Na prvi letosnji seji je Univer-zitetni svet obravnaval, poleg vpra-šanja študija na prvi stopnji in kadrovskih vprašanj, tudi predlog novega sistema nagrajevanja na fakultetah in ostalih organizacij-skih enotah Ijubljonske univene. Pravilniki naj bi bili izdeiani do maja, novi sistem pa bi veljal že od 1. januarja letos. Kot osnova za delo služi elaborat, ki ga je izdelal Inštitut za javno upravo na pravni fakulteti in iz katerega povzemamo nekaj značilnosti. Leto XII. Ljubljana, 21. marca 1961 štev. 5 NOV SISTEM NA UNIVERZI Značaj dela in delovnih mest na univer-zi je tak, da jih ni moč nagrajevati po enotnem sistemu. Tako zahteva in omo-goča novi sistem točnejšo razmejitev med upravnim delom na eni strani in pedagoš-kim in znanstvenim delom na drugi strani. Zahteva pa ob tem tudi razmejitev med pedagoško-znanstvenim delom in strokov- S SEJE UNIVERZITETNEGA SVETA no-tehničnim delom, ki ga opravlja v labo-ratorijih, klinikah, posestvih, delavnicah in vrsti drugih orgariizacijskih enot. Tako je potrebno vzeti za izhodišče si-stema delovno mesto, analizirano in oce-njeno in r»e osebo, ki je na tem delovnem mestu ali celo njena opravila. Vendar bi morala biti delovna mesta res skrbno ana-lizirana, kar bi omogočalo njihovo raz-vrščanje v skuptne, klasifikacijo in s tem tudi določanje razmerij med njimi. Kljub številnim razlikam v opravilih na posamez-nih delovnih mestih bi lahko vsa delovna mesta porazdelili v štiri skupine in sicer v skupino pedagoško-znanstvenega dela, v skupino upravnega dela, v skupino stro-kovnega ir tehničnega dela in končno v sku-ptno znanstveno-raziskovalnega dela. Torej bi lahko govonli o štirih strokovnih tn v bistvu tudi ekonomskih enotah na posa- meznem zavodu, ki bi jih bilo potrebno s stališča nagrajevanja obravnavati posebej, saj bi lahko vsaka taka enota s svojimi sredstvi sama gospodarila. Izhodišče dela je delovno mesto Delo v vsaki bolj komplicirani organi-zaciji je normalno deljeno. Tako je povsod, kjer je uveden sistem nagrajevanja po učinku, delovno mesto izhodišče tega si-stema. Nagrajuje se delo, ki je na določe-nem delovnem mestu normalno potrebno kot celota in ne posamezna opravila, ki to celoto sestavljajt«. Delovno mesto je postavljeno kot izho-dišče tudi pri nagrajevanju pedagoškega in z njim povezanega znanstvenega dela, saj so delovna mesta za tako delo v glavnem že podana z veljavnimi študijskimi načrti in študijskimi programi. Pri tem pa se po-javlja vprašanje razaiovrstne težine posa-meznih delovnih mest in njihovega večjega ali manjšega pomena z študij na fakulteti. Jasno je, da ni mogoče delati razlik, tako da bi bili predmeti na fakultetah prvoraz-rednega ali drugorazrednega pomena. Lo-čimo pa lahko predmete, ki so za študij na določeni fakulteti bistvenega pomena in tvorijo sestavino celotnega znanja, ki si ga mora študent prisvojiti, od predmetov, pri katerih gre za pouk veščin in posredo-vanja strokovnih mnenj. Od obeh skupin Pred kratkim je bila v študentovskem naselju razstava umetniške fotografije študentovskega fotokluba ŠN. Razstavljenih je bilo precej slik znanih avtorjev, vendar smo pogrešali nova imena, predvsem pa slike iz študentovskega življenja. Razstavo si je ogledalo precej študentov. (Foto: Joco Žnidaršič) pa lahko ločimo še eno skupino in sicer tisto, ki jo zahtevajo posebne pedagoške metode posameznih predmetov in ki jo navadno označujemo s pomožnim znan-stveno-pedagoškim delom. Tako imamo opravka s tremi kvalitetno različnimi sku-pinami delovnih rnest pri samem pedago-ško-znanstvenem delu, znotraj katerih pa je delo enako kvalitetno in je razlika lahko le kvantitativna. Točkovanje in vrednost točk Pri pedagoškem in z njim povezanim znanstvenem delu je na posameznem de-lovnem mestu mogoče doseči največ 200 točk, tako da bi ob postavljenem vredno-tenju točke s 500 dtn znašalo to 100.000 di-narjev. Vsakdo, kj je izvoljen za fakultetnega učitelja, mora dokazati, da ima vsaj po-trebne, minimalne možnosti, ki ga za to delo kvalificirajo. Tako bi bilo potrebno upoštevati, da je z izvolitvijo vsakdo zadostil pogojem delovnega mesta vsaj do polovice, torej v višini 50% možnega števila točk ali drugače, da se fakultetnim učiteljem z izvolit ijo prizna 100 točk. Vsakdo, ki pa je bil izvoljen za rednega oziroma izred-nega profesorja, je moral izpolniti določe-ne dodatne, predvsem kvalitativne pogoje, ki so morali dokazati večje zmožnosti in večjo vrednost dela. Predlagano je, da se za začetno izpolnitev pogojev izrednega profesorja prizna 10%, za rednega profe-sorja pa 20% točk več, kar bi pri izred-nem profesorju znašalo 120, pri rednem pa 140 točk Sistem nagrajevanja pa mora upošte-vati tudi reelekcijo univerzitetnih učite-ljev, ki ostane tudi v bodoče in je potr-ditev, da prizadeti še naprej izpolnjujejo pogoje. Tako naj bi se po predlogu z vsako reelekcijo avtomatično priznaval določen odstotek za izpolnitev dodatnih pogojev po prvi izvolitvi, morda v višini 5% celot-ne vsote ali 10 točk. Novi sistem upošteva tudi službena le-ta univerzitetnih učiteljev in sicer tako, da se pričenja obračunavanje po petih letih službe Za dobo pet do deset let bi se priznalo tri točke, od 10—15 let 6 točk, od 15—20 let 8 točk, od 20—25 službenih let 10 točk, od 25—30 let 13 točk, od 30—35 let 15 točk in nad 35 službenih let za vsako leto enc točko k že priznanim 15 točkam. Točke, priznane zaradi službenih let in opravljanja istovrstnega dela določeno šte-vilo let, ki se tudi točkuje, bi bilo po-trebno prišteti točkam, do katerih ima uni-verzitetni učitelj pravico, ker je izvoljen za določen poklic. Ta seštevek točk bi tako tvoril konstantni del dohodkov univerzi-tetnih učiteljev, vendar bi moral po pred-logu Univerzitetnega sveta biti nižji, da bi se tako povečal ostanek do 200 točk, ki gre na račun variabilnega dela. Vcrinbilni del dohodkov Do optimtima je torej ostalo še pre-cejšnje število točk. Zanje bi se bilo po-trebno boriti in bi ta razlika dejansko predstavljala variabilni del dohodkov, ki bi bila odvisna zgolj od dokazane vneme in prizadevnosti pri delu. Pri ocenjevanju teh dveh postavk pa je potrebno upoštevati kvantitativne in kvalitativne kriterije. Kvantitativni kriterij je lažje obravna-vati, ker so s statuti fakultet določene pe-dagoške obveznosti fakultetnih učiteljev. Minimalna učna obveznost mora biti iz-polnjena in se prizadetemu za to prizna 20 točk V primeru neizpolnitve teh ob-veznosti bi se od tega števila točk odbijal tisti procent točk, ki bi ustrezal procentu dejansko neizpolnjenih minimalnih učnih obveznosti. Vendar se dejansko teh dvaj-set točk upošteva kot sestavni del točk, ki se priznajo fakultetnim učiteljem z izvo litvijo .tcrej v 50% celotnega števila točk. Obračunavanje prekomernega dela Posebej je potrebno nagrajevati delo, ki presega vrste in količine dela, s katerim se izpolni minimalna učna obveznost. Pri Nadaljevauje na 2. strani Uvod v ta članek je imaginarni raz-govor z vsakim bravcem Tribune in predvsem z vsakim članom ZSJ v Ljubljani. Saj si bil v zadnjih dneh gotovo priča razprav v svo-jem Ietniku o udeležbi na letošnjib delovnih akcijah. Na brigado te je poleg pri-javnice, s katerimi razpolaga referent za bri-gade v tvojem letniku, morda opozorila po-tujoča razstava brigadirske fotografije, če si se ustavil na hodniku fakultete. Ja, mogoie še kaj drugega. prav imaš. Da, da, tudi to drži, da je izbira letos še širša kot prejšnja leta. Saj, časa za odločitev je še dovolj, pri-javnico je treba oddati nekje tam do 5. apri-la. Popolnoma pravilno ugotavljaš, da je brigada nadvse vabljiva stvar. Poleg fizične utrditve telerne zmogljivosti ti zagotavlja vrsto drugih prijeti.osti. Končno boš prebil na delovišeu samo 6 ur. vseh ostalih 18 pa ti preostaja za šport, tečaje, kulturno izživlja-nje, počitek ir če ne gre drugače, tudi za študij. Zdaj pa k številkam. Dve brigadi bosta šli na zvezi-o mJadinsko delovno akcijo — 240 brigadirjev, 2 v Ankaran — 200 brigadir-jev, dve bosta v Studentovskem naselju -» 100 brigadirjev, skupaj torej 540 brigadirjev. Od tega odštejemo eno brigado, ki jo dajo strojniki in visja šola za medicinske sestr« ter brigadi v naselju, kjer vodi organizacijo študentovski svet. Po vsem tem rabimo še 320 brigadlrjev za ostale brigade. To številko smo razdelili na preostale fakultete. akad«-mije ter višje in visoke šole. Pri tem smo upoštevali takoimenovani varnostni koeficl-ent, kl nam na podlagi izkušenj kaže, da vsako leto nekaj več kot ena tretjina pri-javljenih odpade na zdravniškem pregledu ali pa se iz drugih vzrokov ne udeleži akcije. Obveznosti so: FNT 110, filozofska 95, AGG 80, ekonom-ska 70, pravo 55, elektro 50, biotehnlka 45, medicina 40. visoka šola za telesno kulturo 12, VPS 13, AIU 10, vlšja gospodinjska Sola 10, akademija za upodabljajočo umctnost 10, šola za socialne detavoe 5. Za nekatere višje šoie in akademije smo sestavili načrt brez sodelovanja njihovih preclstaviiikov, ker se ti kljub ponovnemu pozivu niso udeležili sestanka komisij« za delovne akcije na VO ZŠJ, izhajali pa smo predvsem iz dejstva, da v vsaki brigadi morata biti vsaj dva športnika, 2 likouia umetnika, 2 igralca i« dve študentki vLšje gospodinjske šole za po-moč pri organizaciji notranjega življenja brigadc oziroma anaaterskili tečajev. Pri vs«h teh številkah morajo komisije za delovne akcij« na fakultetah in šolah upoštevati da gre dobra tretjina prijavnic za avtomob.lsko cesto, ostalo pa za Ankaran. Stevilke so do-volj optimistične in ne bi smele nikjer zbu-jati posebmh problemov. Trenutno pa smo vseeno pred drug m ve-likim problemom. Plan udelcžbe na zvezni akciji, ki ga je izdclal CO SSJ brez našcga sodelovanja, pr«dvideva, da moramo datl eno brigado v V. izmeni, to je od 10. avgusta do 10. septembra. To je za nas neizvedljivo predvsero zaradi študijske situacije, ki jo je reforma visokošolskega študija postavila v takšno luč. da so študijski problemi pri nas mnogo ostrejši kot na ostalih visoko.iolskih eenttih v Jugoslaviji. Pomoč iščemo preko CK LMS, ki bi nam naj omogočil zamenjavo s kakšno srednješolsko brigado. Za ilustracijo naj navedem še, koliko bri-gad dajejo ostali univerzitetni centri: Beo-grad 19. Zagreb 11, Sarajevo 4, Skopje 3 in Novi Sad 2. Poleg dveh ljubljan^kih SDB lahko prištejemo še eno mariborsko študen-tovsko brigado in vidimo, da bo letos delalo na avtomobilski cesti 44 ištudentovskih delov-nih brigad oziroma 4280 brigadirjev in brl- gadirk. Franček Lasbaher BRIGADE 19(2- mnLB bou lOIIH S SEJE UNIVERZITETMEGA SVETA nou sisteih hagraje UAIUA U UHIVERZI (Nadaljevanje s 1. strani) tem pa bi bilo nepravilno upoštevati le gtevilo opravljenih ur, ampak bi se morali upoštevati tudi drugi elementi, predvsem tudi število študentov. Prekomerno delo naj bi se posebej obračunavalo in nagraje-valo, neodvisno od točk, s katerimi se obračunava normalno delo fakultetnih uči-teljev. Iz tega sledi, da je vrednotenje pre-kotnernega dela drugačno od vrednotenja normalnega pedagoško-znanstvenega dela in sicer ga predlog vrednoti niže. To pa iz več razlogov. Predvsem, ker je to delo laž-je, saj gre v večini primerov le za ponav-ljanje rednega dela in gre navadno na ra-čun višje in boljše kvalitete normalnega dela. Kagrajevanje delovne vneme in uspehov Prav z delovno vnemo in uspehi bo mo-goče univerzitetnim učiteljem dosegati optimalno število previdenih 200 točk.Do-centi in izredni profesorji pa bodo lahko ravno s temi točkami odpravili razliko, ki jih deli od rednih profesorjev glede na različne izvolitve. Kaj bi spadalo med sestavine, s ka-terimi bi bilo mogoče dokazovati delovne uspehe in vnemo? Predlog šteje med take sestavine med drugim tudi obvladanje tu-jih jezikov, učne pripomočke, metode za aktivizacijo študentov, prenašanje in prila-gojevanje dosežkov v tujini v naš družbeni sistem, kvaliteta predavanj, izpopolnjeva-nje znanja, sodelovanje pri reSevanju stro-kovnih prakti":iih problemov, organizacija in vodstvo izjbraževanja mlajših pedagoš-kih kadrov, uvajanje novih metod znan-stveno-raziskovr^nr^T dela, objava znan-stvenih in strokovnin del doma in v tujini, sodelovanje na mecuiarodnih sestankih in kongresih z referati, prispevki ali diskusi-jami in še vrsta drugih. Predlog različno vrednoti posamezne sestavine glede na nji-hovo težavnost in pomembnost in jim pri-znava vrednost od 1—10 točk. Ker pa je na fakultetah potrebno iz-redno kvalitetno delo, vnema in prizadev-nost, dopušča predlog možnost nagrajeva-nja takega dela tudi preko optimuma točk, če ga posameznik s svojim delom dejansko presega. Nagrajevanje asistentov Tudi glede asistentov bj moral veljati podoben način nagrajevanja, vključen v enotni sistem nagrajevanja pedagoškega in z njim povezanega znanstvenega dela. Asistentom je treba tako kot univerzi-tetnim učiteljem s samo izvolitvijo pri-znati določeno število točk, saj s tem iz-polnjujejo minimalno zahtevo za tako de-lovno mesto. Glede na specifičnost dela asistentov in na njegov značaj predvideva predlog za asistenta 30% ali 60 točk s sa-mo izvolitvijo. Optimum pa se pri asisten-tih giblje nekaj nad minimumom docen-tov, torej okrog 60%, ali 120 točk, kar bi znašalo, preračunano v dinarje, največ 60.000 dinarjev, minimum pa 30.000 dinar-jev. Ker gre tudi pri asistentih za reelekcijo, POPRAVEK V prejšnji številki nam je v članku »Brez perspektiv«, objavljenem na drugi strani, tiskarski škrat zamešal dve besedi. V tretji koloni pod mednaslovom »Menta-liteta študenta in poklicni naslovi« bi se moral glasiti stavek: »15 minut je bilo potrebnih, da je prišlo med tistimi z b r a n i m i (namesto s 1 a b i tn i) štu-denti,... »Bravce prosimo, da natn to napako oproste. UREDNIŠTVO bi bilo treba tudi njim priznavati določeno število točk za ponovno izvolitev in sicer po predlogu enako kot univerzitetnim uči-teljem. Tudi konstantni del se pri asistentih razlikuje od dela za univerzitetne učitelje. Posamezne sestavine za ocenjevanje priza-devnosti in uspehov pri delu vrednoti pred-log nižje In sicer povprečno s štirimi toč-kami. Sicer ni ovire tudi za višje vredno-tenje posamezne se&tavine, vendar tako, da skupno število povprečnih točk za vse se-stavine ne preseže predvidenih 60 točk za variabilnl del. Ker ima asistent pedagoške obveznosti, ki so tudi manj odgovorne od obvez uni-verzitetnega učitelja, je manjša tudi količi. na točk, ki se priznava asistentom za iz-polnitev minimalnih pedagoških obvezno-sti. Predlog priznava za to delo le 12 točk. Temu ustrezni so manjši tudi odbitki za neizpolnjevanje minilanih obveznosti. lzvojanje predlaganega sistema Univerzitetni svet je priporočil fakulte-tam, naj izdelajo po predlaganem osnutku svoje pravilnike do maja. Ob tem pa je treba razmisliti še o nekaj vprašanjih. Zdi se namrjč, da je razlika med optimumom asistenta, ki doseže lahko največ 120 točk in med optimum docenta, ki lahko teore-tično doseže 200 točk, le prevelika, pred-vsem če upošlevamo, da je ponekod razli-ka med asistenti, ki so na istem mestu že vrsto let in ne pridejo na višje mesto, ker ni izpraznjenega mesta, in docenti zelo majhna. Vprašanje je tudi, če bi ne bilo prav, da bi bil konstantni del nižji in bi se povečal variabilni del, v katerem bi mo-ral biti nekoliko povečan tudi kvalitativni element. Sistem temelji na predpostavki ne prevelike familiarnosti in kolegialnosti pri-zadetih, ker bodo sicer dohodki precej iz-enačeni, a ustrezno nižji. Prav tako bo po trebno posebej urediti vprašanja nagraje-vanja vodstvenega dela posameznih fakul-tetnih učiteljev 'r enotno za univerzo ure-diti nekatera še nejasna vprašanja. Fakul-tete bodo morale ves dohodek deliti na funkcionalne, materialne in personalne sklade in bo tudi od te delitve precej od-visen for.d, ki se bo lahko z novimi pra-vilniki o delitvi osebnih dohodkov na uni-verzi delil. Z majem bo torej dobila univerza pra-vilnike z veljavnostjo od novega leta. Si-stem delitve dohodka in nagrajevanje po učinku dela je prav gotovo stimulativen m bo verjetno v dokaj veliki meri vplival tu-di na kvaliteto dela na univerzi. M. K. KAKO 0 MODERNIZACIJI ŠTUDIJA TUJIH JEZIKOV V PRIHODNJE? f ribuna H Jeziki velikih narodov postajajo iz dne-va v dan bolj internacionalni. Brez znanja ruščine, angleščine, nemščine in francošči-ne si skoraj ne moremo zamišljati človeka z višjo splošno kulturo. Pripomba, da izide v teh jezikih vsa po-membnejša literatura, je skoraj odveč. Za-to je za strokovnjaka znanje tujih jezikov ne samo potreba, temveč že nujnost in s tem moramo računati. Ugotavljamo, da je študijska reforma vsaj v eni smeri opravičila svoj namen. Dvigniii smo intenzivnost študija. Naša družba potrebuje veliko strokovnjakov na najrazličnejših področjih, zato moramo čim prej zaključiti študij. Kvaliteta zna-nja pa ne sme zaradi tega pasti, ampak nasprotno, dvigniti se mora. Vsaka stroka zahteva torej celega štu-denta! Ko prjde srednješolec na univerzo, pri-nese s seboj znanje enega, v redkih pri-merih pa dveh tujih jezikov. Kot vemo, zahteva študij tujega jezika veliko časa, ki si ga nekdo, ki intenzivno študira po novem programu, ne more kar tako vzeti. In vendar veliko študentov po-sluša lekcije iZ tujih jezikov tako na Filo-zofski fakulteti (za nefilologe), kakor tudi pri Delavski univerzi. Tem tečajem pravi-mo intenzivni, zdi pa se mi, da niso ravno najbolj mtenzivni V Vilharjevi ulici za Bežigradom je so-dobno opremljena šola za tuje jezike. Slu-šatelj po štirimesečnem intenzivnem tečaju dobro govon tuj jezik in bere poljubno li-teraturo. S pomočjo audiovizionalnih sred-stev je intenzivnost študija dvignjena na najvišjo stopnjo. Posebnost tega pouka je tudi v samem podajanju lekcij, kjer je glavni poudarek na smiselnih grupah. Slov-nica je omejena na najnujnejše potrebe. V začetnem tečaju se poučuje predvsem govorni jezik, v nadaljevalnem pa je mož-na specializacija. V kratkem času se lahko naučimo tujega jezika. Vendar pa zahteva taka metoda večji napor. Studentje teh tečajev ne moremo ko-ristiti, ker je šolnna več kot previsoka. N. pr.: začetni intenzivni tečaj nemške-ga jezika pc 6 x 6 ur na teden stane 60.000 din, začetni tečaj angleškega ali nem- škega jezika po 3 x 4 ure na teden stane 40.000 din, začetni tečaj francoščine po 8 ur na tečcn pa stane 30.000 din. Mislim, da je komentar nepotreben. Na Pilozofski fakulteti morajo študentje jezikovnih skupin po I. stopnji študija ob-vladati dva jezik-. s književnostjo tako, da bodo sposobni poučevati na osemletki po direktni metodi. Ali takšno znanje lahko dobijo v dvel letih po starem klasičnem načinu učenja? V Zagrebu imajo v okviru univerze naj-sodobneje opremljen inštitut za pouk tujih jezikov, na beograjski univerzi pa baje urejajo jezLkovni center z 200 magneto-foni. Na naši Filozofski fakulteti je na od-delku za romanske jezike in književnosti 130 študeitov in en magnetofon, na oddel-ku za germanske jezike in književnosti je pa nad 400 študentov in tudi safcio en magnetofon. (Na teh oddelkih se ttporab-ljajo magnetofoni predvsem za samokon-trolo in primerjuvo s tujimi glasovi). V teku so priprave za ureditev jezikov-nega centra s treml magnetofoni in po-sebnimi kabinami z razvijalci. Vendar je to le skromen začetek ,ki ne bo zadovoljil niti najosnovnejših potreb študentov — filologov V uvodu smo označili, da si danes ne moremo zamišljati strokovnjaka brez zna-nja tujih jezikov. Na Filozofski fakulteti bi mora' biti najsodobneje opremljen večji jeziKovni center, v katerem bi si, poleg študentov jezikovnih skupin ,v najkrajšem času pridobili znanje tujih jezikov vsi štu-dentje naše univerze. Treba je r&zmisliti in nekaj storiti! JO2E SPACAL 25 iet sn 15. marca 1937 je izšla prva števil ka STUDENTA, glasila študentov-skih združenj na beograjski univer-zi. To je bila velika zmaga napred-nega študentovskega gibanja — re-zultat splošne aprilske stavke leta 1936. Oblasti se niso mogle več upi-rati vse naprednejšemu študentov-skemu gibanju. Uredništvo STUDENTA si fe za-dalo nalogo, da obvešča študentov-sko javnost o vseh dogodkih na univerzi in da z nenehnimi objek-tivnimi informacijami pospešuje re-volucionarno dejavnost na beograj-ski univerzi. STUDENT je postal legalni glasnik borbe za enotnost študentov in vse ostale mladine, ki sta jo usmerjala KPJ in SKOJ, že v šolskem letu 1937-38 je STV | DENT odigral vašno vlogo ob volit- | vah v univerzitnetna študentovska | združenja. Ves čas je v svojih član- | kih razlcrinkaval reakcijo in mnogo | pomagal k temu, da so študentje m prišli na volitve s skupnim progra- m mom: borba za svobodo in avtono g mijo univerze, proti fašizaciji in are- | tacijami in za izboljšanje ekonom- m skega položaja študentov. Aprila g 1938 je bila ustanovljena »Združena | študentovska mladina«. To je bila m velika zmaga SKOJ-a in tudi ploa | STUDENTOVEGA boja za enotnost | mlade generacije l Kmalu je tudi vladna reakcija | spoznala, kakšna je prava vloga in m moč STUDENTA. Menjave naslova | lista (»Beograjski student«, »Naš m student«, »Novi student«) nam pri- m čajo o pogostih prepovedih lista in g o naporih študentovskegd gibanja, i da si ohrani to svofe legalno glasilo. | To študentovsko glasilo, ki pa ni | bilo samo študentovsko, je bilo | eden najnaprednejših predvojnih ča- | sopisov ne samo v Beogiadu, am- i pak v vsej državi. STUDENT je | predstavljal eno najbolj delavnih j pollegalnih glasil Komunistične par- | tije in Zveze komunistične mladine m Jugoslavije. J- P- i Peta obletnica neodvisnosti Gane. Ti otroci na sliki so bili posneti še, ko je bila Gana britanska kolonija. Danes, v neodvisni Gani, imajo priložnost, da po novem šol-skem sistemu, ki je bolj in bolj orientiran na potrebe mlade države, čimveč doprinesejo k raavoju Afrike. O Gani, njenem rudnem bogastvu, o šolstvu, o geograf-skem položaju, o njeni politični vlogi v borbi za mir in za osvoboditev vseh afriških držav izpod kolonialnega jarma, je govoril na proslavi pete obletnice neodvisnosti Gane, v petek 9. marca, pred sednik ganskih študentov v Ljubljani. Proslava je bila v kavarni Študentovskega na-selja, organiziral pa jo je Mednarodni študentovski klub. J. P. »Karavana prijateljstva« NA ČRNI KON TINEN T 9. marca je s Trga Marxa in Engel-sa v Beogradu krenila na triletno raziskovalno pot po Afriki med-narodna ekspedicija »Karavana prijateljstva«. Vodja te ekspedicije je Tibor Sekelj, znani jugoslovan-ki raziskovalec in svetovni potnik, udeleženec številnih odprav v ne-raziskana področja Azije, Afrike in pragozdne divjine Južne Ame-rike. Sekelj je znan širokemu kro-*u bravcev po svojih potopisnih knjigah, ki so izšle v srbohrvaščini, esperantu in španšcini in bile prevedene v skoraj vse svetovne jezike. V svojih zapisih s potovanj skuša na zanimiv način posredo-vati naravne pojave in življenje prebivalstva tako civiliziranih kot še popolnoma od civilizacije od-maknjenih, neraziskanih predelov. Tudi ta ekspedicija je njegova zamisel. Njen namen je raziskovati doslej še ne-znana področja Afrike, skratka spoznati Afriko, ter se seznaniti z resničnim življe-njem prebivalstva svetu najbolj odmak-njenih predelov in zbrati čimveč doku-mentarnega gradiva za potopise, filme itd. Kot znan esperantist pa bi Tibor Se-kelj rad čimveč pripomogel tudi k raz-širjanju tega mednarodnega jezika v afri-ških deželah. Člani ekspedicije so štirje Jugoslovani, dva Poljaka, švicar in Angležinja. Od Ju-goslovanov so šli na pot Jovan Aleksič, — novinar Radia Beograd, Branko Mar-janovic — snemalec »Filmskih novosti« in Dragiša Stevanovič — snemalec beograj-ske Radio-televizije. Sekretarka odprave je Angležinja Dora Jo Munitz, ekonom švicar Hans Werner Grossman, ekspedi-cijski zdravnik je Poljak Olgierd Banie-wicz, strojni inženir v ekipi pa je Jerzy Knabe iz Varšave. Ekspedicija se je skrbno pripravljala že dve leti in je organizirana pod pokro-viteljstvom več mednarodnih in jugoslo-vanskih geografskih in podobnih ustanov ANGLIJA — Britanske univerze bodo imele v sedmih ali osmih letih dvakrat večje število študentov kot danes. Zdaj jih je vpisanih okrog 110.000. Mnoge univerze pa za sedaj sprejemajo le določeno število študentov zaradi pomanj-kanja prostora. Kljub temu pa ne nameravajo ustanavljati novih univerz, ampak bodo dozidavali stare. HNSKA — Nacionalna unija finskih študentov (SYL) bo v kratkem pripravila scminar finskega študentovskega tiska. Razpravljali bodo o njegovi družbeno politični vlogi, o študentovski organizaciji in kulturnih vprašanjih ter o mednarodnem študentovskem tisku. FRANCUA — V šolskem letu 1961/62 študira na francoskih univerzah preko 10.000 afriških študentov. Letos jih bo prišlo še 500. ŠVEDSKA — ^0 programu za gradnjo študentovskih stanovanj bodo letos v Stockholmu dokončali 1000 sob za posameznike, 50 dvojk in 75 družinskih slanovanj za študente. V bližnji bodočnosti imajo v načrtu tudi gradnjo Mednarodnega študentovskega doma v Stockholmu. T E L E 6 R A m I INDONEZIJA ~* Predsednik Sukarno je v Džakarti govoril študentom v zvezi z Zahodnim Irianom. Rekel je: »Ce bodo Nizozemci hoteli obdržati Zahodni Irian s silo, ga botno tudi mi osvobodili s silo.« POLJSKA — Poljski študentje in mladi delavci, kakor tudi tuji študentje na Poljskem so imeli pred nedavnim srečanje, na katerem so potrdili, da je zahodno področje Poljske zdaj za zmeraj njeno in da je meja Odra—Nisa zdaj »meja miru«. Udeleženci so opozorili na naraščanje militarizma in revan-šizma v Zahodni Nemčiji in apelirali na vse mlade ljudi sveta, naj še poostrijo svoj boj za mir, proti kolonializmu in proti nemškim zahtevam za spre-membo vzhodnih meja. ZAR — P° novem šolskem zakonu bodo prišle pod državno nadzorstvo vse šole, ki so jih do zdaj vodili Britanci, Francozi, Nemci ali Italijani. Zdaj so v državi 204 take šole, od tega 100 v Kairu. V preteklosti so te šole uživale nekakšno diplomatsko imuniteto in so se posluževale vseh načinov za propa-gando imperializma. ob sodelovanju radijskih in televizijskih postaj, časopisnih redakcij in tudi agen-cije Tanjug. Odprava je šla na pot z dvema avto-mobiloma s prikolicama, s seboj pa so vzeli mnogo konservirane hrane, zdravil, pisalne stroje, filmske kamere, magneto-fone za zvočne zapise in še nešteto drugih rekvizitov. Ekspedicija bo na poti tri leta in bo prepotovala okoli 90 tisoč kilome-trov skozi 19 dežel. Prva država, ki jo bodo obiskali, je Egipt. Za prvo etapo — to je do Konga — bodo porabili približno 15 mesecev. Zatem bo »Karavana prija-teljstva« nadaljevala pot v Somalijo, Eti-opijo, Sudan, Kenijo, Madagaskar, Tanga-njiko, Rodezijo, Bečuan itd. »Karavani prijateljstva« želimo veliko uspeha pri njenem raziskovalnem delu in čim manj nevšečnosti na njeni dolgi poti. O. S. Mesto nasprotij Nekaj beležk o mestu nasprotij... Raj na zemlji in... Stari in novi del New Delhija. (Iz zapisov Tiborja Mendeja, ki je Indijo prepotoval podolgem in počez) .. Edino, kar imata stari in novi del skup-nega, je njuno podnebje. Od začetka no-vembra do sredine marca je podnebje v Delhiju res odlično: dnevi so topli, veče-ri pa hladni... Prve dni aprila pa se vse spremeni in vročina postane edina zani-mivost... Pred vsakimi vrati je pogr-njena preproga iz trave khas-khas, ki jo nenehno močijo z vodo, da bi prebi-valci hiš in uradniki čutili vsaj nekaj svežine. Vse te strašne tedne so ulice zapuščene in prazne, tistemu pa, ki prvič stopi nanje, se zdi, da je zašel v notra-njost plavža ... V Delhiju vlada azijatska m^šanica si-lovitosti in slikovitosti. Središče vse de-javnosti je Chandni Chauk — Srebrna ulica — velika prometna ulica, ki razpo-lavlja ta človeški Babilon, kakor če bi razklal čebelni panj. Avtomobili, tonge-in-dijski vozovi, v katere so vpreženi konji, kolesa in počasni vozovi z volovsko vpre-go, se premikajo sem in tja, medtem ko svete krave zamaknjeno počivajo ob ro-bu ceste. To je eno izmed velikih azijskih kri-žišč in tržišč, kjer se sestajajo trgovci in pustolovci iz vseh dežel, obenem pa tudi izložba, kjer so razstavljena čudovita umetniška dela iz davnih časov... Chan-dni Chauk nosi pečat indijske zgodovine. Vsak osvajalec in vsaka vladavina sta za-pustila svoje znamenje. Najmračnejši dnevi iz te zgodovine pa segajo v pomlad leta 1739, ko je perzijski šah Nadir, pre-varan v svojem upanju, da bo odpeljal bcgat plen, ukazal svojim vojakom, da pokoljejo vse prebivalce Delhija. Vzdolž ceste Chandni Chauk in po vseh bližnjih ulicah so ležali kupi trupel. Zgodovina pripoveduje, da so tedaj v manj kct de-setih urah pokončali več kot sto tisoč ljudi... Mesto Delhi leži v ozki zaseki med Himalajo in puščavo Rajputana, tako da je videti kot trdnjava, ki varuje prehod, iz katerega so najrajši pljuskali valovi najrazličnejših azijskih zavojevalcev, ker jih je vabilo pravljično bogastvo doline Gangesa in osrednje Indije ... Vse nasilje nad mestom in prebivalstvom se je nako-pičilo zato, ker so se vsi, ki so se prepi-rali za Indijo, prej ali slej hoteli polastiti Delhija. Rajputi, Afganci, Turki, Mabrati in Britanci so se kot v sprevodu vrstili pred delhijskim prebivalstvom, ki je bilo že navajeno gledati, kako dinastije nasta-jajo in izginjajo. Delhi, človeški Babilon, je mesto na-sprotij. Uradniki in državne palače na eni strani in tisoči in tisoči ljudi na dru-gi, ki prespijo svojo vsakdanjo noč nekje na ulici, med svetimi kravami in kanali in jim je glavno življenjsko vprašanje pest riža ... V deželi vlada velika nepismenost. Sko raj 90 odstotkov Indijcev je nepismenih. Za časa britanske vladavine so bile vso-te, ki so jih namenili ljudski izobrazbi, smešno majhne. Neodvisna Indija pa uporablja svoja sredstva za najnujnejše potrebe. Vendar skuša sedaj popravitl vse zamujeno. Za to pa je kljub more-bitnim sredstvom in dobri volji potrebno še veliko časa... Ljudje se oklepajo sta-rih izročil... Hinduizem ... Dovolj je, če si samo uro na indijskih tleh, pa že lahko občutiš njegovo vsemogočnost in to v vsakem prizoru, v sleherni navadi, 7 samem vzdušju in seveda v vsem, kar ja značilno za Indijo. Tam stoji, lahko ga vidiš in otiplješ, toda ne moreš ga opre-deliti. »Kot verovanje je hinduizem neja-sen, brezobličen, in mnogovrsten; za vsa-kega je nekaj«, je napisal Pandit Nehru. »Skoraj ga ni mogoče opredeliti ali pa vsaj z gotovostjo povedati, ali sploh pred-stavlja verstvo ...« In vendar; njegova vlo ga in moč v širokih množicah tega podkon-tinenta je skoraj neverjetna. Po tem kar piše v Vedah, ki je najstarejša verska knjiga na svetu, Je bil hinduizem ob svo* jem zarodku razmišljajoče in jasno, mi-stično in panteistično verovanje... V te-ku stoletij je prišel v meso in kri prebi-valca tega podkontinenta, dezele Bnarau Toda Indija išče novo pot. Išče pot iz nepismenosti, ki vlada med ljudmi, išče pot v novo življenje, v življenje brez pre* sodkov in utesnjenosti vere in navad. Priredil P. B. Skupni interesi Po sestanku predstavnikov študentovskih kulturno-umetniških društev v Skopju od 1. do 8. marca. V času letošnjega kongresa ZŠJ v Ljubfljani je »AkademiFrf« povabil na skuipni sestanek pred-stavniike vseh petih šludsntovskih kuilturo-uimet-nitšikiih društev, ki so se že tedaj doimenili o na-sledinjem podobnem sestanku. Tudi ta dogodek je sedaj za nami. V začetku tega meseca je dru-štvo makedaaskih študentov »MLrče Acev« orga--niziralo v Skopju sestandk predsednikov in pod-predsednikov društev. Zal se sestanka niso ude-ldžiili pired&tavniiki ŠKUD Branko Krsmanovič iz Becgrada, ki se jim niti ni zdelo potrebmo opra-vičiti svojo odsotnost na razgovorih, čeprav so se v Ljuibljani stirinjali z uigotoviitvami, da se je treba čiimprej kcmkretno pogovoriti o sodelova-nju in povezavi med posameznirni društvi. Na skopskih razgovorih so govorili o formnra-njiu s!kiuipnega predstavniškega organa vseh jugo-slovanslk&h dirušteiv, o organizaciji semiinarja im apeciailizirainih festivalov, o načinu financiirainja in o cirganizacijski lzgradnjj posameznilh društev. Najpoimembneijši rezuJtati sestanka so veirjeit-no ugotovitve v zvezi s formiranjem skupnega predstavniškega organa, v katerega bi vsako dru-štvo na svoji letni skupščini izvoflilo po dva pred-stavnilka. Svojega predstavnika bi iimel v tem orgarou tudi CO ZŠJ in Zveza Svobod in prosvet-nih diniišiev Jugoslavije. Naloga tega organa, ki bi miol predvidoma eno sejo v dvelh rnesecih in sicer vsakič v drugem univerzitetnem centru. naj bi bMa obravnavainje vseh vprašanj v zvezi s scdeilcvanjem med društvi: s predlogi in mnenji naj bi pomagal pn organiziranju festi>valov, po-sredoval naj bi izmenjavo posacmeznih skupin med društvi in pomagal arganizi,raiti fcuirnaje v druge reipublike; skrbel naj bi za enotno politiko naši'h druiMeiv v inozemstvu, še posebej pa bi od-ločail o tistih tumejah in nastopih, za katere pri-hajajo vaibida na CO ZŠJ in na Zvezo Svobod ln prosvetneiih diruštev Jugoslavije. Zanimiva je ide-ja o tem, da bi si društva razdelila med seboj podrcčja, s katerimi iimajo redne medmarodne kuilturne siilke, ki bi jih po določenem času me-njavaM. Predstavniški organ naj bi si prizadeval za c:no'ien način finainckanja vseh društev. ki že zdaj večinoma preraščajo univerzitefcna merila, tako da ss zdi vedno bolj noprimeren posreden način dodeljevanja sredsitev preko Univerzitetnih odborov ZŠJ; štoudentovski kultuimi festivailj naj bi bili specializiraini po posamezniih zivrsteh de-l&vanja in naj bi ji:h bilo več. Organizacijo posa-mezncga festivala pa bi prevzelo eno društvo, ki bi mu pri tem pomagail skupni predstavnižki or-gan; ta naj bi nosill tudi polovico stroškov. Na sikci-skem sestanku so se konkretaeje do-meni.h tudi o seminarju, ki ga bo za funkcionarje PTICE d:i"uštev predvidoima organiziral ŠKUD MirČe Acev. Na tem semiinairju naj bi izmeinjali mne-nja o naj.pomemibnejših vporašanjili študentovsike kiuilturne dejavnosti, obravnavali naj bi progiram-siko poliitiko po avrsteh dejavnosti in pa not.ranjo oi-ganizacijo druištev. Prezgodaj bi bilo že zdaj govoriti o pomenu teh dveh sestankov m ocenjevati najrazličnejše iiniciaitive. Nesporno pa je, da se s terni razigovoiri odpkajo reailne možnosti za plodno sodelovanje itn tesnejše stifce med dnaštvi. za raauimmejše In načrtneijše gojenje študentovskiih mednarodmh kiultuirnih stiikov, predvsem pa upa.mo, da bo ta-ko sodelovanje poživilo kiuiltu.nne stike med po-.sameznimi univerzitetniimi srfdišči. (ni) Ohraz Rozmanovega mesta Smiljan Rozman: Mesto (novele). Založba Obzorja. Maribor 1961. Po dveh knjigah, ki sta pretežno pomenili iskanje ustrezmega izraza in sloga, jepred nami treje Roizimanovo delo. Knjiga je privlačna, po-neikod tudi umetniško zelo močna. Vsekakor je za Mariborčane delo še posebej zaniimivo, saj prikazuje Maribor, čeprav tega avtor nikjer ne pove, v predvojnem, medvojnem in povojnem času. Čutiti je, da je Rozman tenko prisluhnil utripu mesta in da ga je znal bravceim prepričljivo iin avtentično posredovati. Kdor pozna Maribor, bo takoj sipoznal razilične dele mesta: stari Maribor (Lent), park z gozdorn, moderne bloke, središče mesta z Glavnim trgom in naposled še pokopa-lišče. Vendar sem imel pri branju občutek, da knji-ga ni enotna, ne stilno, ne vsebinsko. Seveda to dejstvo delu ne znižuje cene, mairveč priča le o pisateljeveim dozorevanju. V knjigi so novele, ki bi sodiile kam driigann, ker pač po svoji občečlaveški ideji že preraščajo okvir nasJova. (Vešala, Zaklonišče, Pokopališče). Te noveJe so hkrati tudi najibalijše. Diruga stvar, ki moti, je srtiilna neenotnosit, oz. neka nerazum-ljiva zanemarjenost stilla samega (Stanovanj&ki blok, Hotel v senci ljubega boga) Idjuib temu, da je Rozman v nekaterih noveilaih (Vešala, Pokopa-l^šče, Zaklonišče; Gostiilna, park, Gozd) pokazal svoj preprost im izbrušen slog. Tu ln tam se mu je posrečila, in to z zelo skromnimi sredstvi, tudi poetizacija Mariibora. Tu se je treba zavedati dejstva, da je Rozmanovo delo prva obsežnejša umetnišika proza o mestu, ki živi in diha na severu Sllovenije. Dasi,ravno je avtor v »Mestu« poikazal precejš-njo zrelost in izrazno neodvisnosit, je še čuititi ndkaitere vplive iiz nove italijanske književnositi, vendar v zeilo rahilih odtenkih. Delo je opremil in ilustriira1! akadejmski slikar Janez Vidic Menim, da je založba Obzorja ravnala pamet-no in preuidarno, ko je ravno to delo nagradila s Prežilhovo nagrado za leto 1961. I.H. Pod skupnim Udarci po oknih so postajali vedno glasnejši in Nat se ie obnjpano oziral po kuhinji, kaj bi še lahko prislonil ob okna bei je v zgornje nadstiropje, a je na pol poti zastal. Iz otroške sotbe je slišal robot. Ptice so že vlomiile. Druga soba jV bila še prazna. Začel je vCačiti pohištvo na vrh stopnic. »Pridd Nat! Kaj delaš zgoraj?« ga je poklicala žena. J*Takoj pridem.« Ni hotel, da bi prišia gor in videla, da so ptice ze v otroški sobi. Ob poi! šestih je predlagal zajtrk, če ne zaradj drugega zato, da bi pregnal naraščajočo grozo iz ženinilh oči. Zalot-il ¦ se je, da neprestano strmi na uro. Kazalci so se l,e počasi DAPHNE DU MAURSER pramrkah. Ce njegova teoirija ne darži, da se ptice umaknejo ^f?^0"1,085?6' S0 z§!UlblJeni- Ni biilo mogoče zdržati brez svezoga zraka. brez poči-tka, brez goriva, brez ... Ni mogel Žena je prižgala radio. Ura je bila sedem, toda radio ni dal od seb-e nobenega gJasfu. »Mogcče nismo prav slišali in bodo začeli oddajati šele ob osmih,« je rekel Nait. ^Dani se,* je rekJa žena. «-Ne vidim toda čutim in tudi ptice ne razibijajo več tako glasno.« . , ^08 ve ropot zunaj P°J'enJal- Nastopala je oseka Ob osmih je bjiJo ze vse tiho, razen vetra. Otrotka sta utrujena zopet zaspala. Ob pol devetiih je Nait zaprf radio. y>Kaj pa delaš? Zam-udOi borno poročila.« »Saj jih crploh ne bo,« je rekel Nat. Stopil je k vratom in odana-knil zapah. Odprl iih je in globoko vdihnil sveži zrak. Sel je na vrt in zagledal žive ptice. uaiiei^ so se vrnili na morje, kopne ptice pa so ostale. Cepele »Romeo in Julija« v Ljubljani Ljubljansko Mladinsko gledališče je pripravi-lo kot svoja zadnjo premlero lirično dramo če-ških avtorjev Jana OTCENASEKA in Karla UR-BANEKA z naslovom »Romeo, Julija in tema-«. Delo, po katerem je bil posnet tudi večkrat na-grajevani film z ivtim naslovam,, je v ljubljanski izvedbi — režija Žarko PETAN — doživelo vrsto tekstovnih okrajšav, ki pa so mu bile samo v ko-rist. Tekst je povsem povprečen, pa tudi drama-turško bi lahko delu pripisali vrsto ugovorov, vendar pa to, kar nas prevzame, in to je njegova humana zasnova in pretresljivost zgodbe, daje upKjbvezno« uniformo: baretko in šalom okrog vratu). D. K. so na direvesith, ograji, živi meji, povsod in čakale. Niso se premaknile, ko je šel po vrtu. Vrniil se je v hišo. Pregledal je okna, šel v g'ornje nad-stro>pje in stopil v otroško sobo. BiJa je prazna, razen mrtvih pti/c na tJeh. VrniU se je v kulhinjo. »Na farmo grem,« je rekel. Žena se mu je obesila okrog vratu. ^Vzeimi nas se seboj,« ga je prosila. »Ne moremo ostati saimii tuikaj. Rajši umrcan kot ostanem tu.« Za tremuteik je premišljeval, potem je pokimal. »Prav. Oblecite se iin vzeimite kcšare s seboj.* Toplo so se oblefkli in šli preko polja proti farmi. Ptice se niso premaikiniile. Tiiho so sedele, obrnjene proti vetru. Ko so prišli do ograje, ki je obdajala farmo. je Nat rekel ženi, naj ga počaka z otroci pri vhodu. »Toda rada bi videla Mrs. Trigg,« je ugovarjala. ^Za mnogo stvari bi jo rada prosila in ...« »Tu počakaj,« jo je prekinil Nat. »Takoj se vrnem.-« Krave so se mirno prestopale po dvorišču in ovce so podrie vrata staje in zgiuMjeno postajaie po vrtu. Vse skupaj ga je navdalo s tesnoibniim občaiitkcim. Pred garažo je zagledal avto. Vsa okna so bila razbita. Jimovo truplo je ležalo na dvoirišču ... kar je še ostalo od njega. Ko so ptice opravile z njim, so ga potepitale še krave. Hišna vrata so bila zakle-njena, toda okno je bilo nizko. tako, da je zlahka priŠel v hišo. Triigg je ležal poleg telefona. Silušalka je visela z mi-zice. Mrs. Trigg ni bilo videti. Nata je obhajaila slaibost. Pri-silirl se je, da je splezal po stopnicaih. Slkozi vrata spalnice so gledaJe noge Mrs. Trigg. poJeg nje je ležal zlomljen dežnik. Opotekdl se je iiz hiše. Ko se j,& malo zbral je šel do ograje, kjer so ga čalkali žena in otroci. >^Kako je s Triggoviimi?-« ga je vpražala žena. »¦Ni jih tu. Najibrž so šfli k znancem.« »Ah naj ti pomagam nalagati?* »Ne, ni treba. Vse je precej razimeta.no. Krave in ovce bo kar na dvorišču. Pripeljal bom avto, taiko, da boste JaTiko sedeli ta čas. Tu>kaj me počalkajte.^ Žena ga je ves čas vprašujoče gledala. Prep:ričan je bil, da je raziimela. Trikrat so peljali s farme domov, toliko stvari so potre-bovali. Ko so se zadnjilkrat vračali z fairme. je zapeljal do avtobusne postaje. Poizkusil je telefonirati. pa je bila zveza pretrgana. Vrnil se je k avfcu. Ptice so še vedno mirno sedele in čakale. Potem se je domislil. zakaj so tako mirne, vso noč so j-edle. Ozrl se je po hišah pod hribom, riikjer ni b-ilo videti diima. Spomniil se je otrok, ki so se včeraj popoldne vračali iz šole. S seboj bi j,iih morad peljati domov. Zapeljal je proti damu. Hitro je zaviil miimo sikednja, ker je taun ležal poštar. Ob tnčetrt na eno so bili doma. Še eno uro časa so iimeli do nastopa plime. Urno je začel nositi sitvari v hišo. Poitem je še enkrat šel okoli hiše in natančno pregle-dal vsa okna in vrata. Splezal je na streho in zabil deske na vse dimniike razen na kuhinjskega. Med delom se je ozrl protj morj-u. Opazil je, da se neikaj piremika. »Dobra, stara mornarica,« je rekel pri sebi »Ta nas niikoli ne pusti na cedillu.« Pogledal je natančneje in videl, da se je zmotil. BiJi so le galebi, ki so se počasi dvigalj z morja. Nastopala je pliima. Nat je splezal s strehe in šel v hišo. Zasiloinil je vrata in prižgail Itič. »Noč je«, je rekel mali Johnny. Zena je zopet cdppla rad:io, pa ni bilo slišati ničesar. »Tudi na tujiih postajah n; ničesar,« je rekla. »Verjeino iimajo iste težave Po vsej Evropi,« je menil Nat. Pripravila je kosilo. Jedli so tiho. brez besed. Šiiim pri cknih se je zopet začel. Tudi prvi udairci ob stopnice so se že sliišali. »Ali nam ne bo Amerika pomagala?« je rekla žena. ->Saj smo bili vedno zavezniki. ali ne? Lahko bi nam poimagali.*> Nat ji ni odgovori'1. Zaenkrat so biHi na varnem in dobro zsHoženi s hrano in goriivom. Domi.slil se je, da bi okna lahko zavaroval z bodečo žico. 2al mu je bilo, da se ni tega prej spcmnil. Manjše ptice so bile pri oknih. Večje so se spravile nad vrata. Nat je podlušal razbijanje in premišljeval, kaikšna ener-gija se je nabrala v teh majhnih možganih, da so tako ne-ustniljeno napadle ljudi in vse njihove dragocene stroje. ^Pcikadfl boTn še to cLgareto,« je rekel ženi. »Preneumno, da sem jih pozabil prinesti s farme.« Pnžgal jo je in zopet odpr] radio. Potem je vrgel prazen zavojčeik v ogenj in gledal kako gori. Ko n e c Prevede^a: T. Wolf naslovom Maribor-Ljubljana Pretekli mesec je organiziral Mariborski aka-demsiki kiliuib s sodelovanjem jnariborskih višjiih šol četrti študentovski kulturni teden. Ta tedeo, ki poslaja že tradicionalen, je letos prvič potekal v znameinjiu aktivnega sodelovanja med maribor-skimi in ljubljanskimi študenti. Za Maribor je btl to pomemben dogodek. Občinstvo je jasno izrazilo žeJjo, da si želi še več podobnih priredi-tev. Ob tej piriliki bi bilo vredino tudi razimišljaiti o tesnejši povezavi med ljubljansko univerzo in maritoorskiimj visokošolskimi zavodl. To bi mo-ralo veljati frudi za ostale kuiturne ustanove, ki delujejo bodisi v Ljubljani, bodisi v Marilboru. Saj je zinano, da med Mariborom in Ljubljano ni skarajda nobenilh ugodnejšiih kultumih stiikov in da so vseilej prav študentje med prvimi, ki uti-rajo pot še ostalim kultuTniim ustanovam. I. H. Beno Zupančič o slovenski kulturi Na nedavnem zaniimivern razgovoru, ^i ga je pripravilla kulturna komisija na fiilozofski fakuil-teti, je govoril Beno Zupančič o slovensiki kultur-ni prableimatilkl. Vprašanja sta sestavila pesnika N. Grafenauer in M. Košuta. Sekrelar Sveta za kulturo je pojasnjevail nekatere podroibmosti o poHožaju kulturnih iin znanstvenih institucij, po-sebno z oziirom na prehod v nov gospodarski si-stem in naikazaJ nekatere anoimalije pri uveljav-ljanju samoupravljanja v kultutrnih ustanovah. Govoriil je še o položaj-u slovenskih založb, o našeim revijalnem žrvljenju (ustanavljanju sku-pin) in opozonl na velik razmah gledališke kri-tike. Rekel je, da upa, da se bo kočljiva situaciija v slovenski fiimski proizivodmji skoraj uirejena, predvseim z decentralizacijo centralnega iilmske-ga fonda. Potrebno pa bo tudi večje sodcOovanje med silovenskiimi filmskiimi podjetji Fiilm-servi-soim, Triglav fi.lTnom m Vesna filmom. J. P. Meseca maja v Zagrebu V Zagrebu so že v teku priprave za 16. štu-dentovski fesitival, ki bo od 12. do 20. maja letos v Zagrebu. Na tej tradicionatai kulturni manife-staciji pričakujejo okrog 800 študentov in goste iz Itailitjie iin Poljsike. Na festivalu bodo sodelo-vala vsa j-mgoslovanska študentovska kulturno uimeitnišika diruštva — Akademisiki pevski zibori iz Ljutbljane, Beograda. Zagreba. Sarajeva in Skop-ja ter akadeimi&ki igralski skuipini iz Novega sada in Zagreba. Na festivailru bo zastopana tajdi resna in zaibavna instruimentalna glasba (razpisali so fcudi natečaj lahke g^lasbe). Priirediitve bodo v zagrebškem študentovskem centru in na mestnih trgih. V okviru festivala pripravljajo še razstavi umetniške fotografije in likovne umetnosti. Tako bo feetiival vključil v svoj program vsa področja šludemtovske kuiltuirne dejavnos^i, kar bo omogO'či.lo njeno večjo afirmacijo in pripomo-glo k boljši povezavi študentov. I. H. Protest mladih v Naselju Prejšnji teden so v Studentovskem naselju marLborski maturantje, ki zdaj študirajo v Ljub-ljani, ponovilli režijsiko montažo treh tekstov (M. Bor: Šed je popotnik skozi atoirmski vek; B. Šornen: Proitest im Borchertovo črtico: Tedaj je mogoče samo eno!) pod skupnim naslovom: Šel je popotnik skozi ato^mski vek. S preprosto režijo je B. Trekman dosegel zedo močan učinek. Tudi recitatorji so pokazali vso resnobo Ln zavzetost, tako da je predstava izzve-nela kot resnična obtožba in protest proti grozo-tam nasega časa. I. H. Režiser Bojan Stupica med slušatelji AIU V letošnjeim šoilskem lefcu se je na Akademiji za igralsko uimetinosit osnoval Klub AIU. ki lrna namen zbiirati slušatelje na zanimiivih in aktual-niih večerih v obliki predavanj, pogovorov m de-batnih krožtkov, katerih bi se udeleževaili nekaite-ri znaini kiufliturni deJavci kot predavatelji. Kot prvo je klub pripravil pogovor z režiseir-jeim Bojanom Stmpico, ki se treinuitino mudi v Ljiubljani kot gost-režiser v Drami in se je pova-bilu prav rad odzval. NeSvomno je bil večer z njiim za vse siušatelje prav mikaven dogodek, saj spada Bojan Stuipica med naše prominentne režiserje. Tema pcgovora, ki ga je vodiil rešiser Stoipica, je bil za vsakega gledališčnika (seveda tudi za bodoče), izredino zaniimiv pojem umetni-kove komcentracije. Poleg tega pa je Bojan Stu-pica odgoivarjail študentom še na zastavOjena vprašanja s področja aktualne gledališke pro-bleimaitilke. Tako je prvi večer, ki ga je priipravil Klub AIU, zelo lepo potekel, za naprej pa je že pri-pravljen načrt za pogovore z igralcem Stanetom Severjeim, VMkoim Muskom in drugimi, kolikor bo pač dopuščail čas. — Klub na AIU namerava povezati svojo dejavnost tudi z obema drugima akademijaTna, kolikor bi pač njihovi slušatelji pokazali zaniimainje za to vrsto dejavnosti in medsebojnega zbhževanja. Prav gotovo pa bi bila taka povezava koristna za slušatelje vseh akade-mij, saj bi pornagala k boljšemu razumevanju njihove problematike in sorodnifa področij štu-dija. K. NUto Gra/enauftT je letas v cirugem letni-ku prinierjalne knji-ževnosti na, filozofski fakulteti. — 2e kot srednješolec se j« s svojimi pesmimi uve-Uavil v Mladih potih, pa tu
  • o APK razpravlja-jo, še munj pa neupavičeno kritizirajo Ijudje, ki niso poučeni o našem delu, niti niso za to sposobni...«, pač pa za-to, ker bi tako »prepiranje« nikamor ne privedlo. APK bo najbrž ostal pri lepih obljubah, mi pa tudi gotovo pri $\>ojem mnenju. Obrobno objavljamo fotografijo, ki predstavlja »izlozbeno okno«, oglasno desko APK. Popotnik, ki greš po Po-Ijanski cesti, ozri se 6b številki 6 na steno! Vsebina oglasne deske se ni nič spremenila, čeprav jo je fotograf »pri-tisnil« že pred dvema letoma. S tem zakljtičujemo razpravo o Aka-demskem plesnem klubu. Ne pozmo se Ob izidu vsake številke našega lista je v naši redakciji precej ži-vo. Hitenje iu priiprav je dosti že prej, ko uredniki določajo, kaj bo-do objavili na posameznih stra-neh. Včasih je treba spremeniiti celotno stran zaradi clogodika, raz-mišljanja, nove vesti, ki jo je pri-nesel sodelavec. Potem nam CP »Dekr tisika Tritouno, ki jo po ti-sku pripeljejo v naše prostore. Tu prevzemajo glasilo drugi.. Potreb-no je glasilo čimprej odposlati, zato imajo ekspeditorji polne ro-ke posla. Ni lahko odpravita sko-raj 8000 izvodov za narocniike, za nas študente. Ob vpisu pošljejo dekanati na naše uredništvo se-znam vseh naročnikov. Mogoče se spomnite, da ste ob vpisu pove-dali naslov svojega bivališča. Na ta naslov praviiloma odpošljemo tudi Tribuno. Ne sprašujemo se, kdo je kriv, da se pojavljajo te pomanjkljivo-sti, ker bi se preveč razdrobili. Zato je dovlj le nasvet: kdor red-no ne dobiva ali pa sploh ne pre-jema Tribune iin jo je pri vpisu na fakulteti plačal, naj nam pošlje svoj naslov ali pa naj se sam zgla-si na našem uredništvu. Tako bo do odpadle skrbi in huda jeza, pa še topla beseda, izirečena na račun ekspediterjev. V nasprot-nem primeru pa vam delamo kri-vico, ker bomo odslej vrnjene Tri-bume in njih naročnike črtali iz evidemce. Prizaiajmo si oboji: naj-boljša rešitev res ne bi bila. Cemu to pisanje, si boste mislili. No, mi t>i tudi radi odgovor, zato do-volite vprašanje: dva dnl po pošiijkl dobimo po pošti tudi do 50 vrnjenih Tribun, ki nosijo pripis: NEZNAN, OOPOTOVAL, nekatere pa imajo še s svinčniki zapisano: n€ sprejnnem. ali ¦»vračam vam Tribuno, k«r se ne na-meravam nanjo naiočiti« itd. Pogled v evidenco naročnikov pa pave, da je amenjeni kolega pri vpisu Tribuno plačal in pustil svoj naslov. Ekspedl-tofji preverijo še enkrat na napačen naflov od'poslar.e številke in popravijo morebitne na.pake, ki so nastale p.ri prepisih in odpo^ljejo znova. V6asih nam jih poštar prinese nazaj. za na-meček pa dobimo §e 40 novih ^ne-/-nancev«. PRIHODNJIC NA TEJ STRANI: NAŠA STALNA RUBRIKA: ZGODILO SE JE ... NOVE STOLPNICE ZA ŠTUDENTE M. T. Tribuna - glasilo Zveze Studentov - I2daja Univerziteni odbor ZSJ -Ureja uredniškl odbor - Odgovornl urednik Stane Cehovln; glavnl urednik Niko Tiiar - Uredništvo In uprava, Tribuna Poljanska 611. talefon 30-123 - tekoči račun 600-14,3-567 - Letna naročnina 400 dinarjev, posamezni izvod 20 din -Rokopisov ln fotografi} ne vrafia-mo - TLsk: CP Delo. Ljubliana. TomSičeva l. tel 23-322