Malki Pušenjakovi. Ena se Tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo Ieži. Blaga njena duša se je preselila dne '5. junija t. 1. ob pol 8. uri zjutraj v lepši 5raj, kjer ne vlada prevara in zmota. RodJla se je 8. julija 1875 kot hči nadučitelja !?,a Cvenu pri Ljutomeru. Študije je dovr^a z zrelostnim izpitom v Mariboru pri j».°l. sester. Usposobljena je bila v Ljubuani. Pri nameščenju je ni bila sreča mila. /edno je želela v domači kraj, toda usoda 10 ie zanesla v Konjiški okraj. Tu je delovaia 13 let in priljubila se je ljudem, posebno pa mladini. Duh ljudomilosti in sPoštljivosti je ni navdajal samo med šolSKimi stenami, nego jo je spremljal vseŁ°vsod. Ganljiv je bil prizor na postajL ^0 se je vrnila njim tako priljubljena j>ospodična po drugi operaciji ma staro «cna mesto. Dosti učencev ji je prihitelo 1 uro daleč naproti, ne da bi jih kdo opo zarjal na to — in iskren je bil pozdrav, ki se popisati ne da. Dobre volje za šolsko delo ji ni nedostajalo; toda njeni dobrovoljnosti so se ustavljali raznovrstni zadržki. Bolezen ji je nakopala več nego leto neprostovoljne brezposelnosti. Takrat se je kazalo zlato n.ieno srce doma. Domačinom, kakor napram vrstnikom je bila popustljiva in prizanesljiva ter prijazna z vsemi. Kar se tiče narodnosti se lahko reče: »Dajte nam dosti takih učiteljev in rešena bo za vedno prekrasna naša Jugoslavija!« Predraga Malka, obdajale so Te najlepše dobrine, in rosi se mi oko, če mislim, da Te ni. Prepričana sem tudi, da se veselijo snidenja s Teboj v boljši bodočnosti vsi koleginje in kolegi. F. R. t