predm et je bil n ajd en le eden p a še ta spada v pozno bronasto dobo. V zadnjem , če trtem poglavju »Kro­ nologija« je J. Todorovič združil ugoto­ vitve te r n a podlagi že znanih dejstev razdelil najdbe z grobišč na K araburm i v štiri faze. N ajbolje je njegova krono­ loška razvrstitev vidna v preglednici na koncu poglavja. Iz te tabele lahko povza­ m em o, da se je življenje n a K araburm i pričelo v sredini b ro n aste dobe — faza I. Faza II že sega v konec bronaste dobe. Njegovi fazi II in I II p a sta že vključeni v naj starejšo železno dobo. Na avtorjevi kronološki tabeli je pregledno prikaza­ n a časovna razporeditev bronastodobnih in m lajših k u ltu r d rugih avtorjev tako v S rb iji kot tudi drugod. Tudi absolutno kronološko sliko grobišč na K araburm i si lahko predstavim o, saj je vsaka Todo- rovičeva faza v te k stu označena s časom trajan ja . Todorovičevo znanstveno raziskoval­ no delo je vsekakor pom em ben prispe­ vek k poznavanju prazgodovinskih kul­ tu r ne sam o z beograjskega področja, am pak tudi za širši balkanski prostor, šk o d a je le, da so »Ilustrovane table« s fotografijam i kovinskega te r keram ične­ ga gradiva in terenskih situacij tako ne­ kvalitetne, predvsem so slabi fotografski posnetki s terena. Gotovo je, da v tem p rim eru ne m orem o pripisati popolne krivde avtorju, saj je skorajda logično, d a nam je posredoval le tisto, iz česar lahko nekaj razberem o ozirom a nekaj vidim o. Zato bo gotovo treb a velik del krivde za nekvaliteto zvaliti na tiskarno. A vtorjev trud, da b i z naknadnim i po­ pravki že po izidu knjige omilil pom anj­ kljivost, je sicer hvalevreden, vendar k izboljšavi fotografskega dela ni mogel ničesar ali skoraj n ičesar prispevati. Svoje delo je av to r zaključil s šestim i detajlnim i n ačrti grobišč in s krono­ loškim pregledom odkopanih grobov po fazah. Vse razen opisa grobov je preve­ deno v angleščino, tako da tečeta v dvo- kolonskem tisku dom ači in tujejezični tek st vzporedno. Todorovičevo delo »P raistorijska Ka- raburm a« bo obsegalo tri knjige. Prva, »Nekropola m lađeg gvozdenog doba«, je izšla v isti ediciji le ta 1972. Pričakujem o p a tudi že napovedano tre tjo knjigo, kjer bo avtor obdelal naselbinsko gradivo, ki bo v m arsičem dopolnilo poznavanje življenja v prazgodovini na področju današnjega B eograda. T p - F ra n k R oy H odson, The La Tène Ce­ m etery a t Miinsingen-Rain. Catalogue an d relative Chronology. (Acta Bernen- sia, 5.) B ern 1968. 4°, 72 stran i, 122 tabel, risbe v tekstu in priložena pregibna kro­ nološka tabela. Čeprav je preteklo že precej časa od izida Hodsonove knjige, se nam zdi po­ trebno, da jo tu n a k ratk o predstavim o. A vtor poudarja, da je njegov glavni n am en na novo in v celoti objaviti la­ tensko gradivo iz M iinsingena, ki je bilo sicer že publicirano v začetku tega sto­ letja. Za nas je delo tem bolj pom em bno, k er nam starejše objave niso dostopne. Latensko grobišče v M iinsingenu je le ta 1906 načrtno raziskal tedanji vice- d irek to r bernskega m uzeja Jakob Wied- m er-Stern. Njegov pristop k delu je bil zelo m oderen, saj je vsak grob na te­ ren u fotografiral, zabeležil lego posa­ m eznih pridatkov glede n a skelet ter izdelal n ač rt grobišča. P rav tako so ohranjene slike predm etov, ki jih je av to r m oderne objave upo rab il za pred­ stavitev gradiva, ki je m edtem propadlo. H odsonov katalog 221 grobov vsebuje opis pridatkov z oznako njihove lege glede na telo, antropološke podatke, ki jih je povzel po E. Hugu (M itt. der N a­ tu rfo rsch e n d en Ges. in B e rn N. F. 13 [1962] Iss.), skico groba te r risbe vsega gradiva. Obenem z m aterialom pa nam H odson podaja tudi svojo kronološko interpretacijo gradiva. Izločil je 65 gro­ bov, ki vsebujejo vsaj dva časovno opre­ deljiva pridatka ter tako izdelal stati­ stično kom binacijsko tabelo. Zanimivo je, da je v okviru posam eznih grup pred­ m etov ločil tri stopnje glede n a njihovo sorodnost z opredeljenim tipom in jim ta k o dal tudi različne znake. Grobove je uspel razdeliti n a dvaindvajset horizon­ tov, a velja om eniti, da k a r deset časov­ n ih skupin predstavlja le po en grob. N adalje je horizonte združil v devet kro­ noloških faz. Značilna je tudi lega gro­ bov, ki predstavljajo posam ezne časovne horizonte, saj so bili večinom a najdeni v skupinah, tako da im a grobišče tudi dobro izpričano horizontalno stratigra- fijo. N ajstarejši pokopi so na severu, čim m lajši so, tem bolj segajo pro ti jugu. Izjem e so pravzaprav le grobovi grup B, C, D in delno E, ki obkrožajo skupino A, podobno pa je tudi z nekaterim i grobovi grup L, M in N, v k aterih so bili pokoj­ niki pokopani ob prednikih. Že ob prvi objavi gradiva je J. Wied- m er-Stern s pom očjo najdb z grobišča M iinsingen-Rain podal tudi podrobnejšo delitev T ischler j evih stopenj Lt I in II te r vpeljal faze Lt l a , Ib , I c, II a in II b. Njegovo kronološko in terp retacijo so dopolnili še D. Viollier, P. Jacobsthal, R. G iessler in G. K raft, ob ponovni objavi gradiva pa F. R. Hodson. Če p rim erjam o Hodsonovo in W iedm erjevo kronologijo, lahko ugotovim o, da se v začetnih in končnih fazah skladata, m edtem ko se najbolj raz h aja ta v osrednji fazi I c. Tako nam H odson podaja novo krono­ logijo m ateriala iz M iinsingena, ki ga je razdelil v sedem faz in dve prehodni stopnji. Žal p a k svoji kronološki in te r­ p retaciji ni pritegnil gradiva s širšega geografskega obm očja in jo m oram o zato razum eti le k o t podrobnejšo delitev miin- singenskih n ajd b ne p a zgodnjega in srednjega laten a nasploh. A n ja D ular G. A lföldy, Noricum. H istory of th e Provinces of th e R om an E m pire (Lon­ don-Boston 1974). Delo obsega 413 strani, tekst je pope­ stren z zem ljevidi, plani m est in fotogra­ fijam i (58 tabel). K njiga je izšla v sklopu serije »Province rim skega im perija«, k je r sta doslej izšli B ritania Sh. F rera in D alm atia J. J. W ilksa. R im ska provinca N oricum je zavzem ala del Italije, N em ­ čije, dobršen del A vstrije in del Slove­ nije. P rofesor G. Alf öldy je n a začetku knjige podal kronološki pregled od p ri­ bližno 400 pr. n. št. (pojav Keltov v seve­ rozahodnem N oriku) pa do leta 600 (n a­ seljevanje B ayuw arov in v južnem delu Slovanov). N jegovo delo je sistem atičen in zaokrožen pregled dogajanja v N oriku, ki tem elji n a m etodični in terp retaciji arheoloških, epigrafskih, onom astičnih, num izm atičnih in literarn ih virov. Pogla­ vij je dvanajst in so razdeljena v posa­ m ezne odstavke. Delo im a uvodno po­ glavje o raziskavah, virih in geografiji (antični in fizični). V drugem poglavju je govora o etnogenezi predrim skega prebivalstva: Venetih, Ilirih in Keltih. N adalje se av to r v dveh poglavjih u k v ar­ ja s problem om »regnum Norica« z vseh aspektov, vključno z lokalizacijo Noreie. V naslednjih poglavjih je obravnavan n a­ d aljn ji tok dogodkov od aneksije N orika k rim skem u im periju do propada rim ske m oči v tej provinci. V vsakem ključnem poglavju so še posam ezni odstavki, ki izčrpno p o jasn ju jejo bistvene problem e v določenem obdobju: v času rim ske priključitve u trd itev m eja noriške pro­ vince, v obdobju A vgusta in T iberija ureditev adm inistracije, vojske in druž­ be. To je zlata doba štalenškega vrha. V času K lavdija so pom em bne njegove reform e in posledice, ki so jih imele za noriško provinco, postopna urbanizacija, u vajanje adm inistracije, gradnja cest, u trd itev limesa, reorganizacija vojske. V času Flavijcev in Antoninov p o udarja km etijstvo, industrijo, trgovino, ru d ar­ stvo (železo!), rom anizacijo in socialno stru k tu ro prebivalstva. V času m arko- m anskih vojn se u k v arja predvsem z m ejo in vojaško ureditvijo. V obdobju po vojnah od D ioklecijana dalje je go­ vora o adm inistraciji, finančni krizi in up ad an ju moči m est, preobrazbi družbe in duhovnih ter intelektualnih sprem em ­ bah. V času od D ioklecijana do H onorija je v ospredju raz širjan je krščanstva; v obdobju p ro p ad an ja rim ske nadoblasti p a bivanje Sv. Severina v N oriku te r upravna razdelitev province na Obrežni in N otranji N orik (N oricum Ripense et In terio r). K pregledu noriške zgodovine je v se­ d em najstih poglavjih dodana še »varia«: abecedni seznam venetskih, ilirskih in keltskih osebnih im en, keltskih božan­ stev, raznih vojaških in uradniških funk­ cij, datirani m iljniki in pregled staro­ krščanskih spom enikov. Sprem ni ap arat je zelo obsežen in tem eljit. Vsako po­ glavje je podkrepljeno z obsežnim i opom bam i, ki tem elje tako na m oderni literatu ri kot antičnih virih. Posebno vrednost daje Alföldyjevem delu Izbrana bibliografija, ki zajem a splošna dela o N oriku, geografijo, literatu ro za posa­ m ezne urbane celine, ekonom ijo, religijo, um etnost in N orik v pozni antiki. Ni potrebno posebno poudarjati, da je to delo eden tem eljnih kam nov za vsakogar, ki se u k v arja s proučevanjem antike p ri nas. K ajti antični N orik je vključeval del Š tajerske, Posavje in Za­ savje, slovensko in celo avstrijsko K oro­ ško in Š tajersko. V tem koncizno zgra­ jenem delu je današnje slovensko področje prikazano objektivno — tako kot je bilo poznano po objavljeni lite­ ra tu ri do leta 1969. Zato v to delo niso vključena dokončna spoznanja o vlogi