(»eratl se sprejemajo iu volji
trist ipiiH vrsta:
S kr., čh »e tisk« tkrat,
IS	'i .
1 * n ,i »t n ■ »i
ii ii ii ii ® m Pri večkratnem tiskanji »e cena primerilo zmanjša.
Rokopisi
se ue vračajo, nairankovan» pisma se ne sprejemajo.
Ntrofinino prejema opravništvo
(administracija) in ekspedieija ca Starem trgu h. ät. 16
Pf fl II 1*11PP MMU V illlllU*
Političen list za slovenski uarofl.
Po poiti prejemati velja
/.h eelo leto , j.h pol Uta .
ta četrt leta . . 'j ,, fii V administraciji velja \ Za eelo leto . . H tfi. 41) far. ■ r.a pol leta . . 4 ,, "JO „ sa četrt leta .	'J „ 10 „
V Ljubljani na dom pošilj.u velja 60 kr. več na leto,
Vredništvo je nu Bregu hišna štev. 190.
Izhaji po trikrat na teden in sicer ' v torek, četrtek in soboto.
Mladoeeski Scdan.
Na Češkem so bile 21. in 24. februarija zopet volitve v deželni zbor. Češke volitve so velike važnosti, ker jasno pričajo, da so na Češkem ustavaki in svobodomiselni razkolniki onemogli kričači, o kterih bi se dalo reči: „Parturiunt montes, nascitur ridiculus mus."
Kakor je znano, češki svobodomiselni mla-doprvaki so se ono leto odcepili od narodne stranke, češ, daje razpor koristen in potreben; nameravali so pod praporom bankrotovauega liberalizma zbrati češki narod, polastiti se prvaštva, odvreči Palackega in Itiegera, narod češki naščuvati zoper klerikalizem.
Pa Mladočehi so velikanski liberalci, ali pritlikovi politikarji. Kruto so se prevarili. Že pri prvih volitvah so staročeski kijci neusmiljeno padali po mladočeskih glavah, želečih prvaštva, škilečih k francoskim komunardom. češki narod je matematično dokazal s številkami pri volitvah, da mu je ljubša narodna edinost nego razpor; da mu je ljubša „korona češka" nego otrepane fraze liberalizma. Ko bi imeli mladočeski glavarji v glavi le mrvico razuma, morali bi bili tekoj izpoznati, da jih češki narod ne mara; in ko bi imeli le mračen pojem o spodobnosti, ne bi se vedno in vedno ponujali za prvake, ter bi odstopili od svojih političnih traparij. Pa kaj se hočel Odpodi muho z nosa, prileti pa ua čelo. Vrzi liberalca ali nemčurja skozi vrata, silil bo v sobo skozi okno. Sramožljivosti nima, za spodobnost se ne zmeni.
Tako smo zopet oue dni videli na češkem volišču troje nasprotnikov: Staročehe, Mlado-čehe in ustavake. Bilo je voliti 72 poslancev. 0 ustavakih ne bodem govoril, ker so naš m
podobni, kakor gad gadu; le nekoliko o Mla-dočehih.
Mladočeski svobodomiselniki so agitovali na vse pretege. Mladočeska tiskarna je noč in dan tiskala na tisoče eksemplarov „N. L.", brošur, oklicev, bi dejal, da se ima češka zemlja potopiti v povodnji mladočeskih spisov. Tu na Staročehe in klerikalce kličejo ogenj, mečejo blato in laž. Polovica členov uredništva „N. L." je zapustila Prago in se razkropila, gladnim volkovom enako, po deželi, ter izkušala volilce premamiti in preciganiti. Skoro vsak predni člen svobodomiselni vzel je v roke popotno palico, ter kot commis voyageur agito-val, gredoč iz kraja v kraj. Družili so se z uradniki, ki so bili nekdaj „Nar. Listom" — *); sklepali so se z Judi, ki so, kakor drugi nemčurji, veliki neprijatelji češkega imena. Mogočno so odpirali usta, prerokovaje ljudem „tlako", če volijo klerikalcev. Z „všivci" so zmerjali staročeske volilce, ki jim nehtč držati lestvic do prvaštva; „všive" so nazivali kraje, kjer mladočeski kokalj neče rasti.
In Staročehi? Zavedajoč se svoje moči so mirno čakali volitev: ne letajo iz kraja v kraj, agitovaje; ne mamijo, ne lažejo, ne sleparijo; njih tiskarne delajo kakor po navadi. Češki narod sam ve, da so Mladočehi izdajalci v pravem pomenu besede, ki na razvalinah narodne edinosti hote zasaditi liberalno zastavo in dobiti čast prvaštva. Ni jim mar za češki narod, le za prvaštvo; ni jim mar za korono češko, le za liberalizem. To so v napadu brezglave vsteklosti sami prav cinično razodeli, ter tako sebi na čelo vžgali sramotni pečat narodnega izdajalstva v sledečih besedah: „Za
*) Zavoljo tiskovne svobode ne tnoretno pustiti zapisane besede.	Vred.
zdanjih razmer v taboru češke opozicije, koje stranka svobodomiselna vržena iz narodnega zastopa, iz ljubezni do našega naroda nikakor ne želimo kakega poravnanja."
Pridejo volitve. Kako divje agitovanje mladih I kako obupuo lovljenje glasov! kako sikanje na klerikalne Staročehe 1 Ali vse zastonj. Češki narod je zopet enoglasno obsodil razkol: „Naj pogine 1" Vsi mladočeski kandidati so z dolgimi nosovi in s krvavimi glavami tekli iz volilnega boja: izmed njih ni ne eden zmogel, zmagali so sami Staročehi, poleg enega ustavaka. Tako strahovito Mladočehi še nikdar niso bili tepeni, kakor letos; mnogo njih bivših privržencev je izpoznalo jalovost mladočeske politike, pristopilo k staročeski stranki ter tako pomoglo ubiti stoglavo hidro razkola. Mladočeska stranka se je sfrknila na onemoglo pešČTO divjih agitatorjev.
Da so pa nemčurji zmagali z enim kandidatom, imajo se zahvaliti mladočeskiin izdajalcem. V Kraljevem Dvoru sta ustavak in staročeh imela močno enako glasov; kaj store mladiči? Svoje glasove oddadö nemčurskemu kandidatu, ue staročeskemu. Tako je zmogel ustavak. Po končani volitvi je neki nemčur hvalil svobodomiselne izdajalce: „Gospodje, danes se imamo za zmago zahvaliti Mladočehom!" — a češki narod izreka prokletstvo nad svojimi Etialti. Pri Mladočehih je prišlo že v navado, izdajati domovino. Tako je tudi lani neki predni člen svobodomiselne stranke pisal sniiriškim volilcem, da naj volijo nemčurja, če se ne upajo zmagati z inladočeskim kandidatom, le ue staročeha.
Mi Slovenci pa Čehom gralulujemo, ker so tako krepko stopili na glavo razkolu. Mladočehi delajo češkemu narodu le sramoto. Kot navadni malharji, s klobukom pod pazduho,
Zadnji dnevi v Ogleju.
(Izviren roman iz petega stoletja.)
Spisal Alojzij L u k o v i č.
(Dalje.)
„Slava tebi, hrabra žena, krepka mati," zadoni krepki, moški glas Menapijev, „da imajo vsi Oglejčani enake žene, ha! potem se ne bojimo, da ne zmoremo, če nas tudi vsa peklenska druhal napade. Marij, sedaj velja pogum. Prikrivati stvari se več ne da. Kar sem davno slutil, se bo zgodilo. Od severa sem se bliža krut sovražnik. Ilunci, o kterih smo menili, da smo jih lani na katalonskem polji do cela potolkli, so zopet vzdignili svoje glave; ljuti Atila zopet je zažugal zapadu razdor in pogin. V spremstvu ima skor vse barbarske severne narode. O, nekdanja krutost rimska se ostro maščuje nad potomci I Kar so naši stariši delali s pradedi barbarov, to bodo bar bari počenjali s potomci. Neštevilne so njihove trume. Prve črte so se prikazale že okoli
Emone. Tamošnji noriški poveljnik s posadko se je nazaj pomaknil; pomoči, nagle pomoči prosi, drugače se prikaže v kratkem sovrag na oglejskem polji. Mestni zbor je pomoč odrekel, dobro vedč, da se vzdržati ne bo mogel, a povelje je odposlal, naj se naglo umakne, ter na gorenjem Trigidu vtabori, da brani prehod čez julijske planine, dokler se mesto za krvavi boj ne pripravi. Na našem polji se bo potem odločila osoda. Tvojemu očetu Severu je došla častna naloga, da prvi skusi hunske meče, in ti si njemu dodan, v tvoje roke je izročil zbor legijsko, do sedaj še ne oskrunjeno znamenje: črnega orla. Marij! postal si legijski akvilifer. Sin, glej, da ne onečastiš mi nepremagljivega orla. O, gotov sem. Kako se ti bliskajo oči, ha, roki se ti že krčite, kri ti je vsplametela! Prav tako. Tak je bil stari Rimljan, ko je branil domaČe Penate. A Evdora, ne bledi, povrne se Marij z lovorikovim vencem ua glavi domu. Čvrst junak je."
„Ali, oče! Ne bledim zato, ker mora Marij v boj. Boj ob času nevarnosti je moških dolž-
nost in poklic. A vendar, kako tužna je ločitev! Vsaj da bi se tukaj na našem obzidju bojeval! Puščice bi mu podajala, s ščitom bi mu branila glavo, da, meč bi z nježno roko vihtela, kakor vsak možak, in marsikteri sovrag bi strmoglavil v mestni prekop pod šibko roko. Toda kdaj bo moral iti?''
„Takoj. Na domu sem ga že iskal." „Oj Bože, oj ... al oprostite mi, le me» mogredoča slabost šibke ženske. Marij, le pojdi I Marij, kviško glavo, dvigni ponosno svoje čelo, meč v desno, ščit v levo, na konjiča, prši nad sovrage, razbij jim črepinje, vrni se kot junak. Le junaka pričakuje Evdora, junaka s krvijo politega. Mevžo pahne od sebe."
„Dobro, hčerka!" vsklikneta oče in mati, „sedaj te poznamo, da si naju krvi. Ne bomo se ločili ne, in če tudi se ločimo, zopet se združimo, če tudi drugej ne, vsaj taui gori nad oblači."
„Marij, pojdiva, da se napraviš doma." — Marij objame svojo Evdoro, poljubi jo strastno, itak mater Honorijo, iztrga se iz na-
tikajo na vrata grobarjev češkega naroda in prosijo miloščine sebi in svojim volilcem. Taki nevredni moledvarji žalijo češki ponos. Ceh ima pravico, zahtevati, ne beračiti; on se ne sme z drobtinami zadovoljiti, ampak le z dosego celega prava. Ti češki Kiialti narodnega gledišča niso hoteli izročiti narodnjakom, rajše so ga oskrunili z dunajskimi darovi Nemcev in izročili Prusjaku.
Izdajalskim Mladočehom, ki vpijejo: „Hanba Palackemu!" — ki vpijejo „hanba" (sramota) možem, osivelim v delu za domovino; tem izdajalcem, ki v blato mečejo češki ponos, češko pravo, zagromi pa slovenski narod: „Hanba!"
K a u 1 u s.
Sad liberalno šole.
(Dalje.)
Videli smo, kako slab sad liberalna šola rodi v Ameriki, vendar jo dr. Schmidt v svoji jako razširjeni knjigi „Geschichte der Pädagogik" imenuje „tempelj božanstva", čegar notranjemu svetišču druzega ne primanjkuje, kakor pedagogičnega genija nemškega. Genije pozna le poganstvo; duh nemški je sicer v novejšem času tudi postal pogansk, pa Ame-rikancem ne more koristiti, marveč je še doma napravil veliko škode.
O srednjih šolah v naši ljubi Avstriji, kjer se ta nemški duh vsled novih šolskih postav šopiri tudi po slovanskih šolah, govorili smo v posebnem spisu, o ljudskih šolah bomo pa še govorili, tukaj se hočemo nekoliko ozreti v velikonemške dežele.
Na Bavarskem imajo enega prvih liberalnih kulturonoscev za učnega ministra; sodelavci silno liberalne „Baier. Lehrzeitung" so posebno čislani in v mnogih vaseh so učitelji edini liberalci. Kakšen pa je vspeh njihovega liberalnega prizadevanja? „Augsb. Al!g. Ztng.", ktero liberalci jako čislajo, piše: „Dasi se je podučevanje v šolah zboljšalo in razširilo, se spridenost vidoma in vedno množi. Od leta do leta se več žganja spije; samomori se vedno naraščajo; hudodelstva med ženstvom so čedalje gosteja, razuzdanost iu detomorstva se brezmerno množe." V Nürnbergu, kjer so bili najprej napravili liberalno šolo in uekegajuda nastavili za učitelja, prisiljen je bil mestni magistrat oklicati sledeči ukaz: „Ker se v novejšem času množe, žalibog, opravičene pritožbe o razuzdanem, surovem in nepokornem obnašanju vzrastle in zlasti šolske mladeži in pis-
mene obravnave med policijo in šolskim osebjem, da naj svare in podučujejo mladino, niso imele nobenega vspeha, se starišem, varuhom in vsem drugim, ki imajo skrbeti za izrejo mladine, živo priporoča, da naj se po moči vpirajo čedalje hujši surovosti in razuzdanosti mladeži iu šolo v tem oziru krepko podpirajo. Tudi se prosijo vsi odraščeni, ki jim je kaj mar za rast blagega, dušno in telesno izobraženega roda, da naj posvare in poduče šolsko mladež, če med potjo nad njo zapazijo kako grdo nerodnost." Učitelji okrajue obrtuijske šole v Kaiserslauternu pa v letnem poročilu pišejo: „Ne da se tajiti, da gre gorečnost v učenju, izvrševanje dolžnosti in sploh nravnost mladine rakovo pot", in konečno išče vodstvo, ki je v enem letu sedem učencev zarad slabega vedenja izključilo in mnogim svetovalo, da naj prostovoljno odidejo, pri katehetih pomoči in naravnost pripoznava, da je treba njihovo prizadevanje podpirati, ter celo priporoča skupne odgojilnice.
Nič bolje se ne godi na Badenskem, kjer evangeljski cerkveni svet toži, „da mladež od leta do leta postaja poželjivejša, nepokor-nejša in surovejša, in sicer ne samo fantje, ampak tudi dekleta, ki zahajajo v krčme. Na Saksonskem pa so se v zadnjih 12 letih hudodelstva med žensko mladežjo pomnožila za 12 odstotkov, med moško pa skoro za 22 odstotkov, kar najbolj jasno priča, da nravnost pri vsem napredku, o kterem liberalni časniki kvasijo, strašansko peša. Kdor veliko časnikov bere, vsak dan izve o kakem hudodelstvu do-prinesenem od spridene mladeži zlasti po tistih krajih, kjer se liberalizem šopiri.
Najslabejši sad rode pa liberalne šole pruske, kjer se ponašajo, da se borujejo za omiko! Skoro pri vsih shodih so pastorji in učitelji obravnavali vprašanje, kako bi sedalo v okom priti čedalje veči razuzdanosti sedanje mladeži. Pri nekem takem shodu je evangeljski pastor jetnišnice laaške pripovedoval, da leta 1871 in 1872 je bilo med jetniki okoli 167, leta 1873 in 1874 pa že 278 mladih hudo-delnikov. Zadnji dve leti bilo je po zapornicah trikrat toliko 14- do I61etnih, 17- do 20letuih pa dvakrat toliko malopridnežev, kakor prejšnji dve leti. V poboljševalnicah prišel je od 1. 1860 do 1864 komaj na 202 zaprtih en mlad človek, od 1. 1864 do 1874 pa že na 109. In v Bonnu, kjer se je jel liberalizem v novejšem času tako lepo šopiriti pod imenom starokatoličanstva, je nedavno liberalna „Bon.
Ztg." tožila: „Razuzdanost pobalinov po cestah
je proti prejšnjim časom vedno veča".
Pred vsem se pa v razuzdanosti odlikuje glavno mesto. V Berolinu je višja šola mato-pridnosti, piše neki dopisnik „Bresl. Ztng.", ki je videl, kako je v zverinjaku nek 16- do 18letui štrkovec obdeloval svoje pajdaše. Leta 1871 se je tam število mladih hudodelcev, ki še niso 16 let stari, pomnožilo za 300. Med 514 ljudmi, ki so jih 1. 1872 do 1874 pogrešali, našli so jih G3 med berači, potepuhi in razuzdanci; med njimi so bili dečki in deklice, ki še niso bili 14 let stari. Med 405, ki so jih našli mrtve, bilo je 125 otrok in neože-njeuih še ne 18 let starih oseb, ki so sesaini končali. „Beri. Tagblatt" piše: Nravna razuzdanost velikega dela vzrastle mladeži nižjih stanov se od leta do leta bolj razodeva, iu vsakemu človekoljubu prizadeva velike skrbi. Vsaki večer dajejo dekleta, ki v tovarnah delajo, s svojimi spremljevalci v oddaljenih krajih mesta s svojim razuzdanim obnašanjem očitno pohujšanje. Med njimi so fantje in dekleta, ki so komaj 13 do 14 let stari, ki pa za odra-ščenimi nočejo zaostajati; lica so jim bleda, oči vpadeue in polne nesramnosti, ki je nasledek preranega spoznanja hudega, glas predrzen in hripav. Tako se paroma podd po ulicah in poštene ženske psujejo s nespodobnim govorjenjem ter so vsak hip pripravljeni napraviti kak škandal. Pozno v noč je slišati njihovo rujovenje in prepiranje s ponočnimi čuvaji ali pa klici ua pomoč, kadar se začno med seboj pretepati.
Vojvoda Wellington je enkrat na vprašanje, kakšne naj bodo šole, odgovoril: Nisem učitelj; to pa vem, da bo svet za veliko pe-klenščekov bogateji, če šolam ne pridaste dostojne mere krščanskega nauka. Hrabri vojak je prav imel, in njegove besede se dandanes povsod vresničujejo, kjer se šole po liberalnem, to je brezverskem kopitu vravuavajo. Če se pa razuzdanost polasti zrele in nezrela mladine, se korenika družbe človeške spridi, rčkli so Pij IX. v pismu do škofa Dupanloupa, in zamore le nezdrav sad obroditi in družba človeška, ki je že zdaj bolna in propala, mora se naposled čisto razdreti I	(Dalje si.)
Deželni zbori.
Deželni zbor kranjski. Druga seja, 9. marca, je bila kratka, ker so se različnim odsekom podale v pretres sledeče predloge:
se je umikati bolj šopirnasti noši. Vendar še lahko rečeš, opazovaje obleko: ta je dobra kristijanka, kajti ponižnost se opazi na prvi pogled; a zopet ta je mlačna in malomarna katoličanka, ker njeno veselje obstoji v lepo-tičji. Tu vidiš krepko dekle, krasuega stasa, a sramožljivo je zavito v široko haljo, obraz ji je z zastorom zakrit; tam zopet ošabno koraka Oglejčanka, lasje, krasni in črni, so v podobi ščita spleteni vrh glave na temenu, a spredej na čelu so spravljeni v dva stolpa, in v sredi je čelo podobno dolini med dvema gorama*). Od ušes ji vise v zlato vdelani bi-seri, okolo vratu se vije zlata verižica z žlahtnim kamenjem; nage roke objemajo krasne zapestnice, iu na nogah, na krasnih opankah se svetijo demanti, rubini, zaflri. Te niso dobre kristijanke, mlačnost je prevzela sr^i», Pluton, bog bogatije iu lišpa, očarul i p „jjj, du§0.
(Dalje sledf.)
*) Popi» sv. Nikctn, Škofu oglejskega. Primeri: „Operu bt. Nieetno epiac, Aquil,"	pj»,
ročja.	Strmo gleda Evdora za odhajajočima,
gleda,	dokler se odmev korakov ne zgubi,
obrne	se k materi, vidi njeno solzno oko,
ženski	čut prevlada, srce zmore razum, tiho
jokaje	zgrudi se materi v naročje.
VI.
Poldne je proč. Kako vzhurjeno je mesto! Različne govorice se čujejo. Atila, liani, vojska so na dnevnem redu. Duhovi so vznemirjeni, ker je došlo povelje od mestnega glavarja Menapija, naj se oddelek oglejske posadke kar naglo pripravi na odhod, da priteče noriškim legijam na pomoč, da jih reši pogube in pogina. Itavno sedaj se odmevajo trombe mestnih ob-hodnikov, glasi se glas beričev, naj se narod v javno skupščino zbere na Martovem polji izvan mesta, ravno tam, kjer danes stoji sv. Nikolaj pri Rudi, kjer mu bo slavna mestna vlada važno stvar naznanila in v potrditev predložila. Tudi plemstvo je vabljeno, a to se je godilo osobno. Ponosen je bil narod na to, da se ni smelo brez njegovega privoljenja nič važnega
storiti, jako je pazil, da se ta demokratični značaj vlade ne odstrani. A tudi važen nalog je imel narod, svobode je užival dosti, toda ko je zapela bojna tromba, je potegnil vsak možak meč za domovino, za prostost. Vsak zmožen Oglejčan od 18. do 45. leta bil je v sili vojak, vsak je moral prijeti brez razločka za morilno orožje. Vsa vrhovna oblast pak, vojaška in državljanska, je bila združena v rokah carskega namestnika, ki je bil vojni vrhovni poveljnik in starešinstvu ter narodni skupščini predsednik.
Vsi, moški in ženske, se drve vkljub žgočemu solncu na Martovo polje, kjer je že visok oder za oblastnije pripravljen. Vse, brez razločka vere in jezika, hiti tje. Pa lahko boš ločil kristijana in pogana. Pogan nosi dolge lase, ki mu tilnik do ramen iu čelo do oči pokrivajo; a kristijan ima lase pristrižene in čelo prosto, kajti ne spodobi se, da bi bilo čelo pokrito, na kojem je vtisnjeno znamenje sv. križa. In ženstvo? Oj ženevo je vedno enako. Priprostost, v obleki prvih treh stoletij začela
Vladna predloga z načrtom postave gledč boljega obdelovanja ljubljanskega močvirja; — vladna predloga z načrtom postave glede spremembe §. G8. ljubljanskega občinskega reda ; — deželno-odborno poročilo o razmeri skladnega plačevanja stroškov za zdravila in za pota o slučajih epidemij; — dt želnega odbora poročilo s proračunom slapske vino- in sadjerejske šole za 1.1877 in računskim sklepom za 1.1875; — deželnega odbora poročilo zavolj najema vrtnarja za sadje in zelenjavo na Slapu; — deželnega odbora poročilo s proračunom gledališkega zaklada za 1. 1877; — deželnega odbora poročilo s proračunom zemljiško-odvez-nega zaklada za 1. 1877; — deželnega odbora poročilo s proračunom ustanovnih zakladov za leto 1877; — in deželnega odbora poročilo o nakupu Valentin Krisper-jevega posestva „zve-rinjak" za prihodnjo deželno norišnico.
Potem so se volili odseki in sicer:
V	finančni odsek 9 udov gg.: baron Apfaltrern, Dežman, Murnik, Obreza, dr. Poklukar, Ilobič, vit. Savinšek, dr. Schrey, dr. Zarnik;
v peticijski odsek 5 udov gg.: grof Barbo, Kramarič, Pakič, vit. Savinšek, baron Taufferer;	^
v odsek za poročilo o deželnega odbora delovanji 7 udov gg.: Braune, vitez Gariboldi, Grasselli, Ilorak, Lavrenčič, Schaffer, Tavčar;
v gospodarski odsek 9 udov gg.; dr. Bleivveis, Dežman, vit. Gariboldi, Kotnik, P. Kozler, Langer, Murnik, Obreza, dr. Poklukar, Rudež.
Glede teh volitev imamo še nekaj opomniti, kar lastnosti nemčurskih poslancev zopet lepo kaže. Slovenski poslanci so namreč volili v te odseke tudi nemčurje, čeravno ne toliko, da bi prišli v kterem do večine, in so potem izbranim tudi dali vse svoje glasove. Drugače nemčurji. Dasiravno dobro vedoč, da po lastni trmi ne proderö, vendar niso dali slovenskim poslancem nobenega glasu, ampak hoteli vse odseke sostaviti le iz svojih, tako da, če bi bili zmagali, niti eden Slovenec ne bi bil v nobenem odseku. Po tem smo si že naprej gotovi, da, če bi nemčurji kdaj prišli v deželnem zboru le do enega glasu večine, ne bi noben slovenski poslanec prišel v odseke, ki imajo pretresati vse važne reči in zboru staviti nasvete. Se ve, če bi zdaj poslanci Slovenci tako ravnali, bi pač lahko vse odbore sostavili iz mož svojih in nemčurji bi le v zboru glasovali, druzega pa ne bi imeli nič opraviti. Toda Slo-veuec je povsod in od nekdaj dobra duša in rajši povrača hudo z dobrim, kakor s hudim, dobrega s hudim pa nikdar, to navado imajo le njegovi sovražniki. — Vitez Vesteneck ni voljen v noben odsek, in to je prav, tak človek po vsi pravici zasluži, da ga Slovenci prezirajo.
Tretja seja je danes 11. t. m.
V	zboru štajarskem je deželni glavar v svojem nagovoru omenjal žalostnega gospodarskega stanja, političnih vprašanj pa se je čisto ognil. To je prav naravno, ker deželni zbori zdaj nimajo drugega pomena, nego da se posvetujejo, kako naj se razdele bremena in dobe denarji, ki jih na Dunaju nakladajo deželam. Večina predlogov, od deželnega odbora sostavljenih so tedaj računi in proračuni, med drugimi načrti je predlog o nekterih nebistvenih premembah volilnega reda, o darilih za pogozdovanje, o poselskem redu itd. Proračun za prihodnje leto je neki jako žalosten. Dalje so se volili razni odseki, Proti volitvi slovenskega poslanca dr. Itadeja seje od
stranke nemčurske vložila neka oporeka; deželni odbor je nasvetoval voliti poseben odsek, ki naj volitev preiskuje. Druga seja je bila 9. t. m.
V	č e s k e m zboru je deželni odbor nasvetoval, da naj se volitev Staročeha Mildeta ne potrdi, ker je županija članska volilne liste popačila, in jih mnogim tudi ni izročila. Seje se je vdeležil tudi minister Unger.
G a 1 i š k e m u zboru je došlo mnogo prošenj, da bi se zarad silne revščine davki nekterim spregledali. Zbor bo volil posebno komisijo, ki bo imela preiskovati, kako bi se revščini v okom prišlo. Deželni odbor svetuje, da naj se v podporo ubožnih 200.000 gld. vzame na posodo. Vladni zastopnik je naznanil, da se bo pri pobiranju davkov, kar bo najbolj mogoče prizanesljivo ravnalo. — Tudi se je zboru izročil predlog o plači katehetov na ljudskih šolah.
V	drugih zborih volili so v prvih sejah razne odseke. V solnograškem je deželni glavar naznanil, da minister Adolf Auersperg poslanstvo sprejme. Za nižeavstrijski zbor imeli so te dni volitev v okraju Mistelbach-Laa. Od 750 glasov jih je dobil c. namestnik dunajski, baron Conrad samo 368 in treba bo ožje volitve, ki bo 12. t. m.
V	tirolskem zboru je 9. t. m. stranka konservativna izstopila, ker se javne pravice tirolske ne spoštujejo. Ostalih liberalcev je premalo, da bi mogli sklepati.
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. marcija.
Avstrijske dežele.
]%Ta Dunaju so nedavno prijeli in zaprli nekega častnika vojaško-geografičnega zavoda, ki je vladi francoski in ruski neki prodal oborožili red (MobilisirungsordreJ vojne avstrijske. Čudno je, piše dopisnik „Politike", da se tako važno pismo, kakor je oborožni red, zaupa mladim neskušenim iu lahkomišljenim ljudem. Tudi o Uchatiusovih topovih sl ši se nekaj čudnega. Vlada pruska bi bila rada zvedela, kako se izdelujejo ti topovi in je 3 višje častnike poslala na Dunaj. Pa vojno ministerstvo ni dovolilo, da bi bila uslišana njihova prošnja. Poslovili so se tedaj in šli zopet tje, od koder so prišli, a ž njimi so se poslovili od Dunaja tudi trije avstrijski državljani, namreč en mašinist, en vlivar in en monlör, ki so že dalje časa v arsenalu dunajskem izdelovali Uchatiusove topove 1
H»dMkof Hiickrr se je 9. t. m podal v Rim.
"V Gradcu so 8. t. m. izpustili iz ječe znanega dr. T a v š i n s k e g a in ga nemudoma odpeljali na Dunaj, ker mu je bivanje v Gradcu prepovedano. Tavšinski je zoper to prepoved pri cesarju vložil prošnjo, v kteri se vsim socialističnim zvezam odločno odpoveduje.
EPaEneutigiski c. namestnik, baron Rodi č, je bil zopet poklican na Dunaj, kamor se je 8. t. m. odpeljal; vlada neki hoče od njega samega zvedeti, kaj je opravil.
Ogerski ministri so se 7. t. m. z Dunaja vrnili v Budapešto, kjer voda še vedno silno narašča in strašno škodo prizadeva Obravnave se bodo koncem tega meseca zopet pričele; da bi le imele tudi kak vspeh. — V zboru je srbski poslanec dr. Polit stavil prav tehtno interpelacijo o izhodnem vprašanju. Radovedni pričakujejo, kaj bo vlada na to interpelacijo odgovorila, da si že ravnanje njeno proti vstajnikom dovolj jasno priča, kakšni 50 njeni nameni. Za po vodi poškodovane
so tudi sv. oče Pij IX. darovali 50OO frankov, t. j. 2000 gold., ktere je uuncij Jako-bini izročil ministru na cesarskem dvoru, baronu Wenkheimu.
Vnanje dr/.nve.
Vit jugoslovanskem bojišču
so bili te dni zopet hudi boji med Tutki in kristijani. Turki so bili 4. t. m. tepeni pri Dubici in Lani, 5. t. m. pa pri vasi Knljani, ktero so vstaši zažgali in razdjali. Četo Ka-radjordjevičevo so, kakor se iz Zagreba poroča, vojaki avstrijski razgnali in 10 vjetih vstajnikov poslali v Zagreb. — Vstaški vojvodi so sklenili boj-šče prestaviti bolj proti meji srbski. — Minister Itašid je razposlal poročnikom turškim pismo, v kterem jim naznanja, da se preinembe izvršujejo. Tudi piše, da bode v Bolgarijo odšla posebna komisija, ki bo preiskovala pritožbe zarad naseljencev čerkeskih. Preiskovali se bodo tudi dogodki v Angori in Erzeruniu itd. „Pol. Corr." se vradno iz Carigrada naznanja, da pomirjenje v Bosni in Hercegovini od dne do dne napreduje. Istina pa je, da Turki silno grozovito ravnajo s kristijani, ki se vračajo domu, in iz naših krajev ob meji turški se lahko vidijo trupla na kol obešenih kristijanov, ki jih ropne ptice kljujejo. Kdo se bo tedaj čudil, da se bosenski beguni vsled grozovitosti, ki jih Turki dopri-našajo, branijo vrniti se domu in pravijo, da naj jih z bajoneti zaženo čez mejo, če jim ne dovolijo ostati na zemlji avstrijski.
V	pondeljek 6. t. m. so — kakor poroča telegram iz Spljeta — ustajniki Turke tako natolkli, kakor še do zdaj nikoli ne. Turki so hoteli namreč donesti svojim mnogo živeža, strdiva itd. čez Goransko. To sta zvedela vodji Peko Pavlovič in Sočica in sklenila vdariti na Turke na prelazu. Prijela sta jih in kmalu so se začeli umikati. Klanje bilo je grozovito, 800 Turkom so ustajniki glave porezali in čez 1000 drugih ubili in ranili. Vrh tega so jim vzeli vse, kar so sabo imeli, topove, strelivo, živež in živino, ki so jo Turki sabo gnali. — To poročilo se slabo vjema z Andrassy-evimi reformami in s poročili nemških Slovanom sovražnih listov, ki vedno trdijo, da vstaja povsod vgasuje.
V	bavarskem deželnem zboru je 7. t. m. minister Lutz na interpelacijo Frey-tagovo o prepiru njegovem s škof.un Sene-streyem odgovoril, da bi bil besede svoje preklical, če bi bila preiskava imela takšen vspeh, kakor trdi poslanec Freytag. Kakor pa reči sedaj stojč, se tak preklic od njega ne more zahtevati. Joerg je rekel, da stranka njegova s tim odgovorom ni zadovoljna, ker to, kar je minister očital škofu Senestreyu, je obrekovanje.
Na Francoskem sta 8. t. m. novo starešinstvo in narodna skupščina pričela svoje delovanje. Predsednik starešinstva je Gaul-thier, predsednik narodne skupščine je pa Greoy in namestnik njegov Rameau. Republika je tedaj osnovana, a nadškof pariški je prav dobro omenil v nekem javnem govoru, da republika, če se hoče obdržati, mora biti kristijanska. Ministerstvo je sestavil Du-f a u r e.
Ha Špauiskcm so se nektere čete Karlistov umaknile v gore iu se A fonsistom še nočejo vdati. Drugi Karlisti so prestopili v službo Alfonsovo in so se z vojaki njegovimi pobratili. Kortesom se je izročila prošnja, da naj se varuje edinost v veri, kronovinam biskajskim in navarskim pa, da naj se vzemö posebne pravice.
Domače novice.
V Ljubljani, 11. marcija.
(Zaseženi „Slovenec") se je v dopisu „iz Gorenjskega" pregrešil zoper §. 300 k. p. Pod ta paragraf se, kakor znano, da vse vvrstiti, — le kaljenje javnega miru z zasmehovanjem verskih reči ne — mislimo zapeljani po tem, kar se „Tagblattu" — ni zgodilo.
(O mestnih volitvah) pozorimo volivce ljubljanskega mesta posebno še na vabilo „Slovenije," društva za hrambo naroduih pravic, ki se nahaja ob koncu strani. Pri tem pa izrečemo željo, da bi se poiskali posebno taki kandidati, kterim jezik ni zaraščen, ki imajo marveč pogum ob priliki povedati nemčurski svojati na „rotovžu", kar ji gre.
V zadnji seji so mestni očetje reševali pritožbe podane zarad vvrstenja volilcev v različne volilne razrede. Uslišanih je bilo le malo in samo takih, ki so prihajale od posameznih volilcev. Pritožbe političnega društva „Slovenije" pa so bile vse brez pretresanja zavržene, češ, da do pritožeb imajo pravico le volivci sami, nikakor pa kako društvo. Dr. Karol Blciweis je ugovarjal takemu reševanju pritožeb in rekel, da take določbe ni najti v volilnem redu; a ugovarjal je zastonj, kajti nemčurska večina je, ravnaje se po pravilu „Macht geht vor Recht" (moč velja več ko pravica), ostala pri tem, da se pritožba društva „Slovenije" pod klop vrže. Taki so nemčurji! Zapomnimo si to in zapišimo si med vrsto krivic, ki se nam že leta in leta gode.
(Dr. Razlag) je poslal do predsedništva deželnega zbora kranjskega prošnjo, naj bi mu dovolilo zavoljo bolehanja odpust za nedoločen čas. Obžalovaje ga zavoljo bolezni ga vendar zamoremo tolažiti s tem, da ga mi v zboru ne bomo pogrešali, ker bi tako zadnjikrat sedel v njem.
(„Tagblatt" se huduje), da so ubožne vsta-nove skoro povsod pod oskrbništvom duhovščine in zahteva, da naj bi se duhovščini to vzelo in bolje, na prste gledalo. „Wie der Schelm ist,, so denkt er von andern." „Tagblatt" menda čuti, da bi ne bilo varno njemu v oskrbovanje izročiti kaj tacega, ter vsled tega natolcuje tudi duhovne. A pomniti je treba, da ubožni denar je večidel zapušnina umrlih duhovnikov in klerikalcev, kakor bi „Tagblatt" rekel, kteri so v svojih oporokah oskrbništvo in razdelitev denarjev naravnost izročili duhovnikom, ki vsled poklica svojega najbolje vedo, kdo je podpore resnično potreben in kdo ne, Kadar bo „Tag blatt" naredil kako ubožno vstanovo, bode mu slobodno oskrbništvo izročiti, komur koli bo hotel, magari turškemu sultanu.
(Deželna komisija za konjerejo) je v seji (!. dne marca sklenila za letos opustiti konkurenčno štacijo za premiranje konj na Bohinjski Bistrici zarad tega, ker je premalo premij komisiji dovoljenih. Bohinci bodo tedaj morali, ako se bodo hoteli premiranja vdeležiti svoje konje v Radoljico peljati. Druge štacije namreč: Cirknica, Ribnica, Mokronog, Rado Ijica, Kranj in Ljubljana — ostanejo. Dnevi kdaj bo v tem ali onem kraji premiranje, se bodo pozneje naznanili. Ob enem je deželna komisija sklenila premije malo povekšati in si ministerstvo prositi, naj bi dovolilo 332 ceki nov, ker z dosedaj dovoljenimi 270 cekini ne more premij tako razdeliti, kakor tirja to šte vilo štacij in pa namen, kteri se hoče s pre mijami doseči.	(„Nov.")
(Vabilo k besedi), ktero napravi narodna čitalnica ljubljanska v nedeljo 12. marca 1870
Program besedi: 1. Ouvertura iz Vilharjeve operete „Jamska Ivanka", svira vojaški orkester. 2. A. Leban „Domovini", moški zborssamo-in dvospevom, spremlja vojaški orkester. 3. jortzing — Romanca iz opere „Undine" za bariton, s spremljevanjem glasovira, poje gosp. Schmidt. 4. Kreutzer — Trospev in peterospev z moškim iu ženskim zborom in spremljevanjem glasovira iz opere „Nachtlager von Granada". Peterospev pojo gospica Piskarjeva, in ?osp. Valenta, Stegnar, Bizjak in J. Paternoster.
5.	a) Thalberg — b) Koschat — „Pozdrav domovini". Trospevi s spremljevanjem glasovira pojo gospice Namretova, Piskarjeva iu Ihanova.
6.	Lortzing — Moški in ženski zbor iz opere ,Undine", s samospevom za sopran iu bariton s spremljevanjem orkestra. Samospeve pojeta gospica Namretova in gosp. Valenta. 7. „Potpouri slovenskih pesem". Sestavil gospod ka-pelnik Sc h in zel, svira vojaški orkester. — Začetek ob 7. uri zvečer. — K tej „besedi" vljudno vabi častite društvenike
odbor čitalničin.
(Slovensko gledišče.) Prihodnji torek 14. t. m. se bo kazala na slovenskem odru prvikrat po nemški Gürnerjevi „der glückliche Tamilienvater" prestavljena vesela igra „Srečni oče" v 3 dejanjih. Ta igra je prav dobra in mikavna, zato se bo gledišče gotovo napolnilo.
—	Gospica Ledarjeva je nevarno bolna, tako, da jo bomo letos težko še kdaj na odru videli.
—	Gospod Stöckl, pevovodja „dramatičnega društva" in čitalnice, bo spravil 2. aprila svojo po Alešovčevih besedah zloženo opereto „čarovnica" v 2 dejanjih na oder, ktere predmet je vzet iz domačega življenja. — Deželni odbor razpisuje oddajo nemškega gledišča za prihodnjo igralno dobo s pristavkom, da tisti, ki bi si upal prevzeti in voditi tudi slovenske predstave, dobi posebno podporo.
Telraraliriie denarni« cene 10. marcija. Papirni rent» 67-30 Srebrna rant« 71 15 — IKOOletno državno posojilu 110'9ö — Hankine akcije 891 — Kreditu- akcije 171-— — London 116 10 - Sr*lir<> 10,1*25 — Ces. kr. cekini 5 44'/, aONapoIfwn 9-27'„.
Volilcem ljubljanskega mesta.
Ker so volitve v mestui zbor že razpisane, treba, da brž gremo na delo.
Prvo pa je, du se določijo kandidati, ktere imajo voliti narodni volilci.
Zato naj blagovoli vsak volilec, če bi tudi ne dobil Se posebnega povabila, gotovo priti k posvetovanju te zadeve
v nedeljo 12. t. m. ob 11. uri dopoldne
v dvorano čitalnično.
Polit, društvo „Slovenija".
Umrli so:
7. in 8. marcija: Jožefina Kliain, gost. otrok, 8 1. za otrpnjcujem možganov. Fr. Kikclj, delavec, 22 1., v bolnišnici, za jetiko. Marija Breindl, žel nadzornika otrok, 10 1., za otrpnj. srca.
Eksekutivne dražbe.
16. marca. 3. Ant. Vičič-evo (3091 gl.) v Ljubljani. —
Na Štajarskem.
13.	marca. Jan. Rataj v Zoki (2).
14.	marca. Jan. Smolej (3).
15.	mnrea. Jan. Zorijan v Dulcnbcrgu, Martin Peslak v Žavcu, Val. Soline v Ljubečnem, Jož Jezcrnik v Iludini, Jak. Jobst v Ilonci, Anton Plot v Samuših, Peter Slopnik v Ropali, Anton Jakob v Iludini.
10. marca. Polanc v Prodnemvrhu s pohištvom vred 16.000 gl. (3).
Poslopje je trdno in prostorno, stoji v sredi vasi in je posebno pripravno za
Št AC II II O , ktera bi se gotovo tudi dobro splačevala, ker šteje vas s sosednjo Prigorico 200 hiš, pa za kramarsko blago nima nobene štacune, za specerijsko pa le eno, ki pa ne zadostuje. Dobra štacuna z mešanim blagom v Dolenjivasi bi pa bila prav na ugodnem mestu tudi za spodnje vasi doline ribniške in za bližnje kraje kočevske, ki morajo v oddaljeno Ribuico ali pa celo v Kočevje hoditi po potrebne reči.
Več in natančneje se izvč pri uredništvu „Slovenca".	» (16—2)
Spričevalo.
Znanstvena razsodba
o lekarniearja gospoda
Wilhelma
antiartritičnem, antirevmatičnem
tri čistečem čaji
Kdor o neomorjonem sleparstvu, ki se v novejšem času uganja z različnimi zdravili za vse, ima le količkaj pojma, ho lahko razumel nezaup-nost zdravnikov do takih pripomočkov in ne bo so mu zdela pedantna mržnia do novotarij, če se zdravnik s smehljajem obrne od takih čarobnih zdravil. Vendar pa tudi to pravilo ni brez izjeme, in to je opravičeno in pristojno v onili slučajih, kjer je po istini potrjena skušnja in na tej naslonjeno sploSno pripoznanje občinstva prehitelo zdravniško poskušnjo in izreklo — kakor pri Wilhel-movem kri čistečem čaju — svojo razsodbo, kajti splošna razsodba je najzanesljivšo poroštvo, da je kaka reč, dobra in kuj vredna, in se jc najbolje pri Wi'.helmovem, za različne revmatične bolezni, putko, trganje priporočanem kri čistečem čaju skazUo, ker jd, rabljeno pri najtrdovratnejših vlioreniujeiiih revmatičnih bolečiuah in pukinih napadih, zelo vzbud lo zatrto deliivn st kože in pot.
Zlasti se je pri revmatičnih, putkimh bolečinah človeškega trupla, pri kterih je vedno mrzlica in udje otekajo, se vuemajo itd., pri podagri, bolečinah v križn, ob plečah, pri trganji po udih, če so členi trdi, pri krču v mečah, cei6 pri zabasanji in hemorojdnih težavah ta čaj skozal kot zelo močno zdravilo.
Zato se zamore ta čaj za navedene bolezni na vso moč priporočati.
V Berolinu januarija mesca 1872,
(L. S.)
(84-3)
Dr. Johannes Müller,
medicinski svetoik.
Svarimo pred ponarejanjem in sleparijo.
Pravi Wilhelmov antiartritični antirevmatični čaj za čiščenje krvi se dobiva le iz prve mednarodne fabrikacije Wilhelmovega antiartrit.ičneda antirevmatičnega čaja za čiščenje krvi v Neunkirchenn pri Dunaji sli v mojih po časnikih navedeuih zalogah.
Zavitek, v 8 obrokov razdeljen, po
predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jezicih 1 gld., posebej za kolek in zavoj 10 kr.
Na ugodnost p. n občinstva im« Wilhelmov antiartritični antirevmatični čaj za čižčenje krvi tudi: V LJubljani Peter Lasnik; v Kranji lekar K. Šavnik; v Postojni, Jožef Kupferschmid; v Gorici iekar Franzonl; v Novem mestu Dom. Ricoli; v Metliki lekar Alf. Matter; v Beljaku Matevž Fürst; v Celji Baumbach in Franc Rauscher; v Mariboru Alois Quandest; v Celovcu C. Clementsohitsch; v Prassbergn Tribucj v Varaždinu lekar dr. Kalterjll, lokarju.
V Dolenjivasi pri Ribnici so daje
hiša v najem.