je bil tudi Radek. Radek je imel dolg obrambni govor, v katerem je rekel, da so ga deset tednov mučili v ječah, pa ni ničesar priznal. Priznavati jo šele začel tedaj, ko so mu pokazali podpisane izjave drugih "obtožencev. V svojem zagovoru je Radek tudi priznal, da je res komplotiral skupaj s Trockim proti Stalinu in ga hotel spraviti s sveta, ker je izgubil vso vero v socializem, kakor ga izvaja Stalin v Rusiji. Radek je govoril nad dve uri.
Moskva, 30. jan. Popoldne so se kot zadnji zagovarjali Arnold, Lihvitz, Knjazov, Tutok, Rataj-čik, Graš in Pušin. Prosili so za milostno sodbo sodišča. Ob 19 zvečer se je sodišče umaknilo na posvetovanje.
Po obtožnici državnega tožilca Sta govorila zagovornika obtožencev, Braude in Kasnakijev za obtoženca Knjaževa in Arnolda. V svojih zagovorih sta skušala naslikati obtoženca kot orodjo trockističnih teroristov in tujega vohunstva ter sta prosila sodišče, da jima podari življenje.
Obsodba
Moskva, 30. jan. o. Ko so bili končani govori vseh zagovornikov in obramba obtožencev, se je sodišče umaknilo k posvetovanju. Posvetovanje je trajalo zelo dolgo. Moskovsko prebivalstvo je napeto pričakovalo razglasitve sodbe, ki pa je prišla šele pozno ponoči.
Obtoženci Pjatakov, Serebrjakov, Mu-ralov, Livsehitz, Drobnis, Boguslavski, Knjazov, Ratajčak, Norkin, Šestov, Turok,
Graš, PuČin, so obsojeni na smrt zaradi protirevolucionarnega delovanja, zaradi veleizdaje in špionaže. Smrtna kazen se bo izvršila z ustreljenjem.
Obtoženci Karel Radek, Sokolnikov in Arnold so obsojeni na 10 let ječe.
Obtoženec Strojilov pa je obsojen na 8 let ječe.
Sodišče utemeljuje kazen z istimi razlogi, kakor jo je zahteval državni tožilec. Pri obsojencih, ki so dobili kot kazen ječo, pa pravi, da je olajševalna okoliščina v tem, ker so vsi bili v ostalem svojem delu zaslužni za sovjetsko državo.
Goring govori nemškim kmetom
Berlin, 30. jan. Včeraj je general Goring otvoril letno kmetijsko nemško razstavo -»Zeleni teden«. Razstava se vrši v znamenju štiriletnega gospodarskega načrta. Kmetijski minister Darrč je v svojem govoru navajal rezultate dosežene za oskrbo nemškega naroda z domačim blagom. Danes, je dejal govornik, smo še odvisni od tujine v nekaterih vrstah živeža. Toda če naši nasprotniki upajo, da nas bodo mogli kakor v svetovni vojni spraviti na kolena s tem, da nam bodo še bolj odrezali uvoz živeža iz tujine, ne poznajo našega pravega položaja. Zadnja leta se nam je posrečilo povečati našo lastno oskrbo tako zelo, da se naša odvisnost od tujine ne more uporabljati za politični pritisk.
Ministrski predsednik general Goring je nato v svojem govoru apeliral na nemško kmetijstvo, »napadalni bataljon štiriletnega načrta«. Vem, da smo doslej pokazali izredne napore, je rekel Goring, vem pa tudi to, da se ti napori morajo obnoviti, če hočemo doseči naš cilj.
Berlin, 30. jan. V svojem nadaljnjem govoru je ministrski predsednik general Goring izjavil:
Na zadnjem kongresu v Goslarju sem sporočil nemškim kmetovalcem, da Je pšenica v resnici zlato, in da je od teh malih zrn takisto odvisen ves položaj Nemčije. Ko bo vsak razumel svojo dolžnost, da sodeluje pri skupnem delu, bo v tem narodu planila njegova ogromna sila in eenrgija na dan. Tedaj bomo lahko uresničili naloge, ki jih sedaj tujina smatra za deloma neizvedljive. Tedaj bodo iz Nemčije izginile zadnje slwbosti. Naj se nihče ne moti: Nemško ljudstvo bo pod svojim voditeljem Adolfom Hitlerjem uresničilo to, kar bo voditelj hotel.
General Goring omenja nato, da je točno pred 4 leti po Hitlerjevem nalogu izvedel zadnja
pogajanja, ki so se končala z ustanovitvijo nove vlade in s prevzemom oblasti po voditelju.
Danes je na mestu, je pristavil Goring, da se spomniiho tistih dni in dogodkov. Naši sovražniki so tedaj govorili: Saj ne id bilo slabo, če Hitler
dlti Nemčijo. Tedaj smo odgovorili: Svojo dolžnost bomo opravljaii z železno voljo, in boino rešili Nemčijo kljub vsem oviram. Delali bomo štiri prihodnja leta, da končamo svojo prvo nalogo. Mislim, da lahko že sedaj rečemo: To nalogo smo končali.
Koncem svojega govora je general Goring vnovič	pozval Nemce, naj	vsi	store svojo dolžnost,
da bi	jih prihodnja	štiri	leta še	bolj slavno pri-
prevzame'	oblast,	saj'	bo	nemško	ljudstvo	moglo	,	peljala	do velikega	cilja	—	do	Nemčije Adolfa
končno	spoznati,	kakšna	je	družba,	ki	hoče	vo-	I	Hitlerja.
Trgovska pogodba med Nemci in nacionalistično Španijo
Salamanca, 30. januarja, o. V kratkem se prič-no tukaj pogajanja med nemškimi gospodarskimi strokovnjaki in zastopniki nacionalistične vlade za sklenitev trgovske pogodbe med nacionalistično vlado in med Nemčijo. Trgovska pogodba bo uredila promet in določila način medsebojnega preračunavanja za prodano blago. Nemčija namreč nima s Španijo nobenega drugega dogovora, kakor pogodbo z bivšo madridsko vlado, katere pač ne priznava. Ker je Nemčija zavzela popolnoma drugo pravno stališče do Španije, je potrebno, da primerno temu uredi tudi svoje trgovske odnošaje z njo. Po drugi strani pa je taka jx»godba potrebna zaradi vse tesnejšega sodelovanja med nemško vlado in med šjjanskimi nacionalisti.
Bitke pri Madridu
Madrid, 30. januarja. AA. Havas: Ob 21.45 snoči so še zmeraj z vso silo bobneli topovi na madridski Ironti. Tudi strojnice se slišijo nepre-
Ruždi Aras potuje iz Milana v Belgrad
Milan, 30. jan. o. Turški ministrski predsednik, ki se zdaj mudi v Milanu, kjer se bo sestal z italijanskim zunanjim ministrom Cianom. odpotuje iz Milana v Jugoslavijo in se bo sestal v Relgradu z jugoslovanskim predsednikom dr. Milanom Stojadinovičem. To bo 5. februarja. Iz Bel-grada pa pojde Ruždi Aras v Atene, kjer se bo 15. februarja z grškimi politiki razgovarjal o vprašanjih Balkanske zveze. Ni še nobenih poročil, kakšno je ozadje teh zaporednih obiskov turškega zunanjega ministra.
•Rojstni dan bolgarskega kralja
Sofija, 30. januarja, m. V vsej Bolgariji bodo danes slovesno proslavili 43-letnico rojstnega dne kralja Borisa. Ta dan bodo praznovali povsod kot narodni praznik. V sofijski katedrali Aleksandra Nevskega bo danes slovesna zahvalna služba božja, ki ji bodo prisostvovali vsi člani vlade in diplomatski zbor. Ob priliki rojstnega dne bolgarskega kralja Borisa, objavljajo vsi bolgarski listi uvodne članice, v katerih proslavljajo velike sposobnosti in njegove velike zasluge za obnovitev Bolgarije. Ob tej priliki bolgarsko časopisje znova povdarja velik pomen pakta večnega prijateljtsva, sklenjenega med Jugoslavijo in Bolgarijo. — V
Stanje sv. očeta slabše
Vatikan, 30. jan. o. Včeraj so se sv. očetu bolečine povrnile v obe nogi. Pojavili so se tudi znaki naduhe, vendar je visoki bolnik z močno voljo premagal to poslabšanje in ni privolil v kake posebne odredbe. Ponoči je bilo njegovo stanje nespremenjeno.
Cerkveni krogi trde, da bo sv. oče na pomlad opravil konzistorij in na seji konzistorija po običaju imenoval več kardinalov. Sv. oče bo imel tudi govor, ki ga vsi pričakujejo z veliko jjozor-nostjo.
Nemčija in Vatikan
Vatikan. 30. jan. AA. (Havas.) Nedavni obisk članov nemškega episkopata v Vatikanu, ni imel namen, kakor so nekateri časniki poročali, najti kompromis med sveto stolico in nemško vlado. V dobro jtoučenih krogih trde, da sveta stolica vztraja pri stališču, ki ga je določil konkordat iz leta 1933.
Vode v Ameriki padaio
Ncwyork, 30. jan. AA. Havas: Število smrtnih žrtev v poplavljenih pokrajinah zelo narašča in se ie sedaj dvignilo že na 325 oseb, ki so utonile, 300 oseb pa je umrlo v bolnišnicah. Boje se, da bodo pri padcu voda našli še več utopljencev.^ Nad milijon oseb je brez strehe in Skoda se ceni že na
e-;:—.	.	^.„p,iptipW	hosta	'	milijon osen e Drez sirene m m
ned Jugoslavijo in Bolgarijo. — V ponedeljek bosta j ^ mi|ijonov dolarjev. Boje se, da bo popustil >a slovesna rekviema v so ljski in plovdivsKi Kaio- ,	^	^	(,,]inois)	jn	so	bo	voda	rek razlija
liški cerkvi, in to za mater kralja Borisa in za princezo Marijo Luizo.
Vremensko poročilo
Po podatkih od danes zjutraj ob 7.
Dom na Komni! —4, jasno, snega 170 cm, sneg zgoraj suh, pot zgažena, cesta splužena.
Bohinjsko jezero: —1, jasno, 50 cm snega, cesta splužena.
Erjavčeva koča na Vršiču; Jasno, severozahodnih, 120 cm snega.
Koča na Krvavcu: —2, na 40 cm podlage 20 centimetrov na novo zapadlega snega.
Velika Planina: —1, snega 100 cm, severo-■ zahodnik, jasno, sneg seseden.
Kamniška Bistrica: —1, 40 cm snega, cesta porabna za sani.
Mrzlica: —4, jasno, 4— cm snega.
Sv. Križ nad Jesenicami: —3, severozahodnih, 28 cm enega, smuka ugodna na Rožco, Pusti rovt, Črni vrh in Kočno.
Ig.  2, oblačno, jugozahodnik, snega 30 cm,
snetf ooledenel.
še v druge smeri.
V	poplavljenih krajih se položaj popravlja, ker reka Ohio stalno pada. Vendar pa je število ljudi brez strehe že preseglo en milijon. V Louis-villu prevažajo v čolnih trupla utopljencev. Vremenski strokovnjaki izjavljajo, da je najhujše že mimo. Vso je sedaj zbrano okoli Mississippija in nasipi, ob tej reki se naglo utrjujejo. Strokovnjaki izjavljajo, da bodo nasij>i ob tej reki vzdržali pritisk vode.
Romunski zun. minister o zvezi z Bolgarijo
Bukarešta, 30. januarja, m. Sinoči 6e je vrnil v Bukarešto iz Ženeve romunski zunanji minister Viktor Antcnescu. Ob svojem jx>vratku je domačim in inozemskim časnikarjem odgovoril na več vprašanj. V svoji izjavi je povdaril tesno prijateljstvo, ki vlada med Romunijo, Poljsko, CSR in Jugoslavijo. O večnem prijateljtsvu, ki sta (ja v nedeljo
24.	januarja podpisali Jugoslavija in Bolgarija, Viktor Antonescu ni hotel ničesar reči, le to je deial. da bo bodočnost pokazala dobre strani tega pakta.
stano. Bitka mora biti posebno lutda na jugu Madrida in pri Caravancellu. Reflektorji neprestano osvetljujejo bojišče na zahodu Madrida in v zahodnem parku. O poteku bitke še m nobenih podrobnosti. Najbrž gre samo za boj topništva. Vendar bo ta dvoboj pripravil novo bitko. Prebivalstvo Madrida je na ulicah in burno razpravlja o dogodkih na fronti.
Rdeče čete so včeraj ves dan nadaljevale z zavzetjem zapadnega parka pri Madridu. Ob 20 snoči je na madridski fronti v tem delu besnela huda bitka. Boj topništva je bil silno močan in eksplozije granat slede ena drugi. Strojnice regljajo brez prestanka.
Kmečki upori na fugu
Pariz, 30. jan. o. Včerajšnji »Jour« prinaša vesti, da so v tistih predelih južne Šjianije, ki so še pod oblastjo rdečih, izbruhnili nemiri in oboroženi upori med kmečkim prebivalstvom, ker je vlada v Valenciji odredila, da morajo kmetje oddati tri četrtine žitnih zalog. Kmetje so proti oddelkom milice, ki rekvirirajo žito, organizirali svoje obrambne čete. To je posebno v gorati okolici Murcie in Alicanteja. Med milicn in med temi kmečkimi oddelki je prišlo do več bojev, v katerih je bilo na obeh straneh ubitih kakih 200, ranjenih pa 350 ljudi.
Salamanca. 30. jan. o. Nacionalistični krogi poročajo, da so njihovi oddelki na jugu dosegli znatne uspehe. Tako so čete piolkovnika Barbona zasedle mesto Santa Cruz del Comercio v pokrajini Granada. Oddelki jrolkovnika Cascajosa prodirajo proti Andujaru. Po nacionalističnih vesteh se v Barceloni pripravljajo na prihod obrambnega odbora iz Valencije in so v ta namen že izpraznili petnadstropno hišo. V Barceloni baje vlada tudi pomanjkanje žita in so tudi tam že uvedji karte za kruh. Prav tako primanjkuje premoga in kuriva, ker zaradi kontrole nacionalističnih ladij ne morejo ruski parniki dovažati ne nafte, ne premoga.
Nesreče na moru
Lizbona, 30. jan. o. Strahoviti vihar, ki divja že dva dni na Atlantskem morju in na portugal-skih obalah, je spravil v nevarnost več parnikov. Tako je brazilska ladja «Sanctos> dva dni križarila ob portugalski obali in ni mogla v pristanišče. Bila je že v taki nevarnosti, da je vso predzadnjo noč pošiljala brezžične klice na pomoč. Zaradi viharja pa ji ni mogla (»omagati nobena ladja. Snoči se ji je posrečilo, da se je privlekla v lizbonsko pristanišče. V portugalski luki Leixeos se je potopilo 32 vlačilcev, ki jih je vihar odtrgal od sider. Na pomoč kliče portugalska .bencinska ladja «Pentiola» ob severni obali. Blizu Setubala so je j »otopil neki angleški parnik s 23 možmi posadke. Škoda, ki jo je povzročil vihar zadnje dni . ob portugalski obali, znaša več milijonov pesosov.
Zasedanfa banskega sveta
Banski svet dravske banovine se sestane dne 15. februarja t. 1. ob 8 uri dopoldne v Ljubljani.
Predmet zasedanja bo:
1. Odobravanje banovinskega proračuna za leto 1937-38 s pripadajočimi pravilniki v smislu čl. 11. cit. pravilnika.
2. Sklepanje o uredbi, 6 katero se dopolnjuje čl. 108. uredbe o občinskih uslužbencih.
Mali poiar
Ob 9.46 je bil gasilski urad obveščen o požaru, ki ie izbruhnil na Sv. Petru cesti št. 12 v brivnici g. Podkrajška. Goreti je začelo ohišje, ki je napravljeno pri električnem motorju za trajno on-dulacijo. Požar je nastal zaradi kratkega stika. Domači so takoj pogasili in k požaru poklicani gasilci niso stopili v akcijo, ker je bil |>ožar še po|)iej ix»gašen. Škoda je prav malenkostna.
Vesti 30. januarja
Bernard Shaw je napisal novo komedijo z naslovom »Ženeva«. V njej s svojo znano bistroumnostjo in ostrino biča ženevsko ustanovo. Komedijo bodo prvič uprizorili meseca julija.
19 študentov je odšlo v Španijo iz Prage, da vstopijo med rdeče prostovoljce. Med njimi sta tudi dve študentki.
Gimnazijci stavkajo v južnošvicarskem mestu -
Chnux le Fonds. Stavkajo zato, ker noče ravnatelj odstraniti nekega komunističnega profesorja. V tem mestu so komunisti pred nekaj dnevi ubili mladega voditelja švic. nacionalistov dr. Borquina.
Belgijski in valencijski zun. minister se sestaneta te dni v Luxemburgu in bosta skušala urediti vse sporne zadeve, ki so nastale med Belgijo in med špansko- rdečo vlado zaradi umora diplomata Borzgravea na madridski fronti.
Večerjo v čast predsedniku madžarske vlade Daranyu je priredil naš poslanik v Budimpešti Vukčevič. Večerje so se udeležili tudi italijanski poslanik ter več madžarskih politikov, ki so bili vsi izborno razpoloženi...
Nemški parnik »Oliver« se je potopil v Severnem morju blizu obale. Rešili so samo tri može od posadke, vsi drugi pa so utonili.
Prepoved politične propagande ▼ francoski
vojski zahtevajo v debati o narodni obrambi v Parizu različni poslanci. Komunistična propaganda v vojski in mornarici se je že tako razširila, da resno ogroža edinost francoske vojske.
Mednarodni velesejem v Tripoliju se bo letos začel 15. marca in bo trajal do 15. maja. Na njem bodo razstavljeni pridelki in izdelki italij. Afrike.
Prepoved vseh komunističnih organizacij v Švici zahteva katoliška konservativna stranka zaradi umora svojega mladega voditelja dr. Bourquina.
Predsednik belgijske poslanske zbornice Huys-mans je sinoči v svojem govoru po radiu napadel belgijsko vlado, češ, da ni storila svoje dolžnosti in takoj odpoklicala vseh svojih diplomatskih zastopnikov iz rdeče Španije.
Francoski pomorski oboroževalni program obsega v celoti za 630.000 ton novih gradenj. Med temi bosta dve veliki križarki po 35.000 ton, dva nosilca letal in 12 podmornic. Vojni minister je ta načrt utemeljeval z nemškim oboroževanjem ter z dogodki v Španiji.
Bolezen romunskega prestolonaslednika Mihaela se je nenadno poslabšala in se mu je pojavilo vnetje porebrnice. Njegovo stanje je zelo resno.
ZN išče kandidata za komisarja v Gdansku,
ker Holandec de Graf noče te sitne službe sprejeti.
Občni zbor francoske narodne banke je bil
pred dvema dnevoma v Parizu. Na tem občnem zboru je bilo govora tudi o novem razvrednotenju francoskega franka.
Nemška manjšina na Češkem je poslala predsedniku vlade dr. Hodži deputacijo zastopnikov vseh nemških strank, ki so v vladi. Proti njim je pa nastopila Herleinova stranka sudetskih Nemcev, ki je v najodločnejši opoziciji proti vladi.
Za župana mesta Prage bo narodno socialistična stranka kandidirala znanega dr. Petra Zenkla. Ker je bil tudi prejšnji župan dr. Baxa član te stranke, je verjetno, da bo dr. Zenkel zmagal.
Sedaj vodilnih hitlerjevskih osebnosti je bila včeraj pod predsedstvom Hitlerjevega namestnika ministra Hessa. Posvetovali so se o važnih socialnih in gospodarskih uredbah.
Kongres mednarodnih protifašističnih organizacij je sklicala španska socialistična glavna delavska zveza z Valencijo. Udeležili se ga bodo tudi zastopniki vseh socialističnih delegacij po evropskih zbornicah.
Vesti o prekinitvi stikov med Italijo in Rusijo
se potrjujejo. Vsa poročila pravijo, da je temu kriva španska državljanska vojna.
Kriza japonske vlade traja še naprej in general Ugaki je spet vrnil mandat za sestavo nove vlade. Kriza ima svoj razlog v nasprotstvu med kapitalisti in med vojsko Vojaški krogi ne pristanejo na noben sporazum, čeprav je cesar poveril sestavo vlade zdaj generalu Ajašiu.
Dve framasonski loži so razpustile portugalske oblasti zaradi sodelovanja pri zadnjih atentatih v Lizboni.
48% prebivalstva je brezposelnega v angleškem industrijskem mestu Whitehavenu, kjer so že poldrugo leto zaprti rudniki.
Plače v angleški vojski bodo zvišali vsem častnikom in navadnim vojakom. S tem nameravajo zvišati zanimanje za vojsko ter doseči, da se bo oglasilo več prostovoljcev, ker Anglija nima obvezne, marveč prostovoljsko armado.
Silen vihar divja spet na Atlantskem morju in ob portugalski obali.
Vesti o nemških kupčijah v Angoli nemški listi zanikajo. Koncesijo je dobila edino tvrdka Krupp, pa to je njena zasebna kupčija, ki ni nič v zvezi z nemškimi kupčijami v kolonijah. Prav tako te vesti zanika portugalska vlada in to najodločneje.
Sovjetski poslanik v Parizu Potemkin je obiskal predsednika francoske zbornice Herriota in se z njim dolgo časa razgovarjal.
Interpelacije o francoski državni obrambi v pa-.
riški zbornici še trajajo in vsi govorniki napadajo vlado, češ, da je zanemarila najosnovnejše zahteve za obrambo francoskega ozemlja.
Novo poljsko vladno stranko, se zdi, da hoče osnovati maršal Ridz Smigly. Predsednik te stranke bi bil polkovnik Adamko, voditelj poljskih legionarjev. Opozicionalne stranke temu vladnemu načrtu nasprotujejo.
Proračun prosvet. ministrstva
V proračun Je postavljen znesek za ureditev predavalnice anatomskega instituta v Ljubljani
Belgrad, 30. januarja. Včeraj so se nadaljevale seje finančnega odbora narodne skupščine. Obravnaval se je proračun prosvetnega ministra. Prosvetni minister Dobrivoje Stošovič je podal kratek pregled proračuna in izjavil, da bo o splošni prosvetni politiki kraljevske vlade govoril v plenumu narodne skupščine. Zato se omeji 6amo na številčni del svojega proračuna. Proračun prosvetnega ministrstva za leto 1037-38 kaže izdatke v znesku 1.054.25fi 498 Din. kar pomeni skoro 10% od skupnih državnih izdatkov za to leto in 21,224.256 Din ali 2,50% več kakor lani V tem znesku je tudi 17% za izplačilo pokojninskih prejemkov. Za stvarne potrebe prosvetnega ministra je določen znesek 870,014.498 Din ali 32 052.033 Din oziroma 3.08% več kakor v lanskem proračunu.
Vse redne in izredne izdatke< je prosvetni minister razvrstil v sedem skupin ki vsaka odgovarja posameznemu področju prosvetnega dela. Na Ijud-skošolsko in narodno prosveto odpade 537,169.671 ali 61.7%, srednješolslvo dobi 159.030.755 Din ali 18%. Za vseučilišča in podobno je namenjenih 89.944 070 Din ali 10.3%, državne tiskarne dobe 27,904.372 Din ali 3.2%, umetnostne šole in podobno 21.345.145 Din ali 2.4%. za verske šole in subvencije verskim šolam je določenih 16.853.138 Din ali 1.9%, za prosvetno upravo in druge posle 17,772.347 Din oziroma 2%.
Iz tega sledi jasno, da proračun upošteva važnost posameznih ved prosvetnega dela, predvsem ljud3košolsko in narodno prosveto. Glede ljudskega šolstva in narodne prosvete utemeljuje proračunske zneske z nujnimi velikimi potrebami, kar dokazuje najboljše okolnost, da bi morali v nekaterih banovinah sedanje število ljudskih šod podvojiti, če bi hoteli vsem za šolo doiaslim otrokom omogočati ljudskošolsko izobrazbo.
Moida bi nekateri hoteli zameriti, da je za srednje in meščanske šole določena malone ena petina vsega proračuna. Ni dvoma, pravi minister, da je ta izdatek dokaj visok in da bi ga kazalo znižati v korist osnovnega šolstva. Ce pa vpošte-vamo sedanje stanje, ko nudi gospodarsko življenje mnogo manjšemu številu pomladka zaposlitev kakor v rednih gospodarskih razmerah, in če zahtevamo po veljavnih zakonskih predpisih tudi za praktične poklice od začetnikov višjo pripravo, kakor jo daje ljudska šola, pridemo kmalu do prepričanja, da še večjega dotoka otrok v srednje in meščanski šole ne bi mogli primerno preprečiti, ne da bi spravili roditelje v stisko in prepustili veliko število učencev, zlasti meščanskih, ulici.
Po svoji višini prihajajo kot tretji izdatki za visoke šole in znanstvene ustanove, ki zantevaio približno desetino prosvetnega proračuna, dočim stoje na četrtem mestu izdatki za umetno6t sploh, kaeri je namenjen 2.4% proračuna.
Zakal !e zvišan proračun
Prosvetni minister navaja nato konkretne primere in izpremembe v posameznih proračunskih
postavkah. Proračun izkazuje proti lanskemu povišek v znesku 32,052.083 Din kakor je že omenil. Minister pravi, da je pripravljen pojasniti poslancem vsako povišanje oziroma znižanje kreditov. Nato omenja višje izdatke zaradi periodičnih povišanj uradniških plač, ki sledi po uradniškem zakonu po treh letih službe. Med izrednimi izdatki je nov izdatek za anuiteto, s katero bodo gradili novo zgradbo prosvetnega ministrstva v znesku 2 milijonov Din.
Nato pojasnjuje izpremembe v poglavjih pod naslovom: »Znanstvene akademije, knjižnice, arhivi, muzeji, posebni znanstveni zavodi itd«. Poglavje »Vseučilišča« izkazuje izdatno povečanje v znesku 4,011.992 Din. Od tega odpade na rednč izdatke 2,545.616 Din na izredne 1,466.370 Din. Izdatki so narasli zaradi povišanja osebnih izdatkov, n. pr. za novo osebje veterinarske fakultete v Bel-gradu in za novega rednega profesorja za geofiziko v Zagrebu. Ostanek povečanih izdatkov gre za materijalne izdatke vseučilišč. Izredni izdatki 60 narasli zaradi povišanja anuitete za zgradbo pravne fakultete v Belgradu, za zgradbo otroške klinike v Belgradu, za popravilo vseučiliške knjižnice v Belgradu. Nova anuiteta je dalje določena za po-slopje ortopedske in zobne klinike v Zagrebu. dalie je povečana anuiteta za poslopje vseučiliške knjižnice v Ljubljani in izdatek za ureditev predavalnice anatomskega instituta v Ljubljani.
Za umetnostne šole znašajo poviški 2,835.163, dočim izdatki za višje pedagoške šole. pravoslavne bogoslovnice in katoliška semenišča in bogoslov-nice ne kažejo posebnih izprememb. Za islamske teološke šole so povečani izdatki za 516.932 Din.
Srcdnješolstvo izkazuje povečanje za 4.893.737 Din, za osebne gmo'ne in izredne izdatke. Tu omenja minister, da število profesorjev v srednjih šo-_ lah ne ustreza po številu oddelkov, bi morali imeti še 400 novih profesorjev, če bi hoteli, da postane pouk reden, Zaradi proračunskega ravnovesja, je pa priše! v načrt novega prosvetnega proračuna le znesek	Din za samo 100 novih suplentov
od 1. decembra 1937. Razen tega smo morali povi šati osebne izdatke za periodična novišanja razvrščenih profesorjev, zaradi prevedbe suplentov v razvrščene profesorje itd.
Belgrad, 30. jan. m. Sinoči je bil sprejet v finančnem odboru tudi proračunski predlog ra prosvetno ministrstvo v podrobnostih. Pred glasovanjem je prosvetni minister Dobrivoj Stošovič odgovoril na opazke posameznih poslancev. Proračunski predlog je bil sprejet z veliko večino gla.sov. — Danes dopoldne bo finančni odbor v podrobnosti razmotrival proračunske predloge za vojno, notranje in zunanje ministrstvo.
Belgrad, 30. jan. m. Za jutri ziutraj pričakujejo, da se bo vrnil v Belgrad predsednik narodne skupščine Stevan Čirič, ki bo od ponedeljka naprej zopet sam vodil seje narodne skupščine.
Filmi
»Koncert na dvoru« (Kino Union). Nov film Marte Eggerthove a partnerjem Johannesom. Seveda je opereten. Dvor, knezi, oficirji, razkošje, šampanjec, toalete — okvir, iz katerega maloka-tera opereta uide. Melodijozno petje Eggerthove opaja, tudi njena igra ugaja. Režija ima to dobro stran, da je opereto obdržala v mejah zmernosti, ker ni preveč šlagerska. Vredno pa je reči, da je opereta toliko okusna, da bo zadovoljila obiskovalce. Tudi fotografija je dobra.
Sodba v celjskem procesu
Danes je bila ob 13 razglašena sodba proti 7 obtožencem iz celjske okolice, ki so bili obtoženi.
da »o na nedovoljen način odpravljali telesni plod in s tem posegali v življenje še nerojenih bitij. Obsojeni so bili:
35 letna žena brivskega pomočnika Filipič Jo-sipina na 1 leto in 3 mesece zapora; 46 letna babica Jelen Amalija na 4 mesece strogega zapora; 39 letna delavka Buč Justina na 3 mesece strogega zapora; 22 letna delavka Farčnik Frančiška na 2 meseca zapora, pogojno za 2 leti; 21 letna natakarica AmDrož Berta na 2 meseca zapora, pogojno za 5 let; 30 letni pekovski pomočnik Štefančič Ivan na 2 meseca zapora, pogojno na 3 leta, in 29 letni mesarski pomočnik Koželj Josip na 1 mesec zapora.
Belgrad, 30. jan. m. Iz Kolašina poročajo, da je tam izbruhnil požar ter da so ob tej priliki tam pogorele vse stavbe glavne kolašinske ulice. Škodo cenijo na več milijonov dinarjev.
Odpor deleta proti prisilni možitvi!
Marysa stipnilkova
najlepši glasbeni in pevski velefim, poln sladkih	(Čehoslovaška 1 aula Wesely)
melodij, nagiajen s I. nagrado čebosl. republike	Jaroslav Vejta, Vladimir Borjky
Najboljši umetniki praškega narodnega gledališča! — Pride "V kino MaticoI
Karl Adler - dosmrtna ječa
UGRABUENJE
Velik muzikalni in plesni film: v reliji mojstra Geze Bolwary-a
V glavni vlogi: GUSTAV FROELICH in MARIE-LOUISE CLAUDIUS
Najlepši kraji, elegantna družba in napeta vsebina tega filma bo privlačila vsakogar.
PRIDE V KIKO SLOGA
ii
Podeljevanje zemlje začasno ukinjeno
Belgrad, 29. jan. AA. Iz vseh krajev države prihajajo zadnje čase na kmetijsko ministrstvo mnogoštevilne prošnje siromašnih kmetskih družin za podelitev zemlje v Južni Srbiji. Površine svobodnega agrarnega zemljišča za razdelitev naseljencem in krajevnim agrarnim interesentom že pohajajo, a do danes se je izdalo več kot 25.COO načelnih odločb za dodelitev zemlje siromašnim kmetskim družinam za naselitev. Od teh načelnih odločitev se bo realiziralo po kronološkem redu samo majhno število, zato je kmetijsko ministrstvo prisiljeno ukiniti nadljnje izdajanje načelnih odločitev za razdelitev zemlje. Po tej poti obvešča vse interesirane kmetske družine, da naj se ne obračajo več do kmetijskega ministrstva s prošnjami za podelitev zemlje in naselitev v Južni Srbiji. Takšne prošnje, ki pridejo po tem sporočilu na ministrstvo za kmetijstvo, se ne bodo vzel v postopek.
Cene iitu
Novi Sad. Vse nespremenjeno — Tendenca mirna; promet srednji.
Sombor. Pšenica; bč. okol. Sombor 156—158. bč. ladja Begej 163—165, ban. potška, šlep 154 do 158. Ostala pšenica neizpremen. Oves bč. 117.50 do 120, srem., slav. neizprem. Rž bč. 132.50—137.50. Ječmen bč., srem. neizprem., bč. pomladni 67—68 kg 130—132.50, bar. pomladni 67—68 kg 132.50 do 135. Koruza bč. nova 76—78, srem. nova. suš. 86—88. Moka bč. og, ogg 242.50—257.50, štev. 2 222.50—237.50, št. 202.50—217.50, št. 6. 187.50 do 202.50, št. 7. 147.50—157.50, št. 102 50—107.50. — Otrobi bč. 91—93. Fižol neizprem. Tendenca mirna, promet 39 vag.
Belgrad, 30. januarja, m. Iz Tetova poročajo, da je sinoči na cesti Skoplje—Tetovo krdelo volkov napadlo luksuzni avtomobil, v katerem je bilo več potnikov. Avtomobil je z veliko hitrostjo zavozil naravnost med volkove in je dva ubil.
Maribor, 29. januarja.
Ogromno zanimanje
je vladalo danes zjutraj za razpravo proti šentiljskemu morilcu Karlu Adlerju. Zlasti med Šentilj-čani je bila razprava pravcata senzacija ter se je pripeljalo z jutranjim Šentiljskim vlakom nad 100 radovednežev. Že precej pred 8. uro Je bila zbrana cela množica pred okrožnim sodiščem in par policijskih stražnikov je jedva vzdrževalo red ter spuščalo ljudi v poslopje. Veliko razpravno dvorano so ljudje naravnost naphali in več slo jih je moralo oditi, ker niso imoli prostora. — Razprava se je pričela točno ob 9. Senatu je predsedoval dr. Tombak, prisedniki pa so bili: vss. Lenart, dr. Turato, Kolšek in dr. Lečnik, obtožbo pa je zastopal državni pravdnik Sever. Obtoženega Adlerja sta vklenjenega pripeljala v dvorano dva paznika. Bil je oblečen v slabo ponošeno obleko, ves bled v obraz ter zelo malodušen. Jedva jo začel državni čitati obtožnico, je •
obtoženec bruhnil v rok
ter je jokal skoraj ves čas med razpravo. Na predsednikova vprašanja je odgovarjal jedva s slišnim glasom. Najprej je orisal |>olek svojega življenja, zlasti svoja mladostna leta, nato pa je začel zopet s svojim običajnim zagovorom, češ, da ni nameraval pokojnega Žunka usmrtiti, temveč ga samo omamiti in da je izvršil zločin samo zaradi tega, ker so ga odpustili pri občini ter je potem zašel v dolgove. Po vsej sili se je hotel tudi pred sodiščem predstavliti kol žrtev političnih razmer, češ, da ga je sedanja občinska uprava v Št. liju, ki jo tvorijo pripadniki JRZ, odpustila samo zaradi tega. ker je bil vnet Sokol, ne pa zaradi poneverb, katere je tajil, dasi so mu bile jasno dokazane. Zasliševanje Adlerja je trajalo nad eno uro. Potem so prišle na vrsto
priče
med katerimi so vzbujali pozornost zlasti obtožen-čevi sodelavci v društvenem življenju in pri šent-
Zborovanje ijublf. trgovcev
Ljubljana, 30. januarja.
Včeraj zvečer ob 8 se je začel v veliki dvorani Trgovskega doma občni zbor Združenja trgovcev v Ljubljani. Številne prisotne je pozdravil predsednik Združenja g. Soss, ki je tudi vodil občni zbor.
Občnega zbora so se udeležili zastopnik župana dr. Adlešiča ter mestnega poglavarstva nadsv. dr. Arnošt Brilej, predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Ivan Jelačin ter tajnik g. dr. Pless, podpredsednik Zveze trg. združenj g. Škrbec, predsednik Društva industrijcev in veletrgovcev g. Vidmar, podpredsednik Trg. društva Merkur g. Smrkolj, predsednik Društva trg. potnikov g. Krek, predsednik pomočniškega zbora g. Melicer, zastopnik Zveze pomočniških zborov g. Sitar in predsednik Trg. dobrodelnega društva Pomoč gospod Kregar. Pismene pozdrave je zborovanju poslal predsednik Trg. dr. Merkur g. dr. Fran Win-discher, ki je bil zadržan zaradi drugega predavanja.
Po izkazanem spoštovanju do umrlih članov je predsednik g. Soss podal poročilo o položaju ljubljanske trgovine. Poudaril je, da vesti o izboljšanju položaja ne odgovarjajo 6tanju v Sloveniji, ki je imela lani slabo letino in je lesna trgovina še ved-
Pregled dela celjske protifuberkulozne lige
sedaj vzdrževala s podporo zveze In drugih faktorjev celjska liga. Liga je poslala v počitniške kolonije 10 otrok in sicer 8 na Pohorje in 2 na Jadran. V preteklem letu je tudi akcija za zgradbo azila za jetične stopila v novo fazo. Mestno načelstvo je ugodilo prošnji lige in je liga začela po inka-santih mestne elektrarne nabirati s 1. novembrom prostovoljni dinarski prispevek. Tik pred občnim zborom je liga priredila predavanje o temi; Modema medicina v borbi proti tuberkulozi z demonstracijami slik. Predaval je g. dr. Robert Neubauer, primarij zdravilišča na Golniku. Liga ima 17 ustanovnih, 323 rednih, 60 podpornih in 20 članov pomagačev. Tajnik je končal svoje poročilo z željo, da bi se morali velikega pomena te organizacije zavedati prav vsi sloji.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal g. Nardin, je razvidno, da je bilo v preteklem letu dohodkov 43.052.33 Din, izdatkov pa 21.533.42 Din. Fond za zgradbo azila znaša 27.597.49 Din. Celokupno društveno premoženje znaša 67.971,26 Din, od katere vsote odpade po sklepu občnega zbora za zgradbo azila 50.000 Din.
V imenu nadzornega odbora je g. prof. Kova
Celje, 29. januarja.
V četrtek zvečer se je vršila v mestni posvetovalnici redna letna skupščina krajevne protitu-berkulozne lige v Celju. Skupščino je vodil predsednik g. Zdolšek, ki se je v uvodnih besedah zahvalil vsem, ki so v preteklem letu na kakršenkoli način podpirali plemenita stremljenja te organizacije. Nato je podal obširno poročilo o delovanju lige tajnik g. Šmigovc. Že v začetku poslovne dobe je na vsa merodajna mesta poslala spomenico, ki je obravnavala nezdrava stanovanja, nočno delo po pekarnah, skrajno beden položaj delavskih družin, ki vprav zaradi slabih delovnih razmer in skrajno slabih in nizkih plač zapadajo jetiki, ki je naša največja narodna rana.
Svoje posle je reševal odbor na 9 sejah. 31 jetičnim bolnikom je odbor dovolil po 50 oziroma tudi ICO Din mesečne podpore. Med letom je bil prirejen portituberkulozni teden, ki je zelo lepo uspel. Slabo so se odrezala industrijska in obrtna podjetja in s tem pokazala, da so v veliki večini brezbrižna v borbi proti jetiki. Odbor je ustanovil v Rogatcu novo krajevno protituberkulozno ligo, katera je sedaj prevzela v svojo oskrbo tudi proti- I čič pr tuberkulozni dispanzer v Rogatcu, katerega je do- I hvalo
čič predlagal celokupnemu odboru absolutorij s po-
no na tleh. S poudarkom omenja, da je bilo v prejšnjih letih preslabo poskrbljeno za zaščito trgovstva pred krošnjarstvom, da pa se v zadnjih časih kaže v tem oziru razveseljiv napredek, za kar gre zahvala energičnemu nastopu tako banske uprave kot mestnega poglavarstva. Pohvalno omenja napore sedanje občinske uprave, ki je povečala ekspeditivnost sedanje uprave, zmanjšala obrestno mero mestnih dolgov in poskrbela za likvidnost mestne hranilnice. Poudarjal pa je, da Ljubljana tirpi zaradi visokih mestnih »davščin ter zlasti trošarin, kar ubija vsak večji gospodarski napredek mesta. Pa tudi cena električnega toka je še vedno previsoka. Glede izboljšanja položaja nekaterih slovenskih mestnih hranilnic je mnenja, da smo to izboljšanje morali plačati sami, ker se steka v Drž. hipotekarno banko pupilni denar iz Slovenije.
Tafniško poročilo
Za predsednikom je podal g. Lojze Šmuc tajniško poročilo, iz katerega posnemamo, da se je število obrazov na področju ljubljanskega združenja povečalo od 1275 na 1315. Pač pa se je lani zopet zmanjšalo število zaposlenih trgovskih pomočnikov, kar kaže na naraščajočo brezposelnost v trgovskem pomožnem osebju. Sledila je izredno zanimiva davčna statistika, ki je ljubljanskim trgovcem jasno pokazala, kako se je zmanjšalo davčno breme ljubljanske trgovine.
Tako je znašala leta 1933 prvotna ocena dohodkov trgovine, kar služi kot podlaga za odmero pridobnine, 39.9 milij. Din, davčni odbor pa je to oceno znižal na 26 milij. Leta 1934, pod znamenitim ministrovanjem dr. Gjorgjeviča, se je prvotna ocena povečala na 51 milij., pa jo je davčni odbor komaj znižal na 45 milij. Din. Leta 1935 pa je nastopil preokret. Prvotna ocena je bila znižana na 31 milij,, predlog davčnega odbora pa jo bil samo 26 milij. Din. Ocena za leto 1936 se je bolj znižala in je znašala prvotno 30.4 milij. Din, davčni odbor pa jo je še znižal na 22.8 milij. Din. Tu se vidi ko-iosalna razlika med davčno politiko sedanje in prejšnjih vlad, kar naj vpošteva tudi ljubljanska trgovina. Nato je g. tajnik očrtal vse važnejše davčne akcije Združenja ter drugih strokovnih organizacij v zadnjih letih, počenši z letom 1934, ko je vznemirjenje prikipelo do viška.
100 milijonov za javna dela v Slovenili
V tajniškem poročilu je dan tudi kratek pregled javnih del v Sloveniji, iz katerega je razvidno, da ceni tajništvo javna dela v Sloveniji leta 1936, oz. 1937 na 100 milij. Din tako iz državnih kot banovinskih in samoupravnih sredstev, kar z zadovoljstvom podčrtavamo.
iljskem Sokolu. Zdravnik dr. Bačar, ki je obtoženca najbolj poznal, je dejal, da ga pozna samo od dobrih strani. Nikoli ni opazil pri njem nobenih nekorektnosti. Ce bi se mu bil potožil, da ima dolgove, ki mu bil gotovo pomagal. Priča je svoje izpovedbe zaključil s trditvijo, da je pač v vsakem človeku nekaj zločinskega nagona, katerega pri Adlerju vzgoja ni mogla zatreti. Slično je izpovedal tudi industrijalec Bauman, ki pravi, da je bil Adler silno mžrljiv in delaven društveni delavec. Nudil mu je sam podporo s tem, da je podpisal kavcijo pri tvrdki Singer, »da ne izguhimo še tega marljivega sokolskega delavca«. Na sličen način jo zagovarjal obtoženca tudi priča Mermplja.
Obtoienčeva pisma
Posebno pozornost sta vzbudili pismi, ki jih je napisal Adler v preiskovalnem zaporu in ki sta bili na zahtevo državnega pravdnika prečitani. Prvo pismo je Adler naslovil na starosto šentiljskega Sokola zdravnika dr. Bačarja ter ga v njem naziva v začetku »dragi brat starosta dr. Bačar«. Omenja, da pričakuje 18 do 20 let ječe za svoj zločin, ki ga je pa izvršil zaradi tega, ker 60 ga preganjali zaradi delovanja pri Sokolstvu. »Sokol: sem bil in bom ostal« — s temi besedami zaključuje lo pismo. Drugo pismo je prošnja na najvišjo mesto za pomilostitev. Adler jo je spisal v preiskovalnem zaporu. V tej prošnji prav tako poudarja, da je samo žrtev političnega preganjanja, ker je bil Sokol in je hotel na skrajnem koncu severne meje »vzgajati sokolski naraščaj«. Opisuje, kako je ob ustanovitvi Sokola lela 1930 vstopil v društvo ter tam deloval z vso vnetno. Pismo zaključuje s prošnjo, naj se mu kazen oprosti in naj .se mu da državna služba. Pismo obsega 4 strani.
Freudove teorije pred sodnifo ne veljajo...
Držnvni pravdnik Sever je v vehementnem govoru izpodbijal navajanja obtoženca, da bi bil samo žrlev politike ter izjave prič, ki 60 obtoženca prikazovale samo od lepe strani. Opozarja na iz-’ jave občine in orožništva, iz katerih se zrcali mnenje ljudstva, ki je smatralo Adlerja^ za nadutega, pustolovskega človeka. Ob zaključku obračuna tudi s trditvijo, da bi bil v vsakem človeku prirojen zločinski nagon in bi se s tem skušalo zlo-činčevo dejanje opravičiti. Freudove teorije pred sodnijo ne veija‘jo...
Sodba: dosmrtna ječa
Razprava je trajala do 13. ure, ko so je sodni dvor umaknil k posvetovanju ter po daljšem razpravljanju razglasil sodbo: Karel Adler se obsoja na dosmrtno robijo in na dosmrtno izgubo častnih pravic. Med poslušalci je sodba izzvala presenečenje, ker so računali, da bo sodišče postopalo prav tako strogo, kakor pri obsodbi morilca Bruna Go-vediča. Adler je 6odbo sprejel zopet z jokanjem. Njegov zagovornik si je pridržal tridnevni rok, dočim ee državni pravdnik ni izjavil.
Iz internega poslovanja združenja Je omeniti, da se je število sekcij v okvirju združenja povečalo za 3 na 14,
V imenu mestnega župana dr. Adlešiča je nato pozdravil zborovalce nadsv. dr. Brilej ter Izjavil, da hoče biti g. župan natančno poučen o zahtevah ljubljanskega trgovstva ter izjavil, da je mestno poglavarstvo pripravljeno z vsemi razpoložljivimi sredstvi pospeševati interese trgovskega stanu.
Za dr. Brilejem je imel daljši govor zborovalcem predsednik Zbornice g. Ivan Jelačin, ki se je v drugem delu svojega govora zlasti bavil s svojimi spomini iz Bolgarije ter je pozval zborovalce, da se tudi trgovci udeleže polnoštevilno zborovanja v nedeljo v Trgovskem domu.
Sklenjeno je bilo poslati pozdravno brzojavko Zvezi trg. združenj v Sofiji. Krajši nagovor je imel tudi v imenu Zveze trg. združenj podpredsednik Zveze g. Franjo Škrbec, ki se je zlasti zavzel za to, da se dovoli svobodna diskusija o gospodarskih vprašaniih. G. Sedlar je nato kritiziral trgovski kongres v Belgradu, nato pa se je spravil nad predsednika apelacijskega sodišča ter ga napadel po vzoru »Jutra«, pa še dodal zraven svoje neokusne napade, kater je kasneje tudi zavrnil g. Soss.
Blagajnik g. Verbič je nato pojasnil računski zaključek za 1936, ki je bil tudi sprejet po poročilu nadzorstva. Nadalje je bil sprejet tudi proračun za 1937 ter ostane doklada na neposredne davke neizpremenjena.
Kovi odbor združenja
Sledile so volitve funkcionarjev združenja, ki so mestoma potekle prav burno. Tako je bil za predsednika izvoljen g. Viktor Mede, ki je dobil od 139 oddanih glasov 72, dočim je dobil g. Verbič 56 glasov. Volitve podpredsednika so se vTšile celo dvakrat ter je bil obakrat izvoljen g. Roman Golob. Nato je bila izvoljena naslednja lista odbornikov: Volk Avgust, Železnikar Ivan, Krivic Ivan, Novak Franc, Krek Jank, Čebin Dominik, Laznik Viljem, Koljšek Franc, Štrukelj Joža, Slepič Mirko, Mravljak FrSnc, Verbič Anton.
V nadzorstvo so bili izvoljeni: Soss Karel, Florjančič Stanko, Rožanc Miha. Nadalje je bil izvoljen tudi častni odbor ter vsi delegati za zvezni občni zbor.
Po polnoči je bil nato občni zbor zaključen.
Kulturni koledar
Franc Lavtižar
Dne 30. januarja 1874 se je rodil v Mojstrani šolnik in organizator Franc Lavtižar. Učiteljišče je končal v Ljubljani; nato |e učiteljeval |x> raznih krajih Slovenije. Leta 1914 je postal namestnik okrajnega šolskega nadzornika v Novem mestu. Leta 1915 namestnih nadzornika slovenskih ljudskih šol. Leta 1924 pa je bil pozvan v Belgrad za sekretarja ministrstva za socialno politiko. Umrl je
25.	aprila 1930 v Ljubljani. Franc Lavtižar je bil vztrajen in marljiv prosvetni delavec, ki se je na deželi udejstvoval društvenega dela v mnogih organizacijah. V Ljubljani pa se je posvetil predvsem karitativnemu delu v družbi sv. Vincencija Pavel-skega. Bil je tudi predsednik centralnega odbora v tej družbi. Kot priznanje za svoje karitativno delo je prejel leta 1923 zaslužni križec »Pro ecclesia et pontifice«.
»Teden v slikah«
*
Ljubljana danes
Koledar
Danes, robota 30. januarja: Martina.
Jutri, nedelja 31. januarja: Peter.
Nožno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-Ševa cesta 6, mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste.
Drama: Kvadratura kroga.
Opera: Navihanka.
Kino Matica: Duet.
Kino Sloga: Jaz in ti.
Kino Union: Koncert na dvoru.
|e ime novi ilustrirani prilogi »Slovenca« rn »Slovenskega doma««
Prva' redna številka »Tedna v slikah« bo izšla v soboto, dno 30. januarja in bo priložena sobotni izdaji »Slovenca« in »Slovenskega doma«.
Prvo številko nove priloge »Teden v slikah« bodo še prejeli vsi naročniki vsakodnevne redne udnjn »Slovenca« in »Slovenskega domač. Ponovno opozarjamo vse naročnike naših dnevnikov, ki še niso naročili sobotne priloge »Teden v slikah«, pa jo žele redno prejemati, naj to takoj store. Drug« redna številka »Tedna v slikah« bo namreč priložena lo še tistim, ki so jo naročili.
Za naročnike vsakodnevnega »Slovenca« in »Slovenskega doma« znaša doplačilo za prejemanje priloge »Teden v slikah« 2 Din na mesec. Stalni naročniki samo »Nedeljskoga Slovenca« doplačajo za prejemanje priloge »Teden v slikah« mesečno po 4 D i n. Za nenaročnike naših listov znaša naročnina samo za prilogo »Teden v slikali« 8 Din mesečno. Kupec posamezne številke »Slovenca« ali »Slovenskega doma« doplača za priloženo prilogo k običajni ceni dnevnika 1 Din. Cena samo posamezne številke »Tedna v slikah« pa je 2 D i n. — Uredništvo.
Plače mladih
UNION
Grandijozna ln raikoftna opereta
Koncert na dvoru
Marta Eggertb ln Jobannea Heesteri MATINEJA Ob 14-1B
Ribičeva pesem
Na|lep&e an]e poje Jan Klepnra
TEI. 27 30
SLOGA
Humoristična veseloigra
Jaz in tl
Feliks Breasart, Friedl Ozapa, Otto Wallburg MATINEJA v soboto ob 14*1», v nedeljo ob 11. Šale za male In druge
Sodelujeto. Miclcy miška ln Veseli Dodo
TEL.
21-24
MATICA
Zabavna ln vesela opereta
Duet
z dražestno Msriko Ktikk s partnerjem uans Bonnkerjem
= 0\edJtaAXL oS	—
•	»Utopljenca« na odru Rokodelskega doma. Jutri popoldne ob pol 5 bo rokodelsko društvo vpri-zorilo izredno zabavno veseloigro »Utopljenca«. Predprodaja vstopnic je jutri dopoldne od 10 do 12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica IZ
Ojx>zorilo lastnikom psov! Mestno poglavarstvo ponovno opozarja vse lastnike psov, da jih prijavijo, v kolikor jih že niso, mest. izvršilnemu uradu v Lingarjevi ulici 1/II1. in da plačajo pred-
Pisano pasjo takso najkasneje do 15. februarja 1937. o tem terminu bo treba plačati dvojno takso ali pa bo neprijavljene pse pobral konjač. Prav tako pa ie treba prijaviti tudi pse čuvaje, ki so oproščeni takse in se na to lastniki psov čuvajev še posebej opozarjajo.
Gledališki karneval bo prihrumel v Ljubljano, v torek, dne 9. februarja in sicer k Mikliču, ka-mor ga je povabilo Združenja gledaliških igralcev. Napočil bo točno ob 10 zvečer in izbruhnil z najpestrejšim, a obenem tudi z najrazburljivejšim programom. Zlobni jeziki trdijo sicer, da si je za te naše prilike nabavil strahovito dolg nos, kar pa naj cenjenih radovednežev ne moti, ker je ves čisti dobiček blagodušno pokloni j Bolniškemu fondu slovenskih igralcev. Za fantazijo, poezijo, žejo in lakoto v neizčrpni meri brezobzirno poskrbljeno. Pod geslom »Dolg ti je nos. le žvižgaj z njim, kot s kljuribni kos!« vsi na pustni torek k Mikliču!
Učni tečaji za dijake srednjih iti meščanskih šol, ki so zaključili prvi semester 6 slabim uspehom ali pa so bili izključeni, se otvorijo 3. februarja. Vse predmete srednjih šol bodo poučevali strokovnjaki. Uspeh je zajamčen vsem, ki bodo obiskovali tečaj od začetka dalje. Za višji in nižji tečajni izpit pripravljajo posebni tečaji. Informacije dnevno od 10 do 12 na Zrinjskega cesti 8 (za gimnazijo na Poljanah).
Šesto predavanje iz ciklusa predavani tDaniced, 'Savice* in »Zarje« ho v ponedeljek, 1. februarja v Buli dvomili hotela »Union* ob 20. Prodavnl bo gosp. priv. docent dr. V. Murko. Naslov predavanja je: «Slovenski denarni zavodi in pomen organizaciji! javnega kredita.« Za člane jo udeležba obvezna, vabimo Bo SKAZ in vso, ki sc 7,n predavanje zanimajo.
Filozofsko društvo v Ljubljani bo imelo danes, dne 90. januarja ob 18 v filozofskem seminarju na univorzi svoj XI. rodni obrtni zbor. Članstvo te ga naj v polni meri udeleži. — Odbor
Nova fračiSkavska dvorana. Ljudski oder prirodi, dne 1. februarja ob H zvefler tn 2. februarja ob 5 popoldne Dietzonsehmidtovo igro: »Krištof«. Igra jo naslonjena na danaSnje dni in ob legendarni zgodbi o svetem KriStofu, ki iSčc najvUjega Gospoda, se nam odkriva vsa lažno ureditev današnje družbe in države. Predprodaja vstopnic jo v dobrodelni pisarni v frančiškanski pasaži.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob	osmih
Sobota, 30 januarja: »Kvadratura kroga«. Izven.
Cene od 20 Din navzdol.
Nedelja, 31. januarja ob 15: »Repoštev«. Mladinska predstava. Cene	od 20 Din	navzdol.	—	Ob	20:
»Dež in vihar«.	Izven. Cene	od	20	Din	navzdol.
0	P 1: K A
Začetek ob	osmih
Sobota, 30. januarja: »Navihanka«. Opereta. Red B. Nedelja, 31. januarja ob 15: »Pod to goro zeleno«.
Izven Cene od 30 Din navzdol. — Ob 20:
»■Ples v maskah«. Izven. Gostovanje tenorista
gosp. Josipa Rijavca.
Ljubljana, koncem januarja.
Za Članek, ki je bil priobčen 21. t. m., vam je bil vsakdo od nas mladih hvaležen (»Delo in plačilo*). Res je; mi ne sinemo več molčati k socialnim grehom in pomanjkljivostim, ki jih ta zmešani čas gromadi pri nas. Treba je povedati javno odločno besedo. Po toči zvoniti je prepozno, zato je treba slu najti vir in ga odpraviti pri korenini, doklor se ne razpase in ne okuži vse. Mi grešimo že s samim molčanjem. Naj načnem torej drugo kričečo poglavje iz socialnega stanja naše družbe. To so plače mladih!
Lahko je bilo prej — takole še pred desetimi leti, ko je služb Se toliko vsepovsod preostajalo, da je vsakdo takoj f>o izpitu, oziroma diplomi in po odsluženi vojaščini ali pa še prej zasedel svoj stolček, četudi kot skromen začetnik in recimo uradniški pripravnik. Napredoval je v redu, čim je položil še strokovni izpit, brez posebnih motenj. Sedaj pa je žo tudi napredovanje zajezeno in ovirano zaradi ločno določene sistematizacije mest. Boste rekli, saj temu je že tudi prej bilo tako. Nej Take sistematične brezposelnosti, ko diplomirani filozof ali učitelj Čaka vsaj tri, če ne štiri, pet in več let na svoje prvo mesto, v tako velikem številu Se ni bilo, pa če prebrskale vso našo šolsko zgodovino! Zato je treba to stanje vsepovsod uj>o-števati. No le, da se izvede kar mogoče skrbno socialna organizacija čakajoče naše inteligenco po stanovskih društvih brezposelnih, ampak tudi glede plač začetnikov je treba nujno nekaj ukreniti! Co je prej začetnik pripravnik mogel shajati s svojo borno začetniško plačo, ki pa jo bila večja od današnje, je treba zdaj premisliti in upoštevati močno spremenjen njegov položaj.
Treba je zdaj upoštevati pri plači začetnika pripravnika dobo dolgoletne brezposelnosti, ko se je moral vzdrževati sani in se zadolžiti. Zraven tega pa je treba upoštevati tudi dobo starosti ob nastopu, ki pogosto precej presega 25. leto živ-
ljenja, torej čas, ko si mora človek uroditi svoje življenje in si ustvariti dom, če noče utrpeti še večjo telesno, socialno, moralno in s temi zvezano duhovno škodo, kar vse prav gotovo tudi ne ostaja brez precejšnjega vpliva tudi na poklicno službo, ki jo tako pozno začenja vršiti, ter na kulturo sploh. Tega bi se morali zavedati vsi merodajni kulturni činitelji in razmisliti, kaj bi bilo treba storiti takoj, da se temu zlu odpomore. Če tako premislimo, moramo nujno trčiti na tej točki ob popolnoma nesodoben sistem plač, ki vidno rasto z leti — in sedaj že oviranimi napredovanji — tam po 15 do 35 let službe kar v lepe tisočake, s katerimi je možno že izhajati v sedanjih razmerah, so pa z ozirom na poklicno duhovne potrebe mladega izobraženca, kakor še bolj z ozirom na družine, ki jih mladi prav v teh letih stvarjajo, sramotno nizke za današnje razmere, v katerih živi mladi začetnik, ki mu danes ob najresnejšem in za kulturo najodločilnejšem trenutku nihfo ne pomaga na noge!
Temu nedostatku, ki kriči danes v vrstah mladih izobražencev, bi lahko na splošno zado-, voljnost istih ustregli na dva načina: ali se plačilni prejemki od neke dobe dalje — recimo od leta 1931 dalje revidirajo in uravnajo v tem smislu, da se kasnejše povišiee, ki dostikrat kar tnalo demoralizirajo uradništvo, toliko znižajo, da se zadostno poviša začetna plača začetnika, ki naj bi z vsemi dokladami vred znašala blizu 2000 Din (vsaj za poročene!), ali pa naj se pri sedanjem stanju vsaj poročenim začetnikom zvišajo plače! Kuo ali drugo. Oboje bi bilo iz socialnega vidika pozdraviti, ako nam je res kaj za zdravo bodočnost naše mlade inteligence in naše kulturo sploh.
V	Nemčiji so to vprašanje rešili tako, da so mladim poročenim stavili na razjx>lago brezobrestno posojilo, kar bi bila tretja možnost rešitve socialnega in evgeničnega položaja mladiji, vendar so zdi ta zadnja manj izdatna, ker vračanje ni prijetno. Šc vedno pa boljše, kot pomanjkanje, —ec.
Jeseniški predpust
Jesenice, 28. januarja.
Kdor bi mislil, da Jeseničani letos rajajo kakor vsa pretekla leta z ozirom nato, da je letošnji predpust zelo kratek, bi se zelo motil. Prejšnja leta so 6e komaj vsa društva, ki imajo plese v svojih društvenih pravilih, zvrstila in primanjkovalo je lokalov. Letos zadostuje samo eden in še ta je večinoma slabo obiskan, z izjemo tovarniške požarne brambe in pa turistovskega društva Skala, ki imata v vseh slojih mnogo prijateljev. Tovarniško delavstvo pa plesne prireditve 6koraj da ignorira, saj pa ima tudi važnejše stvari pred seboj kot pa je ples. Kolektivna pogodba, za katero 6e vrše pogajanja že več kot 14 dni, še ni sklenjena. Pa še druge skrbi so, ki tarejo jeseniškega fuži-narja, namreč okrnjenje tovarniškega obrata vsled pomanjkanja vode. V našem listu smo pred štirinajstimi dnevi omenili, da obstoja bojazen, da se bo obrat ustavil, oziroma vsaj omejil, ker so vodne sile za pogon električnih central tako nizke, kot že več ko 16 let ne. Naša bojazen se je uresničila. Okoli dvesto delavcev je že v tekočem tednu do dopustu za nedoločen čas, ne ve pa se. kako bo prihodnji teden, oziroma meseca februarja, v katerem še ni pričakovati porasta Save, ali Radovne. Zato pa jesenski delavec 6 skrbjo gleda v bodočnost in v takem razpoloženju mu seveda ni za predpustno rajanje.
Tatinska nadloga na Dravskem polju
Skoraj ni tedna, da ne bi zvedeli za kako večjo tatvino. Ali so se tatovi izredno razmnožili ali pomeni to letos lo slučajno, ni mogoče uganiti, dejstvo pa je, da je več ljudi, celo družin, ki ničesar nikjer ne zaslužijo, pa vendar razkošno žive in celo cele noči brezskrbno popivajo. Za neko naselbino pravijo, da tam prav vsi kradejo, pa to mnenje ni mnogo pretirano.
Tako so uglednemu in poštenemu posestniku ukradli 45 kokoši. Ko orožniki niso nikjer ničesar našli, so se še osumljenci tako nesramno vedli, da je okradeni kmet komaj ušel — zdrav.
Drugod so vdrli skozi okenske mreže v sobo in odnesli obleke za 3000 dinarjev. Kokoši, obleko, konjske odeje, kmečko orodje, vse to kradejo ko srake. Gotovo ne bi bilo zaman, če bi malo poostrili preiskave in na osumljence strožje pazili.
Mariborsko gledališče
Sobota, 30. jan. ob 20: >Sveti Anton, vseh zaljubljenih jiatronc. Prvič. Gostovanje Pavle Udo-vičeve. Red C.
Nedelja, 31. jaiu ob,15: »Zorkar. Globoko'znižane cene. Zadnjič. — Ob 20: >Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Gostovanje Pavle Udo-vičeve. Bloki.
Gostovanje Pavle Udovičeve v opereti >Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron« bo v soboto in nedeljo zvečer. Priljubljena bivša diva našega gledališča gostuje v vlogi Maruše. Ta opereta je bila najprivlačnejša med lanskimi glasbenimi deli in bo to poleg gostovanja Udovičeve gotovo prav posebna privlačnost. Rezervirajte vstopnice! ’ (Tel. 23 28.)
Tretja alpinistična šola T. K. Skale
Ljubljana, 29. jan.
Turistovski klub SKALA bo priredil letos žo tretjo alpinistično šolo. O uspehu že končanih šol ne bo nihče dvomil, kajti klub je vzgojil z dosedanjimi alpinističnimi šolami znatno število kvalificiranih plezalcev, ki imajo za seboj med drugim tudi nekaj težjih prvenstvenih vsponov.
Toda t. k. Skala letos ne bo več nadaljeval z alpinistično šolo v starem smislu in obsegu. Dejstvo, da so postali tudi izvežbani plezalci-tehniki žrtve letošnjih plezalskih nesreč in pa dejstvo, da so bile vse- te nesreče ne objektivnega, temveč subjektivnega značaja, nas nujno vodi do zaključka, da za plezalca ni dovolj, če je tehnično usj>o-sobljen za plezanje, ampak mora biti tudi zrel alpinist. Jasno je, da nam alpinistična Sola ne more vzgojiti zrelih alpinistov. Mi smo prehodili lo težavno pot sami. Toda, če pomislimo, koliko naših vrstnikov in ožjih tovarišev je padlo kot žrtev alpinistične samovzgoje, se nam vrine misel, da tako ne sme iti dalje. Zato je tudi naloga SKALK alpinistična vzgoja tečajnikov, kar pa klub lahko doseza edino_ le s tem, da pritegne tečajnike takoj v svojo sredino, kjer bodo dobili priliko za alpinistično udejstvovanje s starejšimi člani in se tako ognili pogubnim nevarnostim, ki prete mlademu neizkušenemu plezalcu, j>a naj si bo še lako dobro tehnično izvežban. S tem bo dosežena tudi podlaga za organični napredek slovenskega alpinizma, kajti mlajši člani bodo nadaljevali svoje delo, obogateni z izkustvi starejših. Ravno v tem je naša starejša alpinistična generacija največ grešila. Iz tega razloga ne bo letošnja alpinistična šola imela več značaja javnih predavanj, temveč se bo vršila interno v klubovih prostorih. Tudi program predavanj bo izpretnenjen. Predavanja o planinski favni in flori odpadejo, ker so s predavanji tečajnike tega ne da naučiti. Tudi nekatera druga manj zanimiva predavanja so bodo zamenj»la z bolj aktualnimi.
Namesto predavanj o prvi pomoči, se bo priredil kratek tečaj. Po končanem teoretičnem delu šole se bodo vršile v pečinah šmarnogorske Grmade praktične vajo v plezalni tehniki. Absolventi teoretične in praktične šole se bodo lahko udeležili v poletju plezalnega tečaja, ki bo predvidoma v Savinjskih Alpah.
Letošnjo alpinistično Solo se bo izf>opolnilo s tečajem za zimsko alpinistiko, ki so bo vršil v prihodnji zimski sezoni. Vendar pa bodo imeli dostop v ta tečaj le oni absolventi alpinistične šole, ki bodo redno obiskovali predavanja, praktične vaje v plezalni tehniki, in ki se bodo udeležili poletnega plezalnega tečaja. Na koncu poletne dobe pa se bodo morali izkazati z zadostnim plezalskim delom. Seveda morajo reflektanti za zimsko-alpineki tečaj obvladati smučanje v terenu.
Upamo, da je med našo mladino dovolj krepkih, jeklenih ljudi, ki se bodo udeležili letošnje alpinistične šole ter kasneje kot zreli alpinisti sodelovali pri dvigu slovenskega alpinizma na svetovno višino.
Prijave sprejema Turistovski klub SKALA do pričetka šole (do druge polovice februarja) v klubovih prostorih — Slomškova 1 — vsako sredo ob 8 zvečer.
Naročajte Slovenski dom
Od tu in tam
vili	rrekn,"."‘i"	in	Medjimurju so se poja-
ili agenti, ki nabirajo delavce za gradnio trans
str ioSlf' p“'is;.iwo, m* s,
Jin mi ojcas &o navedli. »Jutarnji liste iz 7n-
l	11 iGa ,poro{n> ()a .ie te dni prispelo pismo iie kega Medjim„rca, ki fie je pr’d fetoVizšelil v m. tleIa. Pri gradnji te železnice. Mož ono-/arja svoje rojake, naj bodo previdni glede obljub raznih agentov, ker v Perziji ni tako stanie kakor govore o njem agentje. Zaradi toga najrajši ne potujejo. — Istočasno pa delajo med temi ljudmi v Prekmurju in Medjimurju drugi agenti ki nabirajo ljudi za Francijo. Ti so očividno tisti’ k. nabirajo ljudi za Španiji. Zaradi tega £* obfil
ljibam.0|K> 0 prebival8tv°. naj ne naseda ob-
Velik smučarski	ki ga organizirajo v
&7“’t ule8“e privabiti veliko ljudi. Tekmo-’V Vse,h Pan°eah, zraven pa bodo Kmovali tudi vojaki v patroloem teku na TO k lin-
nfi°nm osemdnevni dopust, ki se državnim urad-n ikoni ne bo stel v redni dopust.
.... Krotki fantje v Zlatarju so v nedeljo Drirc-dih svojo zabavo kar pri kmetu Gradelju Tisku
Zbralo se jih je veliko in so se dobro zabavaiob vinu m muziki. Med njimi ni prišlo do prepira zato so so tembolj čudili, ko so našli v hiši na’
li' t,eŽkoI ra"ieua Clan“ družbe. Zgodilo I>a se je takole: Josip Horvat je šel ven ko mu je nenadno nekdo zarinil bajonet v hrbet. Fant je imel pa toliko moči, da je hitro potegnil svo ™L,ln F*iZarinl1, napadalcu v rebra. Oba <*ta ge potem težko ranjena zgrudila na tla. — Enaka
«e*?e naD?l n '! V"'- 7 )drUgi -iši' Barto,i* Stefan
iv	n na!° sel lzzu'at zeno svojega znanca
im>tn vnt! S° J° Postavi] P°d okno in začel ob-m< tavati zeno z najgrfimi izrazi. Marko je po-
fe doLeMM« f'Vllektj za izzivafeui. Na srečo ga BduriHE i? ?	’ xa Ra Je s ‘oporiščem sekire
udari! po glavi, pa še ta udarec je bil boli od
begnii. JanCC 86 je tak°j 3tr^'liI	naglo	X
kiParJ An,«n Avgustinčič je nedavno dobila prvo nagrado pri tekmovanju za spomenil Po*J3*'e<nu maršalu Pilsudafcemu, ki ?a bodo posta-v Katovicah. Odbor za jx>6tavitev spomenik’ pa je odkupil tudi osnutek prof. Jože Kljaikoviča Tako so jugoslovanski umetniki dosegli pri mednarodnem tekmovanju izredno velik uspeh. Klia-
kot' vodiIeli.-f3N.''31	e£?. n™rža 1 a Pilsudskega
"rani?n^ rf!i Vi i podsjavku, k. ima 36 kub. metrov h™ F,v	a	fl£nra maršala, visoka 8 me
t. Lb,la sl°ječa, z maršalsko palico t rokah. Na obeh straneh podstavka pa bi bili re
skeJa i hL-LT1^kazoval' legionarje maršala Pilsud-skega v borbi za osvobojenje Poljske.
šfevib,a„grf„bŠk|\P0,iciia ie- ,e dni odkrila prijela f; , ','0. ',n dobro organizirano vlomilsko družbo v katen je bila ena ženska. Družba se je speciali-Sa,"a, v!ojne v izložbe in je imela za vodjo ne t?3 Josipa Kneza. Njegova žena pa ie vodil i n7 pecevalnico nakradenega blaga. Vsega skupaj ima ta družba na vesti 17 vlomov.	‘	1
■ pravniški dom so zgradili zagrebški zdrav * mki. V n jem bodo imeli 6voje sedeže vse njihov*« organizacije. Posvetili so ga danes. Za posiavite*® s« zdravniki pripravljali že dolga leta Kajti Magreb ima najstarejšo medicinsko fakultete v državi.
v 7far^neVer^amii Vi b,aSain' Slavne carinami« h?t	su,,e bayi,° zagrebško sodišče. Sodile
je bivšemu blagajniku Vladimirju Vraniču, ki j» za take grehe odgovarjal že leta 1930. Takrat je bi!
•	ian.lc 5’bf°Jen zaradi velikih poneverb na P lei jece in 250 tisoč dinarjev denarne kazni. Naknadne l>a so ugotovili še neke druge poneverbe in 60 mu ponovno sodili Sedaj je šlo zi 14 tisoč. OMh so ga na eno leto težke ječe.
Vremenski preobrat, ki je nastopil te dni i<
d u1’ da 6?Je začel t0Pi(i led na našik rekah. Posebno na Donavi in Savi. Voda žene < seboj velike sklade ledu, ki uničujejo v pristaniščih razne naprave. Zemunsko pristanišče že trpi pre češnjo škodo. Led se trga ob močnem pokanju. Zaradi topljenja ledu Donava narašča in polagoma spodjeda zgornjo plast ledu, s katero je vsa Donava od izvira pa do izliva pokrita. Zanimivo je da je tam, Iqer se Donava izliva, zmrznilo tud/ Črno morje, ludi Tisa narašča, dočim Sava upada To ie prav za prav še sreča, ker bi v nasprotne™ primeru narastla Donava zaprla iztekanje Save iv bi tako nastale nevarne poplave.
Okrog Zadra je zelo razvito tihotapstvo z vsakovrstnim blagom. Zanimivo pa je, da je tudi med
tihotapci velika konkurenca, ki se pre vrže mnogo krat v dejanske spopade. Tako se je odigrala zani-nuva borba ined 14 tihotapci v Martinski pri Šibeniku, ki so se bili razdelili v tri skupine. Ena skupina je pretihotapila 400 kilogramov sladkorja
in mt icnrai/ili n o	  •	v	v	<	.
niso imeli sreče z ukradenim blagom. Komaj se odšli, je tretja skupina izvohala skrivališče in taka pokradla |x>lovico blaga. Vsi pa so odšli v okoli’ ske vasi in iskali kupce za sladkor. Ko pa se j« vrnil član druge skupine tihotapcev k skrivališču je opazil, da je pol blaga izginilo. V tem pa je it zagledal, da se približuje tihotapska konkurenc? in jo ie osumil tatvine. Napel je puško in ustrelil /adel je tihotapca Gatarja. Ostali so potem ix> begnili. Tihotapci druge skupine pa so bili take jezni na svojo konkurenco, da so šli zadevo naznanit orožnikom. Ti 6o prijeli 11 tihotapcev V preiskavi pa 60 ugotovili, da niso prijeli pravih tihotapcev, temveč le njihove razpečevalce vtiho tapljenega blaga. Oblasti pravijo, da so v zadnjih letih ti tihotapci pretihotapili za več kaikor 100 milijonov dinarjev raznega blaga. Ni čudno, ker se v Zadru prodaja češki sladkor po 80 centesimov, a pri nas po 14 dinarjev kilogram. Tihotapci imajo velik dobiček in to je kar jih mami.
Sarajevska šola za umetno obrt bo praznovala žc petdeset let, odkar obstoja. Zavod jc ustanovila pokojna Avstrija prav zaradi izredne razvitosti in izredne kakovosti umetnih izdelkov med narodom. Zadnje desetletje šola ne more več tako uspevati, ker ji nagaja moderna tehnika, ki izdeluje enake predmete, če ne enako umetno, pa zato z veliko nižjimi cenami.
Kamnik
Kamnik. 20. januarja.
Poleg raznih predpustnih prireditev, kar se jih je in še^ bo priredilo, bo tudi obrtno društvo za okraj Kamnik priredilo družabni zabavni večer dne 1. februarja t. 1. ob 8 zvečer, v dvorani društva »Kamnik«,
M
20.15 Plesna glasba.
•V**'1# V ' ■______'
Pogumni letalec nad razbesnelim Mississipijem
E
E^a največjih katastrof, kar jih Američani pomnijo, je gotovo ona od zadnjih dni, ki je za-divjala nad ozemljem, kjer teče ameriška reka Mis-sissipi. Zaradi hitrega padca zimske temperature je ta reka narasla do one meje, ki jo do danes še nikdar ni dosegla. Razumljivo je, da ta povodenj ni bila brez žrtev, kajti na tem rodovitnem kosu zemlje je bilo naseljeno prebivalstvo precej gosto. Poleg tega pa je ta katastrofa prišla še tako nenadno, da je ni nihče pričakoval, vsaj takšne gotovo ne. Reševalna akcija je žrtvovala pri svojem človekoljubnem poslu že nadčloveške napore, vendar ogromnega števila človeških žrtev ni bilo mo joče preprečiti. Prav zanimivo je, kako se je nek letalec lotil tega reševalnega j>osla:
V	nekem mestu, ki ga je sedaj tudi zadela strahovita povodenj, je bil doma letalec. Dalj časa ga že ni bilo v svojem rodnem mestu, zato je morda tudi imel to srečo, da ni postal žrtev umazanih valov Mississipija. Bil je pilot v kanadski letalski šoli. Toda, družina ttjegovega brata je preživela te najstrašnejše dni v vsej ameriški zgodovini, v rodnem mestu, ki je bilo od vseh skoro najbolj prizadeto po jrovodnji. Mladi pilot se je čutil dolžnega, da stori vse, kar je v njegovi moči, da reši svojce gotove smrti.
Zaprosil je v svoji šoli v Kanadi za dopust in ga je tudi dobil. Takoj nato je odletel 6 svojim letalom v pokrajine Mississipija proti rodnemu mestu,.v kraj. kjer trepeta družina njegovega brata, kdaj jo jaožre nebrzdani umazani val. Ko je letel nad tem 6vojim rodnim mestom, je skoro obupal nad svojim reševalnim načrtom kajti vse mesto je bilo že preplavljeno, razen nekaj hiš. ki so 6tale na nekoliko vzvišenem hribčku. Tu so k sreči imeli njegovi svojci svoj dom. Ker ni bilo nikak-šnega znaka, iz katerega bi se moglo sklepati, da bo voda kaj kmalu upadla, marveč je ravno nasprotno še vedno bolj neugnano naraščala, je le talec sklenil, da reši iz objema valov vse, kar se da, vsaj svoje sorodnike.
Dalj časa je krožil letalec nad tem še nepo-topljenim delom mesta, toliko časa. da ga niso opazili ljudje in uganili njegove namere, da skuša z letalom reševati. Kmalu je na strehi neke hiše opazil svojega brata, njegovo ženo in dva otroka, ki so že 6koro čisto obupani pričakovali reševalcev. Zdelo se iim ie. da sc srotovo ne bo niko-
mur več posrečilo, da bi se z rešilnim čolnom ali na kak drug način mogel približati in prinesti vsaj malo upanja na rešitev.
Rešilna lestev z letala
Pričelo se je reševanje. Iz letala je letalec spustil neke vrste iz vrvi spleteno lestev. Njegov brat je takoj razumel, kaj hoče letalec s tem in tudi je takoj vedel, kaj mora storiti, če hoče še ostati med živimi. Treba bi bilo, da bi se v trenutku, ko bi letalo letelo nad njegovo glavo, prijel za to lesfvo in letalo bi ga potem preneslo na varno. Trikrat je to poskušala, toda vselej je bilo zaman. Šele četrtič se mu je posrečilo prijeti za vrv. Krčevito se ie je oprijel, toda v prvem trenutku je vse kazalo, da ne bo imel več dovolj moči, da se bo v zračnih višinah obdržal na njej. Strah^ pred smrtjo pa je bil tako silen, da je bil zmožen ta mož nadčloveških naporov, samo, da bi se rešil. Toda časa ni bilo, da bi letalo za vsako osebo jKJsebej pristalo na varnem, kajti voda je grozila vedno bolj. Zato sta oba brata, eden v letalu drugi na vrvi, poizkušala rešiti še ostale svojce.
Ta poizkus ie bil naravnost drzen, kajti lahko bi se zgodilo, da ta dva letalca ne bi rešila ne samo nikogar več pred smrtjo v valovih, pač pa bi še sama našla pri tem svojem reševalskem jx>slu smrt, kajti če bi se jetalo spustilo le malo prenizko, bi na vrvi viseči letalec butnil z vso 6ilo v kako streho. Smrt bi bila neizbežna.
Mož in žena strmoglavila z letala v M?ssfssipi
Po nekaj neusjielih r>oizkusih se je obema le posrečilo, da sta rešila še drugega otroka, ki ga je prestrašeni oče le še mogel zgrabiti med nevarnim letenjem. Z njim se je med potjo j>ovzf)el do letalskega trupa in ga izročil svojemu bratu na varno, na sedež v letalu. Posrečil se je nato še en tak j>oizkus. Ko pa je hotel mož rešiti še svojo ženo, so mu moči že toliko opešale da je nenadoma omahnil. Spustil je lestvico in z ženo vred strmoglavil v razbesnele valove Mississipija. Mladi in požrtvovalni letalec pa je sedaj moral mirno gledati, kako se potapljajo starši dveh rešenih otrok, ki jih on pelje na varno.
Nemške vojaške vaje v visokem gorskem predelu Zugepitze, kjer lahko brez nevarnosti vojaki streljajo z ostrimi naboji
Sven Elvestad:
Zlodej se dolgočasi
Iz sobe na hodnik so vodila dvojna vrata. Zunanja vrata so bila odprta, ključa ni bilo v njih. Notranja vrata pa so nasprotno bila zaprta, nekdo jih je od znotraj zaklenil Bergcrona je vedel iz svojih raziskovanj, da se zadnja vrata dado le s posebnim ključem od znotraj zakleniti.
Iz vseh teh okoliščin bi Bergcrona lahko potegnil zelo koristne zaključke, vendar ga je zaenkrat popolnoma prevzela in zasegla naglica, ki jo je celoten položaj zahteval. Posameznih podrobnosti se je začel zavedati prav za prav šele mnogo pozneje Najprej je imel takoj pred očmi podobo zvito sestavljenega in hladnokrvno izvršenega načrta.
Predvsem je šlo za to, da pride v zaklenjeno sobo. Trkal je in klical Haselhuhnovo in Ristovo ime. In dolgo ni dobil nobenega odgovora. Nazadnje pa se mu je zazdelo, da tam notri razločuje človeški glas. tih, čudovito začuden glas, kakor zvok človeka, -ki iz spanja govori. Bergcrono je pred temi težkimi, zaklenjenimi vrati začela prijemati groza, polaščal se ga je obup, nemara je ta groza bila že na koncu dogodkov, ki je v njih človeško življenje stalo na kocki.
Spomnil se je opazovanj, ki jih je napravil dan popreje. Pred njegovo sobo, ki je bila prav blizu, je bila*ozka terasa. Ta terasa je šla nekaj časa vzdolž hotelskega pročelja do Haselhuhnove sobe in se nadaljevala nad njenimi okni. Ce je
je namreč na eni strani več takih, ki jim vrabčevo meso ne diši prav posebno, na drugi strani pa je tudi ta ovira, da bi morda prehitro polovili vse vrabce, ali pa bi se ti, ko bi v svoji ptičji pameti sjjoznali, kaj jim j>reti, začeli jKjjiolnoma izogibati omenjene kmetije. En sam človek bi moral pojesti 15 do 20 vrabcev, če bi hotel biti sit, kakor bi se za takšnega ptičjejeda sjiodobilo. Pri Neapel-čanih je že takrat, ko še ni stala ta yrabičja restavracija, bilo zelo mnogo zanimanja za to stvar. Še več pa seveda potem, ko se je vsak lahko sam prepričal o kakovosti in izdatnosti vrabčevega mesa, ki ga najbrže ni jvrav poceni plačal. Najeli pa so v tej restavraciji tudi nekega svojevrstnega Italijana, ki dela za ta lokal reklamo na ta način, da z veliko slastjo sam je v tej restavraciji vrabce, ne da bi jih sploh kaj razrezal. Pospravi jih kar j)0 štirideset za eno kosilo. Pa recite, če to ni reklama svoje vrste.
Avstrijec Hradecky, olimpijski zmagovalec v vožnji s kajakom, je tudi izvrsten smučar, ki si jc v Avstriji pridobil na raznih tekmovanjih že večkrat prvo mesto
Z lastno silo človek ne more letati po zraku
V	zadnjem času se moderna tehnika bavi tudi precej s tem, kako bi iznašla takšno letalo, ki bi ga mogla goniti človekova sila. Ta jjoizkus sam ravne ni najnovejšega izvora, saj so se z njini pečali nekateri ljudje tudi že pri nas. Saj mogoče ni ostal tako neopažen poizkus nekega Gorenjca, ki se je hotel voziti s svojim »samofrčetn«. Njegov poizkus pa je tudi ustavilo sjx>znanje, da je človekova sila premajhna, da bi se z njo mogel jx>-vzpeti človek v zračne višave. To letalo je bilo f>»-dobno nekakemu kolesu s jmljubno gibajočimi se krili, ki bi nesle kolesarja po zračnih cestah Pravijo celo, da se je ta mož nekaj metrov res tudi že peljal po zraku. Mogoče res.
Učeni ljudje, ki 60 pogledali tudi malo skozi vrata visoke tehnične šole in si tam pridobili potrebnega znanja, bodo najbrže lažje ugotovili točno, koliko sile je treba, da se človek lahko brez motorja vozi po zraku. Točni računi, ki sta jih napravila dva Nemca v Frankturtu. kažejo, da človeku manjka vsega le 0.2 konjske sile, da bi se mogel dalje časa zadrževati v zraku z lastno 6ilo. Ce se kdo prav posebno vadi v tem, si more kvečjemu pridobiti 1.1 konjske sile, to pa je komaj toliko, da bi mogel biti v zraku bore pol minute. Navadnemu, neizurjenemu človeku že celo to ni mogoče.
Politehnično društvo v Frankturtu je razpisalo tudi nagrado za onega, ki bi mu uspelo najdalje s tem »samofrčem« letati j>o zraku, toda najnižia številka, ki bi jo mogel tak letalec preleteti, je bila 500 m. Toda, vsi napori so bili zaman. Najboljši rezultat je bil samo 200 m. Več do danes ni zmogel z zračnim kolesom j>releteti še nihče. Vendar pa so tudi že jtrecejšnji uspehi, ki jih bodo v bodoče ujjorabili najbrže z velikim pridom v zvezi z jadralnimi letali, torej tudi letali brez motorja, ki se tako rado opira .na zračne tokove in jih izkorišča, da more napraviti čimdaljšo jxrt.
Restavracija, k(cr jedo same vrabce
Ni še tako dolgo, odkar so v italijanskem mestu Neaplu odprli posebne vrste restavracijo. Ta jiosebnost pa ni morda v kakem novem načrtu, j>o katerem so zgradili to edinstveno stavbo, pač pa v tem, s čim se more gost, ki zaide semkaj, pokrepčati. No, Italijani imajo že tako, kakor je splos: no znano, zelo velik apetit za ptiče. Lastovke, ki leto za letom potujejo tudi iz naših krajev v toplejše, postanejo kar v velikih trumah žrtve italijanskih želodcev. Toda, v omenjeni restavraciji pa ni govora o kakšnih lastovkah, pač j>a samo o vrabcih, ki jih imajo vsaj nekateri Italijani prav posebno radi, pa naj bodo ti vrabci pečeni ali kuhani. V tej restavraciji dobiš torej le vrabce in ničesar drugega. Lastnik okrepčevalnice si je kupil tudi večjo kmetijo, kjer te priljubljene ptiče love in koljejo. Kadar bodo odstranjene prav vse ovire, ki se pri tem jx>slu izjavljajo, utegne biti restavracija res zelo številno obiskana. Se vedno
Obvestila
Protituberkulozna zveza o Ljubljani prosi vse delodajalce, du bi posvečali zdravstvenemu stanju delojemalcev — posebno kar se jetičnih tičo — vso pažnjo in upoštevali dejstvo, da je primerno dobra plača ali mezda prvi pogoj za uspešno zdravljenje, ki zahteva dobro in tečno prehrano. Tudi stanovanjskim prilika ni svojih nameščeneov naj posvetijo vso skrb in naj tam, kjer je to lo količkaj mogoče, podpirajo akcijo za zdrava in zračna stanovanja. Le skupnemu, delovanju vse javnosti bo mogoče dobojevati z najhujšim sovražnikom človeštva — jetiko — uspešen boji Dr. Oton Daje, asistent I. kirurgičnnga oddelka splošno bolnišnico v Ljubljani bo predaval o temi cMoiganska kirurgija*, to jo o tisti vrsti operacij, o katerih se je do nedavnega mislilo.^ da sploh niso bile mogočo. Predavanje so vrši v okvirju poljuduo-znan-stvonih predavanj Prirodoslovnega društva v ponedeljek, dne 1. rebruarjn ob 18 v predavalniol mineraloškega instituta univerze. Vstopnina 4 Din, za dijake 2 Din.
Programi Radio Ljubljana
Podroben program ljublianske in vseh evropskih postaj dobile v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo 10 Din
Sobota, 30. januarja. 12 Druga za drugo plošče hitijo, vse pa za boljšo voljo skrbijo. — P2.45 Vreme, poročila. — 13 Čas, spored, obvestilu. - 13.15 Druga za drugo ploščo hitijo, vse pa za boljšo voljo skrbijo. — 14 Vrome. — 16 Za delopust (Radijski orkester). — 18.40 O relativnostni teoriji (gosp. prof Miroslav Adlešič). — 19 čas, viomo, poročila, spored, obvestila. — 19.30 Nacionalna ura: 90 letnica izvedbo prve naše opero (Antyč Dobrovič iz Zagreba). — 19.50 Pregled sporeda. — 20 O zunanji politiki (gosp. urednik dr. Alojzij Kuhar). — 20.20 Na Trški gori — Vesela igru s petjem in godbo. Spisala Metka Hučnrjova, godbo zložil Danilo Ilučar. Igrajo člani Radijske drum. družine, sodelujejo: Radijski orkester. Fantje na vasi in harmonikar gosp. Kovač. Vmes plošče. — Režira gospa M. Bučarjeva, glasbeno vodstvo ima gosp. D. Bučar. — 22 Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15 Radijski orkester.
Drugi programi
Sobota, 30. januarja. Ilelgrad: 19.50 Milojevičevo skladbo. — Zagreb. 20 30 Violina, — Dunaj: 20.10 Pester vočer. — Trst—Milan: 17.15 Plesna glasba — 20.40 Mu-sorgskega opera -Boris Godunov«. — Rim- Bari; 20.40 Shawova drama »Sveta Ivuna«. — Praga: 20.51) Opereta »Lepa Galateja«. — Varšava: 19.45 Zabavni večer. —Nemške postaje: 20.10 Različni zubavni programi. —
Mala skakalnica v Ga-Pa, kjer skačejo smučarji tudi ponoči
bilo eno teh oken odprto, bi s te gornje terase nemara lahko prišel v sobo. Ne da bi premišljeval, je hitel za eno nadstropje navzgor in skozi svojo sobo prišel na tereso. Ta terasa je bila zelo ozka, komaj pol metra je bila široka, tudi jo je bilo težko videti z vrta, ker je njena železna ograja bila popolnoma pokrita z rastlinami ovijalkami. Bergcrona je rabil le par sekund, da je prišel gor.
In ta hitrost je Rista rešila.
V začetku ni bilo ravno lahko Bergcroni, ko si je moral dobiti pregled nad položajem, kajti svetloba luči v parku je le skopo prihajala skozi debele in goste ovijalke, ki je terasa bila z njimi popolnoma pokrita. Ko pa je bil nad Haselhuhnovimi okni in se je sklanjal nadnje, je videl, kako se skozi zgornjo okensko odprtino vleče človeška postava. Okno samo ni bilo odprto, le njegov zgornji del, odprtina za ventilacijo, ki pa je bila tako ozka, da se je zdelo nemogoče, da bi se mogel človek izviti iz nje. In vendar se je zdaj nekdo izvijal iz nje, njegova senca je bila vsa siva in brezglasna. Bergcrona je obstal in ni mogel dihati. Videl je dvoje majhnih rok, neizrečno spretnih in strašno suhih, kako so zagrabile za železen vrh terase. Kmalu nato se je postava zagnala nanjo. Bil je seugnizzo.
V tistem trenutku, ko je Bergcrona zgrabil mladiča, je moral proti svoji volji pomisliti na dogodek iz svojega študentovskega življenja, ko je z golimi rokami poskušal ujeti in obdržati divjo mačko. Mačka je naenkrat mesto štirih imela nešteto tac in na njih je bilo na tisoče
krempljev. Takšen je bil zdaj tudi seugnizzo. j Bergcrona je bil močan in spreten mož, vendar je imel presneto dela, preden je ukrotil to klop-ko cunj, ki je v njem kar mrgolelo rok in nog in ki so se njegovi zobje neprestano usajali v človeka. Poleg tega je iz njegovega grla prihajalo godrnjanje in grgranje, kakor to delajo roparske zveri; divja, obupna tožba ujete živali. Bergcrona ga je v naročju nesel dol na hodnik.
Tam so pred Haselhuhnovimi zaprtimi vrati stali trije ljudje. Eden je prišel iz hotelskega urada. Drugi je bil uniformiran policist, tretji je bil civilist, vendar pa je Bergcrona tudi v tem gospodu brž prepoznal človeka od policije. Zdaj je Bergcrona začel razumeti potek drame, ki se je tu bila odigrala. Najprej mu je bilo do tega, da obdrži divjo zver, ki mu je razsajala v naročju. Izročil ga je dečkovim sorojakom in že v naslednjem trenutku je seugnizzo ležal povezan in stokajoč na tleh.
Bergcrona je mislil najprej, da je njegovo lastno hrupno vpitje pred Haselhuhnovimi vrati privabilo policijo. Toda bil je v zmoti. Policist
v	civilu je dejal:
»Slišali smo, da ste prijatelj gospoda, ki tule notri stanuje. Ali je v tem trenutku doma?* »Tega ne vem, vem samo, da so vrata zaklenjena od notranje strani.«
»Ravnokar so nas obvestili, da so se iz te sobe slišali klici na pomoč.«
»Kdo vas je obvestil?« je vprašal Bergcrona. Tedaj je stopil predenj policist v uniformi.
»Nek gospod je na ulici prišel k meni in mi dogodek naznanil,« je dejal.
Aha, mr. Johnson! si je mislil Bergcrona.
Bliskovito se mu je odprla stran, videl je, da se mu je ves peklenski načrt začel jasniti.
Takoj je tudi začel razumeti, da je najvažnejša priča v celem dogodku besneči fantič, ki se je zvijal na tleh. Pripovedoval je, kako ga je zalotil.
Policist je takoj določil:
»Najprej moramo iti za tem, da odpremo vrata.«
Bergcrona je še enkrat poskusil z močnim trkanjem. Poklical je Ristovo ime. Nazadnje je iz notrine vendarle prišel nek odgovor. Najprej počast, negotovo, Bergcrona se je že začel tresti: glas umirajočega, si je mislil.
Poklical je še enkrat.
Zdaj je prišel jasen odgovor. Bergcrona je spoznal Ristov glas:
»Tu je tako neizrečeno temno.«
»Napravite si vendar luč,« je zakričal Bergcrona.
Spet premolk. Bergcrona je postajal razburjen od nepočakanosti. Policaja nista niti besede razumela od vsega, kar sta slišala, vendar je glas iz sobe tudi njima zvenel tako nenavadno daleč in neresnično, da sta že začela pregledovati svoja revolverja, da bi v primeru potreba streljala magari skozi ključavnico, samo da si na kak način utreta pot.
Naenkrat je bilo znova slišati Ristov glas:
»Kje pa sem?*
»V Haselhuhnovi sobi. Ali ste ranjeni?«
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik oh 12 Mesečna naročnina 12 Dim ta inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/TTL Telefon 2994 in 2996. Uprava; Kopitarjeva 6. »Slovenski uom« tznaja v ua Tele|on 2392. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: E- Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakoveo. Urednik; J oze Košiček.