Štev. 51.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
V Ljubljani, 15. decembra 1921.
Leto LXI
umri tovariš
Glasilo Udruženja Jugoslov. Uilteljstva — Poverjenlštvo Ljubljana.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje Za neorganizirane 100 — K, za naročnike v inozemstvu 140'— K letno. Posamezna številka po K 2•—.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . 2 K — vin. „ „ „ dvakrat... 1 . 50 ,. ui nadaljnja uvrseerja cd petit-vrste po 60 vin Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.	
¿a reklamne nouce, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 50 K.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
Vt» »pite, v ocenc poslane knjige itd. ie pošiljati urno na naslov:
Uredništvo Učiteljskega TovariSa v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6
Rokopisov ne vračamo Vse pošiljat ve je pošiljati 1 nko.
Naročnino, rekla aacije, t. j. vse administrativo« stvari, je pošiljati samo na naslov;
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I
Poštni čekovni urad št. 11.197. Keklama lije so proste poštnine.
Zajedavci.*
la beseda je padla pri zborovanju sežanskega učiteljskega društva na ra-,111 oni!: učiteljev, ki jili ne viditno pr, društvenih zborovanjih. ki ne plačujejo i rganizačni.ga davka in ki ne čutijo potrebe po disciplini, čeprav smo dan za uiem v težji borbi. Kdor jo je izgovoril, k imel vso pravico vreči jo v obraz nelj članom in nečlanom sežanskega učit-1;-skega društva, t.niveč indqlentnemu učiti. Ijstvu vsega našega ozemlja. Zato m loiiavljamo na tem mestu.
Rlizu polovica učiteljstv;1 zahaja po naših društvih k zborovanjem, se zanima ta «lednje dogodke, se posvetuje, sklepa in sklepe uveljavlja, druga polovica drži roke križem, gbda s posmehom iz dalje, ne plačuje malenkostnega organizačnega prispevka, a ves čas pohlepno preži, da hi pač takoj planila na priboliške, če jih dehvni člani izbojujejo s trudom in težavo. Agilni tovariši imajo poti in stroške, oni drugi udobno sede in noči vajo, agilni stopajo v borbo in se izpostavljajo, oni •bkajo, kaj iim bodo priborili, pogumni tvegalo in padajo, oni se sramotno skrivajo in umikajo. Ali ne zaslužijo naziva: zajedavci? Prečasten je zanje!
Le eno bi jih morda upravičevaio nekoliko: nevednost. Toda to bi jim bila k. desetkrat hujša žalitev. In vendar je tako' Zavedati bi se morali, da je boj za Kruh večen'
Boriti se moramo zanj in nele za nj> rov skromni odmerek, boriti se smo prisiljeni tudi za golo možnost, da si sploh kruh služimo. Z drugo besedo: ko bi uči-teljstvo ni najmanj ne mislilo na potrebe šole. je naš pravni položaj zadnja leta naravnost nevzdržljiv. Vsak čuti, en sam korak je s kapitola na tarpejsko pečino. vairto zaiedavci ne čutijo!
V takih časih, ko smo vsi, kar nas je. 'a naj služi kdo tri mesece ali deset let. i -amo takozvani provizorični učitelji, ko 'as nastavljajo in prestavljajo z eno potezo peresa ,v takih časih, ko je pojedine !e še rosna kaplja na veji, bi nas lahko varoval zgolj železni obroč organiza ''•je. A kaj vidimo v teh težkih časih? Vidimo daleč od organizacije vse one, ki žive v prepričanju, da si bodo s hinavsko °unlžnostjo in z očitnim izdajstvom sta-"ovskih in šolskih interesov utrdili svoje tališče in pridobili milost in naklonjenost. Bridko se varajo, zakaj dosegli bodo 'e to, česar so vredni. zaničevanje ti-
* Ta članek prinaša »Učiteljski List«. Gasilo naših tovarišev na neodrešenem Remiju. Ogledalo naj bo tudi onim. ki f^š na naš: strani ne izpolnjujejo svojih ('°'žnosti do organizacije in sotovarišev.
slega. ki jim daje kruli! iti v kruhu bo grenak pelin. z; \ est, Ja so ga prislužili s prodajanjem svojih tovarišev, z gaže-iijern svoje časti in /. oneščaščenjem poklica.
Res je, ne žive vsi učitelji zgolj od svoje učiteljske plače, toda večina vendar predvsem od nje. Kdor je pa tako srečen, da jutri lahko odloži svojo učiteljsko službo, tak bi toliko lažje plačal organizaciji prispevek iu nastopil za ko-riiti sta^u. Žal, da je nasprotno ponavadi! Cim bolj neodvisen je gmotno, tembolj kruhoborsko lepi na onih groših, tem manj mu je rnari organizacija, ki brani stan. Zato pa je dolžnost vseh nas, ki nam je učiteljska služba glavni kruh. da puvemo takemu človeku, kako je njego-\ a uloga žalostna, kako škoduje nam, ki e moramo trdo boriti za obstanek. Tak človek — tovariš mu ni mogoči reči -se Je sam izločil iz naših vrst in nas prepustil povoduji, naj nas zalije ali odplavi. S takim človekom nimamo ničesar več ! skupnega.
Tisti pa. ki žive zgolj od svoje službe, a ne store svoje dolžnosti, kadar jih kličejo interesi stanu in šole, ne greše le uau tovariši, ampak tudi sami nad seboj. S tem, da sabotirajo organizacijo, lomijo edino orožje, ki ga imamo v svojo obrambo. Kakor hitro pa se jim zgodi krivica, pa jih ni čisto nič sram, iskati v organizaciji pomoči: instinktivno čutijo, kje je l.rambni nasip. Takrat bi radi vse spravili v boj za svoje koristi, a so bili pr J prvi pripravljeni pasti v bok onim, ki se borijo na najnevarnejših mestih za pravico stanu. Izkušnje nas to učijo, lake učitelje je treba razgaliti, ker so glavni krivci vseh orgauizačnih neuspehov in ker najnevarneje rušijo ugled stanu. Cc «e svojega greha ne zavedajo, iim je treba povedati, da izvira njih zajedavstvo iz nedostajanja značaja, iz nedostajanja moralnih vrlin, ki edine dvignejo učitelja nad plačanca. Gorje narodu pa, ki mora daiati svojo mladino plačancem v roke!
1'oda ualnost našega kapitalističnega razdobja je taka, da delo še ne zagotavlja človeku obstanka. Trda 'realnost nam bije vsak trenutek na uho, da si bomo Josegli kruh in pravico do njega L r bojem. To resnico si mora učitelj kot intelektualec enkrat za vselej vtisniti v zavesi. Vsaka druga pot je več ali manj nepoštena in škodljiva. Zato boj strupeni zeli, ki bohotno poganja v vrstah učiteljstva, boj parazltstvu! Tisti, ki se ne plašijo dela za koristi stanu In šole, ki se borijo in tvegajo brez ozira nase, fma-<o polno pravico obračunati z zajedav-stvom. In bodo trdi obračunali, ker zdravstveni nagon živi v človeku kot naravna
Tudi krivica!
Neprimerna odmera zastopnikov v krajne šolske svete.
Ker je naročeno občinam, naj pošljejo nove zastopnike v krajne šolske svete po izidu zadnjih občinskih volitev, se bo torej gotovo še oziralo na sklepe te korporaeije. V šolskem okolišu S. pa. je razmerje zastopnikov v kraj. šol. svet zelo krivično razdeljeno. V ta šolski okoliš, ki se krije s raro, so všolane tri občine skoraj popolnoma, pet občin na periferiji pa vsaka samo z eno malo vasjo. Naročeno pa je vsem osmim občinam, naj izvolijo vsaka enega zastopnika v krajni šolski svet v S, kakor je bila do-zdaj navada. Gotovo pa je krivica, da in.a občina S., ki plača ^Okrat toliko davka za šolo, kakor občina R., ravno tako ei.ega zastopnika v kraj. šol. svet kakor ta. V lažje razumevanje:
Občina
S.
G. D.
H. Č. R. P. L.
Otrok
190 69
21
29 12 13 8 6
Davek
5783 K 2237 K 242 K 841 K 262 K t 9- K 252 K 138 K
Zastopnikov dosedaj ji pripada
1
Po pravici bi torej morala imeti občina S. 4 zastopnike, občina (i. 2 zastopnika, občini l). in M (sosedi) I zastopnika in ostale štiri občine na periferiji l zastopnika. Poleg tega so ravno zastopniki hribovskih občin na periferiji šoli najmanj naklonjeni iu se morajo pokoriti njih sklepom občine v sredini, ki imajo največ otrok všolanih in plačajo največ davkov za šolo. Namestnik zastopnika neke občine na periferiji ie celo najhujši upornik zoper šolski obisk in je bil v zadnjih letih najobčutnejše kaznovan.
Ker so mogoče še tudi drugje krajni šolski sveti tako krivično sestavljeni, bi bilo prav. da bi šolske oblasti to krivico poravnale občinski odborniki pa, ki so bili večkrat kaznovani zaradi šolskih zamud svojih otrok, ne smejo biti člani krajnih šolskih svetov.
Ali napredujemo ali nazaduiemo?
Kdor me po sledečih izvajanjih smatra za nazadnjaka naj vrže kamen name.
Slednje čase je opažati razveseljiv pojav, da se posveča osnovnemu šolstvu vsestranska pažnja in se želi osnovno šolstvo nasloniti na resnične potrebe stanov. V principu pozdravljamo to pažnjo.
V praksi pa ne. Zakaj, bodi predmet raz-i.s kanja.
Skoroda vsak mesec nas slednje .ase obdari šolska oblast z novim učnim oredinetom. ki se naj uvede v ljudsko šolo. Kmalu bomo imeli v ljudski šoli toliko novih učnih predmetov, da bo treba misliti na sistem strokovnih učiteljev. Kaj pa enotnost vzgoje? Dam to vprašanje na razmišljanje. Nadalje, kaj bo facit? Gojenec bo znal morda v vsakem predmetu nekaj, v resnici pa v celotnem ničesar! Ali hočemo iz ljudske šole naprav-Ijati strokovne učilnice? Ali moremo gojiti v se diverzne predmete z isto ljubeznijo? Vsaka resna didaktika mora upoštevati pri podajanju učne snovi iz raznih predmetov dva eseticijelna momenta: možnost izvršitve in gojencev intelekt.
Govorimo o prvem. Dokler ne bo prevzela država temeljsko vzdrževanje osnovnega šolstva in se ne bodo odpravili reakcijonarni, vsak resničen tiapre-iek na polju šolstva zavirajoči krajni šolski sveti, je vsako velikopotezno moderniziranje in uvajanje brezštevilnih novih učnih predmetov, vsaj za večino šol na deželi, žalibov —iluzorno! Odločno smo proti polovičarstvu!
, Ne pozabljajmo na idealni moment v osnovnem šolstvu. V sodobnem času ma-terijalizma. ki ubija sleherno duševnost in odpira na stežaj duri ostudnemu egoizmu. je treba visoko dvigniti prapor vse-■;a lepega in vreči ogenj navdušenja za lepoto, krasoto in ljubezen v mlada srca! To posebno podčrtam.
Kmetijsko prirodoznanski pouk. ro-kotvorni pouk itd., naj izpolnijo sicer neko v rzel, a naj se upošteva, da ti predmeti spadajo bolj v morda — obligatne nadaljevalne tečaje po končani šolski obveznosti !
Kjer se kaže potreba za tak pouk. naj se potom zakona uredi. Posplošiti pouk teh predmetov ne smatram za resničen napredek.
Se beseda o srbohrvaščini. Kakor je pozdravljati splošno uvedbo srbohrvat-skega jezika že na osnovnih šolah Iz edinega razloga plemenskega zbližanja, ie vendar delati izjeme. Mislim na obmejne šole. V krajih, kjer se vsled nekdanjega močnega pritiska tujcev mladina šele pričenja priučevati materinemu jeziku, je učiteljeva najimenitnejša dolžnost, da zastavi vse sile pravilnemu pri-učenju materinščine v besedi in pisavi. Srbohrvaščina, ki se gradi na slabo slovenščino, daje — sit venla verbo — brozgo. Gojenec ne bo obvladal nikoli slovenščine, ne srbohrvaščine, temveč bo govoril mešanico v javni zasmeh.
Ne rečem, da se srbohrvaščina ne bi uvedla tudi v obmejne šole kot obvezen
^tisi iz I. jubilejnega koncerta „Glasbene IVIatice".
(7. decembra 1921 v »Unionu«).
. Snideta se prijatelja umetnika, kar slučajno in začneta muzicirati: sta-Pesmi, nove pesmi, vesele, žalostne — 0,e vprek. Zdi se, da muzicirata sebi, da dJu a stare sP°mine in da si pripovedi [a nove zKodbe. Nočeta imponirati,
ra{J peti in igrati hočeta ker mo-*
Dr Pesmi so kakor čaše. Nekatere so ^Proste, druge posute z dragocenimi In ene so Plitve, druge globoke. — vendar sta vse napolnila s čustvom

svojih bogatih duš in tudi iz najneznat-nejše je kipelo pristno, staro, poživljajoče vino.
Krasen je njegov glas, mehek kot svila in gladek kot baržun. Ni bron, struna je. napeta na dragocenem glasbilu. Ne sili iz grla, sam prihaja, narašča m s<~-
izgubi kakor tih dihljaj...
*
i
—	Višina? —
Prijatelj, povej mi tenorista, ki poje veliki C.
—	Ni treba. —
Treba je brate, ker naši skladatelji I pišejo za dvoje grl. Misli? li, da so pevci [ orgle, na katerih lahko eksperimentiraš ! z vsemi registri?
Kaj pa odprti a
A ni o.
- O ni a. —
Ampak Betetto je Betetto!
*
Klavir je mrzel inštrument. Bele in črne tipke so geometrično natančno oddaljene ena od druge. On je nestalen, ker ton ti gine pod prsti kakot pomladanski sneg. Klavir je pa tudi zahrbten: roga se diletantu in sluša le mojstra.
Ne brblii prijatelj! Ravnik da se zna prilagoditi? Prilagoditi se znači, zatajiti se, zanikati sebe, menjati barvo kakor kameleon. Ravnik se ne zna prilagoditi. ampak zna igrati!
KohKo bogastva tiči v pesmih globokega Lajovica. ponižnega Sattnerja pridnega Michla, ljubeznivega Pavčiča. resnega Kogoja, našega Adamiča, dvigajo-čega se Skrjarica in starih gardistov Vil-harja in Gerbiča. Mnogo jih še manjka v tej vrsti, mislim pa, da ako je mogoče rransponirati Kogoja, da je mogoče trans-
ponirati tudi Ravnika. Kreka i. dr.
*
Nekje zazvenijo srebrni kraguljčki, akord se preliva v akord, nad vsem pa zaplava glas. mehek kot svila in gladek kot baržun ...
Bil je akaderničen večer!
Ado Og.
t-on LIJSKI TOVARIŠ, .tue 15 dec mbra ¡92!
predmet. A ta postulat je vsaj za sedaj še .preuranjen. Bodimo temeljiti in ne površni! Ne zagovarjam najmanje plemenskega separatizma, a za skrajni centralizem se tudi ne more, če smo odkritosrčni, nobeden, vse konsekvence pre-vdarjajoči človek, ogrevati.
Med centralizmom in avtonomiz-niont je srednja — zlata pot — unitari-zem. Za prisrčno zbližanje zastavljajmo vse sile! To sem mislil povedati prevne-tim centralistom. ker dokler je človek zvest resnici, je zvest sebi, pravi naš veliki narodovi vzgojitelj Ivan Cankar.
Albin Spreitz.
Odprimo narodu vrhta do ku turnih zakladov!
Vzgoja je najvažnejši posel v državi, njen smoter je, iz človeka narediti človeka, sposobnega za sožitje s sodržavljani. Vzgoja mladine zagotavlja in določa prihodnost naroda. Zato bodi smoter vzgoji buditi in voditi, ne samo v mladih vrstah, temveč tudi širom vseh poklicev.
Duša je nekak kompleks občutkovt predstav, zaznatkov itd. Vsled tega mora vzgoja ustvariti zmožnost doznavanja svojega in tujega doživljanja. Veliko tujih" doživljajev doživljamo tako, kakor bi bili pravo naši. Tudi koliko tega, kar otrok in tudi odrasli misli, čuti, hoče itd., ni nič druzega nego ideje, čustva in hotenje okolice, v kateri živi (očeta, matere, sester bratov, sorodnikov, znancev, cerkve šole itd.). Tako je mnogo ljudi, rekel bi - skoro večina tujih ljudi, kajti njihove misli so mnenje druzih in njihovo življenje je življenje druzih. Zato je treba, ako hočemo sami sebe najti, da stopi tuja doživljanje kot tuje pred nas.
Ako- hočemo drevesce vzgojiti, je moramo cepiti, negovati, pritrjevati, varovati. obrezovati itd.; isto je pri vzgoji otrok in naroda. Zato mora vzgojitelj človeka, ki stoji pred njim, pred vsem razumeti in ga oceniti ter preštudirati in šele potem nanj na primeren način vplivati. Pri tem mu pomagajo zgodovina, ki ie nc;ielj;ca o življenju, in umetnost, ki je važen temelj duhovnega življenja, ter prirodoznanstvo in šele potem ostali predmeti.
Kaj vse ima življenje spravljeno pod svojo streho, nam pove Cankar (Zaklenjena kamrica). — »Vsak narod ima v hiši svojega življenja posebno kamrico, v katero je skrbljivo spravil vse, kar je bil kdaj najgloblje doživel, z vsem svojim ubogim telesom, z vso svojo čisto dušo; spravil vse, kar je kdaj trepetaje v pred-snirtni bridkosti čutil in misl i. V to kamrico stopi ob usodni uri, stopi vanjo, da se povrne očiščen in utrjen, poln vere vase in v dobroto svojega bližnjega, poln zaupanja v dan in v večnost, poln moči. brez strahu, pripravljen na svatovanje itd.«
Vse narodne kulturne vrednote, kakor učiteljske, šolarske in javne knjižnice, muzeji narodnih umetnin, zoološki in geološki ter umetniški in drugi muzeji ter paviljoni, različne tovarne in razne druge naprave itd., so tudi nekake take kamrice kamor moramo ves narod (otroke in odrasle) voditi in ga za stvar čim bolj zainteresirati, sicer ostanejo vse te narodne energije za večino naroda la-tentne — speče.
Zato odprimo vse knjižnice najširšim masam naroda in dajmo jim priliko ter navdušimo j'h za večkratni obisk teh kulturnih vrednot.
Tako se bo narod sam našel in znal sam sebe pravilno ceniti. A. Fakin
Nova šola.
Nedeljska — kmetijsko-nadaljavalna šola.
Dobrna pri Celju.
Pouk na nedeljski kmetijsko nadaljevalni šoli se je pričel. Z nepričakovanim zanimanjem so se odzvali fantje, posebno pa dekleta. Takoj prvo nedeljo je bil lep obisk, zglašajo se pa še vedno novi. pouka željni fantje in dekleta. To pa zato, ker jim ta šola tika ne vsiljuje, ampak jih zanj samo vspodbudi, da se zainteresirajo in zatekmujejo nted seboj.
Značaj pouka je »parlamentaren«.
Nič šolskega, vse domače, privlačno; vsled tega, ker ie v ospredju rokotvorm pouk:
Pri dečkih: pletenja jerbasev, košar in košaric, izdelovanje metel, krtač In krtačic ter v gospodarstvu potrebnega orodia. kakor: škafov, čebric. grabelj in drugo.
Sled i bo tudi pouk v vezanju knjig.
Dekleta bojo vrtela kolovrat, krpale obleko, perilo in nogavice, šivale na stroj i. dr.
Med rokotvornim poukom pa se podava tako. da obenem delajo in poslušajo Narodna pesem se zapoje v odmorih.
Podava se: o kmetijskih računih, o stdjereji in vrtnarstvu, o pašnikih, živinoreji. Važno je protialkoholno gibanje In Podavanja o vzgoji samega sebe.
Seveda je učna snov šele v glavnem zamišljena in se udejstvuje sproti.
Vsako uro pouka sproti spoznam potrebo in količino raznih učnih snovi, Ki naj bi se obravnavale na tej šoli.
Ni lahko delo. ki sem ga začel v mislih in se je že rodilo, ker vedno mi je bila parola v mojem službovanju: »Nele kar veleva mu stan, kar more to mož je storiti dolžan!
I\es je, da leži pred menoj surova, neobdelana glina, a nisem se ustrašil truda. Začel sem!
V zadoščenje mi je zanimanje iz krogov inteligence, najlepše plačilo pa. da sem pozvan tudi drugje pomagati pri otvoritvi slične šole.
Kakor hitro bo šola sredi teka. podani obširnejše poročilo o njenem bistvu In sestavi.	Bclan Schniidt.
Moč — volja in alkohol.
(Konec.)
Ko gojenec zapusti šolo, mu nikakor ne morem dati za sopotnico izkaznico Mladih junakov«, temveč iz šole more nesti v prsih neomajno zavest moči. spoznanja in obvladanja samega sebe.
Poživljam vse tovariše, da bi smatrali omenjeni odlok Viš. šol. sveta samo \ informativne svrhe, vsak naj bi se pa poglobil natančno v dušo gojenca in doprinesel načrt našega bodočega dela na tem polju.
Krasne primere za vzgojo moči in volje, obvladanje samega sebe in zatiranje laži nam podaja Foerster v Jugend-lehre, izdano v Berlinu v založbi Georg Reimer, ravnotako Lebenskunde in Le-bensfiihrung. Navajam nekaj markantnih piimcr: Obvladanje mišic, želodčnih organov in žeje. Smeh se naj kroti; vaja v tem. da se v najsmešnejšem slučaju ne spustimo v smeh, gledati žalostno stvar brez joka, na izletih premagati žejo, zdržati se jedi, ki najbolj tekne, nositi posebno sladkosnedneži po teden dni slad-korčke pri sebi in se jih ne dotakniti. Primeri obvladanje jeze ako se kakšno delo ne posreči, isto začeti znova z vso počasnostjo in natančnostjo, odpovedali so maščevanju, ker to ne dokaže moči in je sramotilno. Ne odgovarjati na izzivanja, postavi klepetavost za nečasten čin.
Krepitev moči: lotiti se ponovno težkih nalog in vztrajati do dovršitve, gojitev telesne moči potomjtelovadbe._
Zatiranje laži: učitelj opusti kazen, ako gojenec oove resnico, četudi prizna prestopek, učitelj sam priznaj vsako svo-io zmoto (podavanje napačnih podatkov').
Vse kreposti ceni in jih nagradi. Zatirani slab vpliv zunanjih faktorjev, da-iaj sam dobre vzglede in močno zaposli i ojenca. Pri vsakem predmetu in vsaki učni uri razvijaj dokaze in dobre strani moči in volja Učitelj naj ne bo prema-ienkosten in naj se ne boji samopomoči, ako tudi bi spoznal, da začrtana pot m Paš najboljša. Bolsche pravi, da jo bolje, dati ljudstvu vsaj slabšo hrano, kakor nobene, ker drugače se ljudstvo neha. ■ Jtresti se moramo starodavne bolezni našega poklica, da bi bili samo tožniki, temveč moramo biti naši mladini soto-variši. Razumeti moramo, ločiti seme od plevela, se udomačiti v najtežjih položaji in marsikateremu igralcu gledati v karte, biti pa ne smemo policisti in rajši odpreti učencu vsa vrata.
Ves pouk mora biti vzet iz življenja ker samo tedaj lahko zainteresira gojenca. Jako dobro nam bo služila v uporabo brošura A. Stupce »Učna snov za pouk o alkoholu v ljudski šoli.« Ker pa postane lahko vse podavanje preveč enostavno, enakomerno in za gojenca odbijajoče, zato je treba podati novih interesantnih slučajev. Priporočal bi, da se zberejo takšni slučaji, ki povzdigujejo moč, voljo ali pa, ki kažejo slabe.posledice pomanjkanja teh treh faktorjev, nesreče vsled alkohola itd iz časopisja in se tozadevni izrezki nabijajo dnevno na posebni šolski tabli. Na podlagi teh vesti se dajo izvršiti razni spisi računi etc. Jako priporočljivo se mi tudi zdi, ako se taKŠni slučaji vpišejo v šolsko kroniko oJ strani učencev. Končno podajam še obravnavo po vodilnih točkah Foersterja:
L
Kaj ie sam o vzgoja in njen sestoj?
a)	Oblast čez telo:
1.	čez ude (telovadba, hribolastvo, drzanje telesa);
2.	telesne bolečine;
3.	telesne potrebščine (glad, žeja. lenoba, zaspanost);
b)	Obvladanje duševnih moči in položajev:
1.	strasti- (jeza. sovraštvo, ljubezen, maščevanje):
2.	čuti: (antipatija, uevošljivost. krivo sočutje);
.L razdražljivosti (smeh, klepetanje):
L samovoljnost (Ligensiun).
II
Kako nastane samoobvlada?
a)	Psihološko, (razmerje - razdražen ja in vpliv na organično življenje.) Kako nastane izguba kontrole samega seie. Vpliv a'kohola na kontrolo možganov :
b)	kulturna zgodovina (maščevanje in odpuščanje, askeza in post).
IH.
Kako sodi življenje o samoobvladanju V
a Socijalni življenski zakoni:
1,	nobena skupnost brez samoob-vhule;
2.	nobeno prijateljstvo in ljubezen i)i ez samoobvlade:
b! individuelni življenski zakoni- škodljiva moč navad, skopuštvo, jeza.
nagoni).
IV.
Kateri motivi naj se uporabijo?
a)	Zahteva dosege moči.
b)	Zelja, biti drugim vzgled za pomoč, pomagati drugim, da se odvadijo pijančevanja.
c)	Zahteva po prostosti in samostojnosti.
d)	Kavalirstvo.
e)	Odgovornost napram prihodnosti.
f)	Veselje nad tehnično zmago čez moči narave
V.
Kakšna sredstva so za vzgojo samo-obvlade?
a) vaja.
bi vzgledi,
c)	telesna dijeta,
d)	varovanje zapeljivosti.
Vinko Moderndcrler.
Iz Jugoslavije.
—	Zajedavci. Na današnji uvodni
članek posebno opozarjamo vse one, ki niso še poravnali članarine pri okrajnih društvih, a so prejemali kljub temu stanovske liste naprej. Blagajnike okrajn h učiteljskih društev onozarjamo, da je njihova dolžnost naznaniti takoj vse one, ki so neredni plačniki in nimajo članarine in naročnine za liste plačane vsaj za en mesec vnaprej. Take člane je takoj javiti upravi, da se jim ustavi nadaljnje pošiljanje listov, ker sicer je dotično društvo primorano plačati samo dotično naročnino za liste.
—	V M6derndorfcrj";vem slučaju je predsedstvo pov. UJU v Ljubljani posredovalo na vseh merodajnih mestih. Izvede se preiskava, katere potek bo predsedstvo zasledovalo in nadalje storilo vse korake, ki so potrebni v varstvo naših pravic.
—	OMieatne nedeljske maše in inšpekcija učiteljstva pri njih. Tozadevni sklep višjega šolskega sveta na zadnji seji je dvignil mnogo prahu v klerikalnem časopisju in v tem prahu se je menda tudi izgubil sedaj navedeni sklep. Vs<> mogoče se je navajalo v tem vprašanju, ni se pa dovoli povdarilo vzroka, iz katerega se je učiteljstvo izreklo proti obveznim mašam. To je namreč obvezno nadzorstvo, ali bolje rečeno, obvezna policijska služba učitelistva .pri nedeljskih mašah, ki absolutno ni oprav'člji-va. Zaradi tega in proti temu je učiteljstvo glede nedeljsk;h maš in v tem oziru moramo konštatirati, da je v tem oziru vse učiteljstvo soglasno, ker se je celo »Slovenski Učitelj«, glasilo »Slomškove zveze* svoječasno izrekel proti prisiljenemu takemu nadzorstvu. Katehetom je šteta ura nedeljske šolske maše med učne ure. učitelju ne! Kako pr;de torej učitelj do tega, da bo opravljal v nedeljo prisiljeno službo in bil vezan ob nedeljah na uro, ki nima z njegovimi učnimi urami nič stika? Nelogično se nam zdi tudi mnenje nekaterih krogov, ki smatrajo za upravičeno neobveznost verouka — zaradi točke v ustavi — pri tem pa vstra-jajo pri obveznih nedeljskih mašah. Učenca ki je oproščen verouka, se pri-s;li k obveznem posečanju nedeljskih šolskih maš. To pač ni dosledno! Naše mnenje je. da je vprašanje nedeljskih maš in nadzorstva otrok v tem oziru stvar staršev, ki tudi radi razpolagajo po svojih razmerah ob nedeljah z otroci in stvar katehetov. nikakor se pa nima učiteljstva prisiljeno vezati s tem vprašanjem.
— Klerikalci proti jugoslovanske-mu učit-listvu. Pri točki o prisoevk'h mestne občine ljubljanske za sprejem ju-goslovenskih profesorjev oz. učiteljev je
% zadnji seji občinskega sveta načelnik klerikalnega kluba dr. Stanovnik, ki drugače vedno povdarja, da se ne sme voditi v mestni hiši politike, insceniral neokusen napad na učiteljstvo oz. »Udru-ženje jugoslovenskih učiteljev«. Mestna občina je prispevala za sprejem jugoslovenskih učiteljev 10.000 K, in ravnotako za sprejem profesorjev 10.000 K. Obč. svet. dr. Stanovnik: »Zahtevam, da se ločeno glasuje. Za postavko 10.000 K za sprejem jugoslovensk h profesorjev bo klub glasoval. Za iO.OOO K, ki jih je dobilo Udruženje jugoslov. učiteljev, pa klub iz umevnih razlogov ne more glasovati. Udruženje učiteljev je demokratska institucija in je klub vsled tega v principu proti.« Obč. svet. vrtu. nadzornik, ravnatelj Črnagoj je, nastop klerikalnega načelnika proti učiteljstvu kratko in odločno zavrnil, naglašajoč, da je ugovor premalsnkosten. Ni šlo za sprejem demokratskih učiteljev, ampak za sprejem učiteljstva iz vse države. Kakor so Srbi sprejemali nas Slovence, tako je b:la naša dolžnost, da smo j h mi dostojno sprejeli. Obč. svet. mest. učitdj Ambro-žič se je izrekel proti stališču dr. Sta-uovnika. Povdarjal je: »Udruženje jugoslovenskih učiteljev ni politična, temveč strogo stanovska organizacija.' Pri glasovanju je b la prva postavka glede profesorjev soglasno odobrena, druga glede učiteljev pa proti klerikalnim glasovom. — K temu poročilu moramo dodati še sledeče: Srbski učitelji, ki so posetli Ljubljano, niso prišli sem kot člani UJU, ampak kot člani počitn skega izobraževalnega tečaja, ki ga je priredila učtia uprava. Svota 10.000 K ni bila izročena UJU, ker je UJU pov. Ljubljana dalo samo enako svoto za pogostitev svoj h tovarišev iz Srbije in je k temu prispevala tudi Učiteljska tiskarna. Ker so bili udeleženci iz najrazličnejših krajev, je bil dostojen sprejem važen tudi z ozirom na tujski promet. O lapem sprejemu v Sloveniji so imeli poročila razni učiteljski listi in prav zadnji »Prosvetni Glasnik« službeni list ministrstva prosvete prinaša prav laskavo poročilo o tem. Napad dr. Stanovnika na UJU je bil popolnoma neosnovan in mu svetuj amo, da naj prihodnjič ne nasede več strasti obč. svetnika Jegliča in Slomškarjev. če mu je kaj na ugledu Ljubljane.
—	Odlikovanje predsadnika višjaga šolskega sveta. Dne 6. dec. ti. je pokrajinski namestnik izročil predsedn ku višjega šolskega sveta gosp. dr. Stamslavu Beuku podeljeno mu odlikovanje reda sv. Save IV. razreda. Po nagovoru gosp pokrajinskega namestnika na odlikovan-ca, v katerem je povdarjal njegove velike' zasluge na šolskem polju, se je ta v kratkem govoru zahval 1 za odlikovanje. Slavnosti je poleg ravnateljev in nekaterih profesorjev ljubljanskih srednjih šol ter uradnikov višjega šolskega sveta in prosvetnega oddelka prisostvoval tudi načelnik prosvetnega oddelka pokraj nske uprave gosp. dvorni svet nik Škaberne.
—	Prvi učiteljski tečaj za rokotvorni pouk v Ljubljani j a pravkar otvoril tov. Janko Blatrajne. Ta tečaj ie samo priče-tek bodočih tečajev za učiteljstvo, ki jin bo vodil tov. Blagajne. Prijavilo se je osem učiteljev, kar odgovarja razmeram glede delavnice in opreme, ki se mora šele izpopolniti. S tem je dan tudi prvi temelj reformiranja našega šolstva praktičnem oziru, z ozirom na delovno šolo.
—	Z ozirom na izjavo e. nadzornika Grmovška v 46. štev. »Učit. Tov.« smo primorani resnici na ljubo konštatirati. da je degnano. da so orožniki podedovali glede vsebine govora tov. Dober-ška na prireditvi na dan obletnice koroškega plebiscita in da nihče na dvomi da je tozadevni nalog dalo okrajno gla* varstvo. — Odbor Učiteljskega društva za Mežiško dolino.
—	Ugbdni naslove! 4. veljače 1815 rodio se u Osijeku biskup J. J. Stros*' mayer, veliki prosvetitelj, koji je ka" Hrvat živio i radio za oslobodertja i t'K ■Jinjenje sviti južnih Slavena. Na potic»1 »Prosvjetnoga Savo z a ■ u Zagrebu slaviše dostojno r.jtgovu uspomenu "J vati. Srbi i Slovenci 4. veljače 1921. Molimo i pozivamo sve južne Slaveč bili oni u državi Srba, Hrvata i Slove naca ili izvan nje, da 4. veljače 1922. Pft' slave kao »Strossmaverov dan — prosvjete«. — Narodnih smo prosil imali dosta. Ova slava neka ne bv isprazna, nego neka bude radosni Pot. tak ili nastavak rada oko prosvjete širili slojeva našega naroda. Velik' ' vladika postavio trajne temelje našoj rodnoj prosvjeti. Naša je dužnost njc:^' velebnu zgradu da do kraja izgradi' , Jedan dan u godini izaberimo, kojega , mo se te naše dužnosti posebice sjec
tpjega óeino svoj zavjet obnavljati, ko-je¿a cerno klonule prosvjetitelje sokoliti. lojega četno dana složiti svoje sile za veliki i teški narodni rad. — Srbi, Hrvati i Slovenci! — Molimo Vas i pozivamo, da ¡ía uspomenu J. J. Strossmayera dne 4. veljače 1922. priredite svečane sastanke. „, kojima čete dolično spomenuti njegova veliku uspomenu. govoriti o potrebi i vrijednosti prosvjete. raspravljati o sredstvinia i načinu, kako čemo je nai-lakše i najbrže proširiti do zadnje kolibe u našoj domovini. Tom zgodom razvedrite' i uzdignite .svoje duše pjesmom i glazbom. Kod tosa saberite za prosvjetni rad nešto novaca, jer bez toga se u ove skupe dane raditi ne može. — Južni Sla-veni! Makar smo poc'jepanl u razne stranke i strančice, makar imademo razne nazore na svijet, makar nas dijele sta-leski i lični interesi, toga se dana složimo u jednoj misli i težnji, svima neka nam svjetli jedna lijepa i sjajna zvjezda — prosvjeta. Toga dana neka se slože sve naše duše u močnu harmoniju, koja če nas ojačati, da stvaramo veliko djelo — djelo prosvjetljenja samih sebe — djelo izgradnje naše narodne kulture. — U Zagrebu. 1. nrosinca 1921. — Prosvjetni Sa-vez. Predsjednik: Prof. dr. M. pl. Čačko-vič. Tajnik: Prof. Fr. Novljan.
—	»O sluhu in gluhoti« predava tovariš Vilko Mazi dne 17. decembra ob 17. uri v risalnici državnega zavoda za gluhoneme. Zaloška cesta 5, I. nadstr.
—	Tcč^j poljskega fczlka se vrši vsak četrtek ob 18. v realni gimnaziji na Poljanski cesti.
—	17. studenoga 1921 umro je u Osi-jeku uvaženi hrvatski pedagog i književnik Ljuboje Dlustuš, koji je u ovim kra-jevima mnogo poradio za narodno osvje-íténjj. pridizanju prosvjetnih institucija, a svojedobno organizovao školstvo u Bosni i Hercegovini, širio ljubav i me-djusobno poštivanje itd., pa mu je kao ta-kovom svjetla uspomena u lirvatskom narodu i kod Slavena uopče. To nas je potaklo, pa je potpisani klub odlučio, da mu se na groblju Sv. Ane podigne doličnl nadgrobni spomenik, a na kuči, gdje je umro. čedna spomen-ploča. Umoljavamo, da u tu svrhu pošaljete umjerenu svotu i poradite oko sabiranja prinosa medju znancima i pokojnikovim štovateljima. Prinosi se šalju na upravu Kluba hrvatskih književnika u Osijeku, I. (Čajev trg 4.) ili člana upr. odbora Josiou Glembay (Osijek. I. Pejačevičeva ul. 34.). koja če o tom voditi posebni iskaz. — Za K. H. K. u O. R. F. Magjer, predsjednik. B. Sram, tainik.
jfe — Dolnja Lendava. Državna osnovna šola je priredila dne 5. decembra t. 1. v dvorani »Hotel Krona« Miklavža. Popoldne ob 15. uri so uprizorili učenci državne osnovne in državne meščanske šole pod vodstvom učitelja Mirko Klanjšče-ks in učiteljice Ivanke Runove igro »Čista vest«, ki je uspela nad vse pričakovanje. Obema priznanje za njih trud. — Po igri je nastopi Miklavž, ki je bil za prekmurske malčke nekaj novega. Bjli so vsi učenci obdarovani. Dvorana je bila nabito polna. Med udeleženci je bilo tudi veliko število odrastlih. znak. da je veliko zanimanje za staroslovenske običaje, ki se bodo Dolagoma zopet upeljali. Vsem. ki so sodelovali, posebno pa darovalcem prispevkov, srčna hvala. — Vodstvo državne osnovne šole. P —. Živctopis Fran Erjavca, ki je omenjen v Fran Erjavčevi zbirki izbranih spisov za mladino je priobčil v letnem poročilu I. m. šole v Ljubljani g. Ivan Bele, tedaj mestni učitelj na tej šoli in ne gospodarski strokovnjak I. Bele, kakor je navedeno. Ta životopis. je vzbudi! splošno pozornost. Ponatisnil ga je tudi »Ljubljanski Zvon.« Ako nam bo dovolil prostor se povrnemo nanj tudi mi. ker je zelo dober vir iz katerega črpa vsak, ki hoče poznati Erjavca. Ob tej Priliki opozarjamo na Erjavčeve zbrane spise za mladino, ki so pravkar izšli v učiteljski tiskarni. K; —k V založbi Glasbene Matice v Ljulljani so izšle narodne pesmi Beneških Slovencev, katere je zbral in uredil Rihard Orel. Cela zbirka šteje 64 četve-r<>glasno harmoniziranih narodnih pesmi ter 15 enoglasnih rezijanskih. Zbirka sta-"e 30 K ter se dobiva v pisarni Glasbe-"e Matice v Ljubljani, Gosposka ul. 8'I.
—	Za Miklavžev dar ruski stradajoči deci so nabrali učenci osnovne šole v Št. Janžu na Dolenjskem 1120 kron. Znesek se je odpodal pokraj nski upravi v Ljubljani. Posnemajte vrle Šentjance, ^a bo pomoč tem izdatnejša!
ij, — Nameščenje provizoričnih mest. 'Dopis.) Kakor so nam poročali listi, spa-J<*lo bo odslej tudi provizorično name-"enje v kompetenco višjega šolskega syeta. Učiteljstvo bi to odredbo pozdra-v'Io z največjim zadovoljstvom, ako bi
bilo prepričano, da je s tem storjen ko- . nec protekcijam. A kakor kažejo prime- , i i. kjer je že do sedaj višji šolski svet | delil mesta ne moremo imeti posebnega zaupanja v novo odredbo. Osobito smo opažali pri nameščanju v Mariboru, da se višji šolski svet ni oziral le na kvalifikacijo in službeno dobo, ampak delil mesta istim, ki so bolj vztrajno pritiskali kljuke po Ljubljani. In tako je marsikatera izborila učiteljica, domačinka, ki se je tudi potegovala za Maribor, ostala na deželi in še bo ostala, ker tukaj pridejo v prvi vrsti v poštev žene raznih doktorjev in hčerke raznih svetnikov, za naše domačinke je konci dobro Prekmurje, v Maribor pa pridejo učiteljice, za katere ni več prostora v Ljubljani ali kakem lepšem krajn na bivšem Kranjskem. Radovedni smo, ali bi Ljubljana tudi tako velikodušno sprejela naše domačine. — Prav, da so padle meje, a plot se je tako nerodno podrl, da se iz iuga prav lahko pride na sever, a nasprotno ni mogoče.
Vestnik meščanskih šol.
10S1P BRINAR:
Učni načrt zgodovine
(Dalle.)
STARI VEK.
I. Naša domovina v prazgodovinski dobi.
¡1. Najstarejši u:eniki naših prade-d<v (Egipčani, Feničani. Babilonci, Per-zijci).
III.	Grk' L Dežela, vera in narodne igre. 2. Junaška doba (Heraklej, Tezej. i rojanska vo.'na) 3. Postavodajalca Li-
> kurg in Solom. 4. Perzijske vojne. 5. Pe-riklej 6. Sokrat. 7 Filip Macedonski in i ! Vmoste.n.
IV.	Aleksander Veliki. — Aleksan-drjska kultura.
V.	Rinilianr I. Ustanovitev Rima. 2. ' judovlada. 3. Kralj Pir. 4. Jlirci. 5. Ha-n i bal. 6. Julij Cezar. 7. Rimsko cesarstvo in krščanstvo. S. Konstantin Veliki. 9. Naša domovina v rimski dobi. 10. Družabne uredbe in kultura Rimljanov.
VI.	Kultura v starem veku.
VII.	Na predelu starega in srednjega veka.
SREDNJI VEK.
A) Postanek slovanskih držav.
I.	Stari Slovani -- Sloveni: 1. Pradomovina Slovanov. 2. Življenje starih Slovanov. 3. Preseljevanje Slovanov. 4. Obri in Samo. 5. Slovenci pod nemško oblastjo. — Karel Veliki. 6. Krščanstvo v Slovenih. 7. Ciril in Metod.
II.	Hrvatska: 1. Ljudevit Posavski.
2.	Postanek Hrvatske (Trpimir, Brani-mir. dalmatinska mesta). 3. Hrvatski kralji (Tomislav, Štefan Držislav, Zvonimir). 4. Hrvatska izgubi samostojnost (Koloman). 5 Madžari. (Štefan Sveti).
III.	^rbiia: Srbsko državno središče (Raška). 2. Duklja ali Zeta (Štefan Vojislav, prvi srbski kralj Mihajlo, Duklja izgubi vodstvo Srbije). 3. Srbija na. višku moči. (Neinanja, sv. Sava, Dušan Silni).
IV.	Sosedje Srbije : 1. Macedon ja (Samuel, bitka pod Bclasico). 2. l?olga-rija (Boris. Simeon). 3. Bizantija (Verski bc-ji, Vasilij II., bizantinska kultura). 4. Križarske vojne (Romarji, Mohamed, arabska kultura, vzroki križarskih vojen, prva in tretja križarska vojna). 5. Kulturne razmere po križarskih vojnah (Samostani, škofje in papeži, vpliv krščanstva na kulturo, viteštvo).
V.	Severni in vzhodni Slovani: 1. Ve-likomomvska in Češka. 2. Baltiško-po-labski Slovani. 3. Poljska. 4. Rusija.
B) Propadanje jugoslovanskih držav. — Turška sila.
I.	Slovenci in Hrvati pod tujo oblastjo — Čehi: L Razkosavanje slovensk.il pokrajin. (Razne krajine, Bebenbergov-u). 2. Otokar Premvsl. 3. Oblast Habs-buržanov na Slovenskem. 3. Ustoliče-va-\ie koroških vojvod. 5. Celjski grofje. 6. Hrvatska združena z Ogrsko. (Arpa-doviči, Tatari. knezi Šubič-Zrinjski, An-žuvinci), 7. Kralj Matjaž. 8. Luksembur-zani na Češkem. 9. Husiti. — Devica Orleanska.
II.	Doba turške-sile: 1. Prihod Turkov. — Zadnji vladarji Srbije. (Uroš, bitka ob Alarici, knez Lazar). 2. Bitka na Kosovem. — Posledica kosovske bitke.
3.	Kraljevič Marko. — Despoti. 4. Bosna. (Kulin ban, Štefan Tvrdko, propadanje hosne). 5. Dubrovnik. 6. Turški napadi na slovenske dežele. (Roparski napadi, obramba slovenskih pokrajin).
C) Kultura v srednjem veku.
I.	Kultura v Slovencih in Hrvat h: I 1. Kmetje. (Robstvo med Slovenci, kme-• tiška beda, nezgode). 2. Srednjeveška I mesta.
II.	Družabne razmere in kultura v
Srbiji: L Državne in družabne uredbe. 2 Vera in prosveta.
III.	Humanizem in renesansa.
IV.	Iznajdba srednjega veka. (Knji-gotisk, papir, smodnik, kompas).
V.	Prekmorska odkritja.
(Dalie nrih.)
Književnost in umetnost.
Vse pod tem zaglavjem navedene kntige, inuzikalije, tiskovine i. t. d. prodaja in sprejema zanje naročnino knjigama „Učiteljske tiskarne v Ljubljani", Frančiškanska ulica štev. 6.
—k Nejvolnčjši zpusoby kreslííské,
napsal Jos. Jar. Filipi. Druhé vydání. S 248 obrázky v tekstu a 10 baravnymi ta-bulkami. Spisu Dedictvi Komenského, čis. 108. Clenská cena Kč. 21. — Pro ne-cleny 35. — V Praze 1921. Nákladem Dedictvi Komenského. Knjiga je izšla pomnožena v drugi izdaji in je pisana za učitelje na ljudskih šolah. Avtor pravi: »Razume se samo po sebi, da se je bilo vedno ravnati pri predelovanju knjige v novi izdaji po »Učnih načrtih za risanje na občih ljudskih in meščanskih šolah« kakortudi po »Navodilih« (k tem načrtom * Vse se dobi po 2 K v Drž. zal. šol. knjig v Ljubljani) — ker bi ne imelo zmi-sla pisati knjigo proti uradnim uredbam, katere so sicer po mojem mnenju načeloma docela dobre.« — Naglašam to, ker se zdi novim prerokom, ki očividno teh učnih načrtov in naredb ne poznajo, ali na njihovega duha ne umejo, potrebno, učiti proti njim tam. kjer prav nič ni treba njihove (!) »nove« (?!) metode. Knjiga obsega: Risanje s kredo, svinčnikom in peresom, risanje in slikanje z barvniki, slikanje s čopičem, izrezovanje in iztrga-vanje v papirju. — Pod temi poglavji prinaša navodila v preizkuševalni metodi: prostolehtne vaje, otenjava s svinčnikom predmete v perspektivi, išče omamen-talne motive in razlaga vsako snov. V metodi prima upodablja cvetice, veje, pokrajine, žive živali, strojna dela, z barvniki uporabne predmete, peresa, metulje, okraske, školjke i. dr. — Proste čo-pične va'je so preobširne, da bi se mogle navajati, ker obsegajo vse mogoče motive, zlasti tudi pokrajine, figure in živali. — Istotako se ponavljajo razni motivi v izrezovanju iz paDirja. — čehi so vedno pred nami. Ko se pri nas ni niti uvedla popolno ta po instrukcijah uradno odobrena metoda, goji se pri njih že mi ogo radikalnejša »psihološka metoda risanja«, ki zahteva od učitelja še mnogo več umetniškega čuta nego ta, in se izvaja mnogo težje, zlasti v polnih razredih, kjer je nemogoče individualiziranje. — Naj bi se zato naše učiteljstvo obrn lo k virom, ki nam prihajajo iz teh prosvitle-nejših strani, in naj bi se osamosvojilo vplivov, ki so kvarni metodi predmeta. N¡ mi namena ocenjevati pričujočo knii-go, ker bo ta naloga poverjena izkušenemu strokovnjaku ljudsko in meščansko-šolskega risanja, še vedno delavnega na tem torišču. Priporočam pa jo vsem, ker je avtor znan do svojih izbornih strokovnih soisih, zlasti pa, da nadomesti nemške knjige te vrste v naših šolah in knjižnicah in pomaga odvračati od blo-deni na našem strokovnem polju in jwd-pirati uspehe. — Fr. Suher.
Planinski Vestnik. Vsebina 6. in 7. zvezka: Dr. H. Turna: Kalnder, Lanže-v.ca, planina za Skalo. — J. K. in T.: Na zasneženi Triglav. — Pavel Kunaver: Jame v Trnovskem gozdu in na planoti Lokovec. — Društvene vesti: Zimska soba v Cojzovi koči, »Ižanski Vintgar«, Planinske koče, popravila. Pri Cojzovi Áoci. Frjavčeva koča. Orožnova koča. Pri Hotelu Zlatorogu. Pri Kadilnikovi koči, Pozor, planinci! — Obzor: t Josip Hauptman. Izlet na Kum, Razstava planinskih slik -- Naše slike: Turški Žleb, Zasneženi Aljažev stolp. Jama »Okrogli-ca« na Plehu.
—k Fran Erjavec: Izbrani spisi za mladino. Priredila Fran Erjavec in Pavel Fioré. Z risbami okrasil Fr. Podrekar. V Ljubljani 1921. Tiskala, izdala in založila Učiteljska tiskarna. Strani LXI—486. Cena 28 Din. Za Levstikovimi izbranimi spisi za mladino smo dobili sedaj Erjavčeve izbrane spise kot V. zvezek idicije »Slovenski pesniki in pisatelji«, ki jo prirejata in urejata Fran Erjavec in Pavel Fleré. V skromni naši mladinski literaturi bo tvorila ta zbirka, ilustrirana od najboljših naših umetnikov gotovo prvo mesto, saj nam obeta Dodati izbor najboljšega in najlepšega, kar so nap sali tudi za mladino doslej prvi naši pesniki in pisatelji. In med temi našimi klasiki je morda napisal zlasti Erjavec, ta pri nas nedosežni opisovalec narave, kar bi mo-
* Pri nas veljajo isti. Izdalo jih je tia-učno ministrstvo v stari Avstriji.
rala mladina s pridom in z užitkom čitati zopet in zopet. Ne moremo se tedaj čuditi razmeroma velikemu obsegu knjige, saj bi bilo škoda izpuščati vsake vrste. Knjiga je razdeljena 1. v obsežni in do-sedaj najizčrpnejši življenjepis, 2. Ander-senove pravljice, 3. povesti, 4. potopise, 5. slike iz narave, 6. iz »Domačih in tu-j h živali v podobah,« 7. tolmač. Tako tvori knjiga na eni strani popolno sliko pisateljevega dela, na drugi strani pa res sočno in prvovrstno mladinsko čtivo, ki ga naši mladini še vedno tako manjka. Elegantno in razkošno opremljena knjiga bo primerna zlasti za darila, zato upamo, da ne bo manjkala v nobeni knjižnici in v nobeni hiši.
—k Gospodinjski koledar Jugoslo-venske Matice. Kar smo že davno pogrešali, kar je manjkalo osobito našim gospodinjam, to nam je dala sedaj naša I Jugoslovenska Matica, ki je izdala pod i spretnim uredništvom priznane pisateljice Utve gospodinjski koledar. V tri dele je razdeljen gospodinjski koledar. Prvi del obsega koledar, kolkovne in poštne pristojbine, mere in uteži in kratke podatke o naši vladarski hiši. Temu sledi cela vrsta izbranih člankov naš h prvih' strokovnjakov in strokovnjakinj o gospodarstvu. Univerzitetni profesor dr. Kušelj priobčuje članek »Žena kot soproga in mati«, o zaščiti materinstva in: dojenčkov piše Štebi Alojz'ja. Minka Govekarjeva razpravlja o »Poklicu gospoduje« »Materam« pa je napisala toplo občutene besede Marica Bartol, nakar sledi vsega uvaževanja vreden članek Marije Kmetove »Nekaj besed«. »Razdelitev dnevnega dela v gospodinjstvu« Jerica Zemljanova. Uvaja strokovne članke o »Gospodinjskem šolstvu« inž. Rada Laha in »Kmefjsko gospodnjski tečaji po deželi« gosp. Rohrmana, sta nadaljna članka, ki strokovnjaško obravnavata naše še vse premalo razvito gospodinjsko šolstvo. Slede praktični nasveti za gospodinje, ki jih uvaja članek Jerice Zemljanove »Velika noč v gospodinjstvu«. Članku sledi temeljni spis g, Črnagoja o vrtnarstvu, ki je bogat najboljših nasvetov za gospodinje. O našh narodnih nošah spominja prof, Sič. Ko orejme gospodinja še kor;stne nasvete dom in za kuhinjo zaključuje poselski red, izvrstno urejen in bogat prvi del koledarja. Drugi del je izpolnjen s troškov-nikom. ki je sestavljen tako pregledno in tako obsežno, da navaja naravnost vsako gospod;njo k rednemu zapisovanju vseh izdatkov. Po pravici pravi p;sate-Ijica, da je troškovnik spominjska knjiga vsake gospodinje. Zato je prav, da mu je odmerjen tako velik prostor 112 strani velike osmerke. Koledarju so še pride-lieni številni oglasi, ki so Jugoslovenski Matici v čast pa tudi v vestno podporo, vsled česar se naj gospodinje oz:rajo na tvrdke. ki imajo zmisel za Jugoslovensko Matico. Gospodinjski koledar Jugoslo-venske Matice je vezan in šteje brez in-seratov 100 strani velike osmerke. Velja za člane 20 K za nečlane 30 K in se naroča pri Jugoslovenski Mat;ci. Ljubljana. Pred Škofijo št. 21. Gospodinje! Naj ne bo slovenske hiše, ki ne bi imela gospodinjskega koledarja »Jugoslovenske Matice«.
—k France Zbašnlk, Pesmi, Uredil in uvod nap sal Pavel Karlin. Ljubljana 1922. Založila Tiskovna zadruga, 80 str. XVII—91. Cena 8 Din., po Dosti 50 p več. Poleti 1918 je padel na bojnem polju France Ztašnik, mlad slovenski poet iz ribniške doline, čigar ime širši javnosti še ni bilo znano, čigar pesmi pa pričajo, da je bil eden izmed najboli nadarjen'h učencev Župančiča, Murna, Ketteja in Cankarja. Bil je tudi eden izmed tist h, ki so jih preganjale avstrijske oblasti še kot srednješolca radi veleizdaje. Njegov prijatelj Pavel Karlin je sedaj njegove pesmi uredil, jim napisal lep uvod in j:h s pesnikovo sliko vred izdal pri Tiskovni zadrugi. Toplo jih priporočamo. Naročajo se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica nasproti Glavne pošte.
—k Zvonček, list s podobami za slovensko mladino. Izšla je 11. številka, ki prinaša sledečo vsebino: Dr. Lah: Prorokovanje; Drag. H.: Trgovec in se-ljak; J. Vandot: Striček Radoma: L. Ogorek: Dr. Ivan Tavčar; Humek: Prl-Dovedka o dvonožcu: An ca: Prvi korak : M. Grošljeva: Nadi Bogadyjevi, Fr. Erjavec: Srbske narodne pripovedke: S. Palček: Srebrni zvončki.
—k Slovenske narodne pesmi Iz Benečije. V zelo lični vnanji obliki in priročnem' zvezku je izšla lepa zbirka narodnih pesmi, ki nam izpopolnjuje zbir-i ko naš'h narodnih pesmi tudi na ozem-j lju, ki je že zdavna odtrgano od nas. Ce-| na 30 K je tako nizka, Dosebno še ker ' je zvezek tako obsežen, da omogoči čim-
širše razširjenje zbirke po naši zemlji. Učiteljstvu bo zbirka sigurno dobrodošla, ker mu da za pevske zbore obilo novega gradiva in zategadelj tudi zbirko toplo priporočamo.
—k »Naša nada« — list za mladež. Trst. Godina I. Je izšla 6. številka.
-k »Prosvetni Glasnik«, službeni list ministrstva prosvete v Beograd; ji <z£la 11. številka.
—k »Zavičaj«, dječji list. Skoplje. Je izšla 3. številka.
—k »Planinski Vestnik«, glasilo slovenskega Plan. Društva«. Ljubljana Je izšla 8. šteulka.
—k »Učiteljski Vesnik«, lisi /a po-trebu škole i učitelja. Novi Sad. Izšla je 14. številka.
»Vesna«. Številka ki je pravkar izšla,, ie dvojna in obsega nad 60 siram. Zato je vsebina jako pestra. Poleg bogatega modnega dela ima lep članek o Ivanu Hribarju, ki je okrašen s podobami, med temi je Hribarjev portret po Vlaha Bučkovča sliki. /Med portreti bodi omenjena tudi podoba operne pevke Thaler-jeve in treh voditeljic jugosl. ženskega gibanja. Gaspari ima 7 risb s Koroškega, katerim je dodal njegov brat dve koroški povestici. Zanimiv je ilustrirani članek o ljubljanskih umetnikih, ki so poleti imeli za Igom nekako cigansko letovišče. Lirika je zastopana po Golarju, 1. Albrechtu, Peterlin-Petri.šk; in Utvi. Deloma so pesmi otroškega značaja. 1. Robida prinaša domorocno-aiegoricno Dalado o Petru Kovaču. Proza je zastopana po veseli povestici Golarjevi in študiji Pastuškinovi. Viilčinski prinaša dražestno otroško prl-povest. Mnogoštevilne fotografije z velikega sejma so obdane z jako zabavnim poročilom gospodične Srčnikove. Znan slovenski pisatelj nastopa pod imenom Diag v ironičnem članku zoper ono družabno rovtarstvo, ki se zdi dandanes še potreben privesek pravega Slovestva. Prof. Debeljak piše iz Pariza mnogo pre-zanimivega. — Lepi list, ki mu je Vavpo-tič zopet narisal krasen trobarven naslov, najtopleje priporočamo našemu iz-obraženstvu. Podjetje tudi ne išče pri stvari nikakega dobička, gre mu za to, tudi pri nas vzdrževati družaben list, kakor ga imajo vsi drugi narodi.
Ljubljanski Zvon. Vsebina novembrskega zvezka: 1. Miran Jarc: Kraljevič na samotnem gradu. — 2. Ivo Šorli: Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih. — 3. Mirko Pretnar: Jesenska noč. — 4 Dr. Ivan Prijatelj: Duševni profili naših preporoditeljev. (Konec prih.) - 5. Juš Kozak: Rdeče lise. — 6. C. Golar: Jezdec. (Kitajski motiv.) — 7. Marija Kmetova: Meditacija.
—	8. Ivan Albreht: Razkošje. — 9. Milan Fabjančič. Prolog tragediji »V novi svet«. — 10. Janko Glaser: Jutranja pesem. — 11 Igo Gruden: Pesem samote.
—	12. A. P.: Lastovka. — 13. C. Golar: V ječi je mrak. — 14. Književna poročila: Kralj Matjaž. — Melik Anton: Jugoslavija. — A. Funtek: Dve Meškovi povesti v nemškem prevodu. —- Risto Sa-vin: op. 13. — Pet pesmi op. 20. Tri pesmi. — Ivanjski krijesovi. — 15. Kronika. 16. Nove knjige. — Celoletna naročnina Lj. Zv. znaša K 180.—. Upravništvo se naiiaja v Prešernovi ulici št. 54.
Iz nase organizacije.
Skupne zadeve.
— Tovariši blagajniki (-čarke)! V
št. 47, z dne 17. novembra sem prosil vse blagajnike-čarke okr. učit. društev, naj v pošljejo do 1. dec. obračune, da morem z novim letom oddati čiste račune novemu glavnemu blagajniku. Od 23 društev nimam še nobenih pojasnil. Tovariši-ce, kaj čakate! Vsak račun potrebuje še kakega pojasnila. Kak bolj zamotan račun z dodatnim odgovorom mi vzame najmanj 3—4 ure časa. Kdaj naj potem vse i/.gotovi m V! In še nekaj! Redko društvo je. da nima enega ali več članov, ki vsled pozabljivosti ali kakega druzega vzroka ne poravnajo članarine, l aki člani dobivajo eno, če je odbor malomaren, tudi dve leti stanovske liste. Uprava jim listov ne ustavi, ker ne ve, koliko dolgujejo. Vsak blagajnik naj vpiše pri vsakem članu, koliko je plačal članarine za tekoče leto. Le na ta način se kontrolira tudi tiste člane, ki prestopijo med letom k drugemu društvu. Še enkrat prosim, oošljite takoj obračune, če tudi še ni poravnana vsa članarina. Glavni blagajnik.
Društvene vesti.
t Ljubljansko učiteljsko društvo je
zborovalo 10. decembra 1921 ter napravilo sledeče sklepe: 1. Razdelilo je 30 blokov v prodajo listov za Učit. konvikt Vsoto prodanih blokov je poslati tovarišu Pavlu Herbstu v Sp. Šiški; izkupiček pošlje nato vodstvu deške osnovne 1
šole na Jesenicah. 2. Predsednik Fr. Skulj razmotriva o zavarovanju učitelj-stva za časa bolezni, o pogrebnem zavarovanju i. t. d. Daljše poročilo priobčimo v eni prihodnjih številk. Tovariše po deželi prosimo, da članek dobro raz-motrijo in o njem izrečejo svojo sodbo. l.UU se pa naprosi, da predloge in nasvet: upošteva in jih skuša udejstviti.
3.	Vzame se na znanje poročilo blagajnika in tajnika, ki poročata o stanju blagajne ter o onih organiziranjih, ki za leto 1920 in 1921 še niso poravnali članarine. Sklene se imena onih, ki do 10. januarja 1922 rie store svoje stanovske d« Ižnosti, na prihodnjem zborovanju javno imenovati, da bode vse učiteljstvo poznalo parasite na organizmu naše stanov ske organizacije. Vsem tem nezavedne/eni, ki hočejo imeti od društva samo koristi, a nič obveznosti, pošlje blagajnik izvleček računa za 1. 1920 ter položnice. Članarina za 1. 1921 znaša 260 K. Nekateri so vplačali premalo! 4. Za vsako šolo se imenuje poverjenik. Njegova naloga je buditi zaspance in napraviti imenik članov za 1. 1922 ter ga takoj odpo-slati tajniku Ambrožičtt. 5. Društvo protestira proti odbitkom za potrošačke zadruge. Zahteva takojšnjo ukinitev izplačil, ker od teh zadrug nima učiteljstvo nobenega dobička. 6. UJU se naprosi, da zaščiti učiteljske koristi pri izdelavi uradniške pragmatike. 7. Nedeljske maše naj se vendar že odpravijo. UJU se prosi, da urgira tak. rešitev sklepov Viš. šol. sveta. 8. Višji šolski svet naj posreduje pri drž. stanovanjskem uradu, da nakaže ta ljubljanskemu učiteljstvu primerna stanovanja, za katera prosijo že celo leto. — Tajnik.
Naša gospodarska organizacija.
Vabilo k Izrednemu občnemu zboru društva »Učiteljska samopomoč«, ki bo
dne 28. decembra 1921 ob 10. uri na L mestni deški šoii v Ljubljani — Komen-skega ulica — s sledečim vzporedom: 1. Poročila načelnika. 2. Volitev načelnika. 3. Volitev 1 pregledovalca računov.
4.	Slučajnosti. — Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se skliče pol ure pozneje v istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je v zmislu § 12. pravil sklepčen brez ozira na število navzočih društvenikov. — Odbor.
I-
priporoča naslednje nove knjige:

• m
Razpis
Šolski list.
Na razpolago je samo še 2. štev, III. stopnje.........D 8.50
K. Wider Moje prVO berilo. Sedmi natisk vez. D 3-
e. Gangi Druga čitanka. vez	o
Pomočniška izkušnja za rokodel. obrte.
Spisal H. Podkrajšek. — Broš................P 3 50
Računstvo za ženske obrte.
Spisal H. Podkrajšek....................D 7'—
Prva srbska ali hrvatska čitanka
za slov. osnovne šole. Priredili Iv. Lesica, P. Lokovšek in dr. R. Molč D 6'—
lin, razvoj in organ. obrt. strok, šolstva drugod in pri nas.
Spisal M. Presl, prof. na drž. obrt. soli v Ljubljani, broš. ... D 3"50
Na planine.
Spisal Pavel Kunaver. S 16. slikami, vez.........I) 12'50
Zbirka važnejših novih naredb in odredb.
Spisal F. Fink.......................D 5'—
Imenik
šolskih oblastev, osnovnih, meščanskih (strokovnih), srednjih šol.
liceja in učiteljišča v Sloveniji po stanju šol. leta 1920.21. . I) Iti
. isi služb.
Štev. 631. RAZPIS UČNIH MEST NA DEŠKI MEŠČANSKI ŠOLI V LJUTOMERU.
Po naročilu višjega šolskega sveta z dne 7. septembra 1921, štev. 9096 se razpisuje ua deški meščanski šoli v Ljutomeru v stalno namestitev po ena služba za Strokovnega učitelja L, II. in III. skupine.
Pravilno opremljene prošnje je treba I vposlati predpisanim uradnim potom najkasneje do dne
31. decembra 1921 okrajnemu šolskemu svetu v Ljutomeru. Okrajni šolski svet v Ljutomeru, dne 2. decembra 1921. Predsednik: dr. Vavpotič 1. r.
Štev. 1009.
RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB.
Na podlagi odloka višjega šolskega sveta z dne 25. novembra 1921, št. 16.272 se razpisujeta na štirirazredni osnovni šoli v Sromljah dve učiteljski službi v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje nai se vlože po predpisani poti do dne
3! decembra 1921 pri podpisanem okrajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet Brežice, _dne 6. decembra 1921.
Odgovorni urednik Franc Štrukelj. Last in založba UJU — poverjeništva Ljubljana. tiska »Učiteljska tiskarna« v Llubllaa?
Alfo nt Breznik
hivSi učiielj Glasbene Matice
lJU. Konpsni trg M15.
Prvofazredn! klavirji pianini in harmoniji:
Förster. Uösendc fe-, Heitzmann itd l'öitelji itohf tudi n» obroke Vio-¡10 m j>>; *l> nndje v bogati izberi Strune .n öte Vtth vi a na 4rt>fhi in ihti» Največja tvrdk« v Jugoslaviji.
Zamenja se
mesto stalne učiteljice
v neposrednji bližini Maribora z enakim i v Ljubljani ali njeni bližnji okolici. Ponudbe na upravo „Učiteljskega lov»risa" pod ' ,Želja 17,-
Najlepša božična in novoletna darila!
Najprimernejša darila mladini so mladinske knjige. V ta namen priporoča Učiteljska knjigarna v prvi vrsii one mladinske spise, ki jih je založilo „Društvo za zgradbo učitelj, konvikta" in sicer:
0
0
Engelbert Gangl: Spisi za mladino, !., II,. III., IV., V., VI. zvezek po	D	3 —
Andrej Rapfe . . I., II., III.. IV . V., VI. zvezek po	„	3—
Mišjakov Julče: . t., II., III., IV , V , VI. zvezek po	,	3 -
Ivo Trošt: Moja setev. Spis za mladino, I. in II. zvezek po . . .	.	3--
Pav. Flerč; Iz mladih let. Spis za mladino, in II. zvezek po . .	,	3' -
, Babica pripoveduje. Spis za mladino po.....,	3'—
Marku Senjanin: Slovenski Robinzon .	„	3 75
Fran Levutk: Zbrani spisi za mladino, broš. I) 1150, eleg vez. .	.	13 50 Otroški oder. StslHvila Marica Gregrričeva (Stepunčičeva). Igrice
za mladino otroških vrtcev in osnovnih Sol brošur».....„	4-
Gustav Šilih: Nekoč je bilo jezero, vez. ........»12 50
d d
V prid Učiteljskemu konviktu:
0
Žirovnik: Narodne pesmi. I., II in lil. stopnja, cena .	D 125
Marolt: Narodne himne in domorodne pesmi za mladino . . . . 125 Te himne so odobrene od višj. Sol. sveta za šolsko uporabo.
Nadalje:
broS. D ti 50 vez. broš. I) 12 50 vez.
Rab. Tagtire Povestiee. broš. D 2 50, vez..........D
Dr. Ivo Šorli Bob in Tedi	. .
Cvetko Golar: Prelepa Vasiljica ....
„ Bob za mladi zob (pesmice) Oton Župančič: Sto ugank (pesmice) . .
Mark Twain: Mali klatež . .....
Franc Roječ: Tončkove sanje (igrica) . . Ewald Botka: Dvonožee . . ....
Fran Levstik: Martin Krpan......
Ivan Albreht: Mlada greda (pesmice).....
Jos. Pavčič: Našim malčkom (Malim pianistom) . . Nemcova: Češke pravljice (I. in II. zvezek.) broiura France Bevk: Pastirčki pri kresu in plesu broš D
Moj zverinjak....._.........
Cika - .lova Gradnik : Kalamandrija pesmice
Zmaj: Malaj in Malon pesmice ....
VVaschtetova : Pravljice..........
Miičinski: Pravljice............
Trnjuleica, pravljica s slikami........
Snegulčica . , . .........
Rdeča kapica . , , .........
Pepelka	„ « „ .........
Moji Ijubčki, živalske slike..........
Mladi slikar, knjižiea za slikanje . . .....
Slike iz pravljic „ „ „ ........
vez
3-50
7-50 375
3-50 •75
5-14 —
5	— 10--10-
2 75 4 —
5-—
4-— 3-50 10--12 — 9-9-9 — 9 —
8--
6-
6	—
d
*
Razen tega ima „Učiteljska knjigarna" šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po P 1"25, 1-50. 210, 2 25. 6-25, 7.50.