Poštnina plačana v gotovim IZHAJA Mtak ponedeljek ob i ijutraj. NAROČNINA mesečno 4 Din. četrtletno 10 Din, polletno 20 Din. — V Ljubljani, Ma* riboru in Celju dostavljen na dom mesečno i Din več. — Za inozemstvo mesečno 6 Din UREDNIŠTVO V LJubljani, Km*fljeva ul 5-telefon U. 3121 3/23 3/24. 3/25 3/26 UPRAVA v Ljubljani Prešernova ui 54. telefon » 3/22. 3123 3124, 3125. 3/26 INSERATN1 ODDELEK v Ljubljani. Pre* Sernova uL 4, telefon It 2492. Leto III. Liuhliana, 14 oktobra 1429. Sttv 41 Francosko jugoslovensko slavje v Ljubljani Velika manifestacija povodom odkritja spomenika Napoleonu in Iliriji oživljeni - Praznik jubilejnih svečanosti Ljubljana je na čelu Jugoslavije znova učvrstila tesno prijateljsko zvezo s francosko republiko Ljubljana, 13. oktobra. S silnim zanosom, ki se da čutiti in opaziti le ob redkih zgodovinskih slavjih. je danes Ljubljana odkrila spomenik imperatorju Napoleonu in Iliriji oživljeni. Gotovo ne pretiravamo, če povemo, da je poglavitna skrb vsestransko vestnih aranžerjev bila posvečena nebeškemu vremenarju, ki pa je tudi za današnjo nedeljo izkazal svojo velikodušno naklonjenost. Iz meglic se je izmotalo krasno jutro, ki je najavljalo solnčni dan, vreden tako veličastne manifestacijo, kakor je Ljubljana v letih po vojni izza regentovega obiska ter izza vsesokol-skega zleta ni doživela. Življenje je vladalo, na ulici že zgodaj. Vsa Ljubljana se je prebudila okrašena z neštetimi državnimi trobojkami, sleherni se je potrudil, da pripomore k sijaju zgodovinskega praznika. Razen dolgih državnih trobojk, ki so plapolale s streh, so mnogi hišni posestniki osobito v sredini mesta okrasili okna s cvetjem in zastavicami, trgovci so opremili svoje izložbe z zgodovinskimi slikami in trikolorami in celo avtomobilisti so dekorirali svoje stroje z malimi pra-porčki. Dopoldanski vlaki so dovedli v Ljubljano mnogotere deputacije nacijonalnih organizacij in občinstva, isto vlogo so v veliki meri izpolnili tudi številni avtobusi. Tako se je že kmalu po osmi uri razlival po ljubljanskih ulicah močan dotok okoliškega prebivalstva, a Ljubljana sama je odmevala v sozvočju godb, fanfar, organizacijskih povelj in strumnih koračnic posameznih organizacij, ki so osredotočile svoj pohod proti zbirališču okrog: Vodnikovega spomenika. Bilo je na nogah vse mesto. A izvrstno urejena rediteliska služba je s pomočjo policije vzdrževala kar najboljši red od priČetka do kraja. Poleg vzorne rediteljske službe in prevdarno strnjenega programa je prekrasno vreme pripomoglo k najlepšemu uspehu grandijozne manifestacije. Že v trenutku, ko se je na čelu ogromne povorke pomaknila sokolska konjenica skozi središnje mestne ulice, .je solnce razlivalo nad Ljubljano svoj zlati blagoslov. In tako zlata je bila nato vsa nedelja, poveličana s prisotnostjo deset in desettisočglave množice, z velebnimi govori mestnega župana dr. Puca, ministra poslanika g. Darda in zastopnika vlade generala Hadžiča ter z divnimi poklonitvami, med katerimi je osobito salut zastopnika francoske vojske generala Roseta ustvaril najgloblje pijetetno razpoloženje. Nepozabni trenutki, nepozaben jubilejni dan! Slavnostni sprevod Krekov trg je že kmalu po devetih nudil divno živobojno sliko. Prispela je sokolska konjenica, ki se je postavila tik palače finančne uprave, prikorakale so vrste Sokolov, istočasno se je pojavila četa vojaštva v novih uniformah, z vojaško godbo. Kmalu so bili na mestu tudi oddelki Orlov in Orlic, pridrobiie so pod vodstvom učiteljev in učiteljic množice dijakov in dijakinj, pojavili so se skavti, prihajale so od vseh strani dame v narodnih nošah. Pred Mestnim domom so se uredile čete gasilcev, tam čez Zmajski most je bilo opaziti zbiranje članov ljubljanskih pevskih zborov, zopet drugod so se zbirali člani narodnih društev in organizacij. Vsepovsod v okolici je vzvalovilo bučno življenje. Med množicami so se kretali spretni reditelji, ki so izvrševali ukaze organizatorjev sporeda in poznejše povorke. Na trgu so odmevala rezka vojaška povelja, sokolski vzkliki, povelja gasilskih načelnikov, klici skavtov. Med vse to se je mešal ščebet naše šolske mladine, ki je zrla v vso pisano gnečo veselih, vedrih lic. — Živela Jugoslavija! so vzklikali malčki neprestano in mahali proti množicam. ki so tvorile gost špalir na ploč- i nikih. — Živio kralj Aleksander! je odjek-nilo iz vrst srednješolcev gori na Poljanski cesti. Vzkliki mladine so se culi kakor poziv in naenkrat je zaorilo vse v burnem pozdravu domovini, kralju in Franciji. Takoj po 10. se je pričela formirati impozantna povorka, razpored je vodil magistratni ravnatelj Šebenik. Na čelu sprevoda je zablestela stan- darta sokolske konjenice. Za njo je stopala vojaška godba pod vodstvom višjega kapelnika dr. Cerina. Rezko povelje, odločni koraki in pojavila se je častna četa vojakov š čeladami na glavah, oboroženih s puškami. Za njimi je stopil v vrsto številni oficirski zbor. Na odprtem prostoru se je tedaa pojavila šolska mladina. Na stotine je bilo mladih punčk s cvetlicami v rokah, učencev meščanskih šol, gojencev in go-jenk raznih zavodov, trgovske šole, učiteljišča, dijaštva vseh ljubljanskih srednjih šol. — Hoj, ali je mladine! so se culi neprestani vzkliki iz špalirjev. Matere gledajoče svoje otroke, so bile ponosne, očetom je z obrazov, sijalo zadovoljstvo in pozdravljanju kar ni bilo kraja Dijaki in dijakinje so nosili razne lept vence, da z njimi podajo tribut sporni nu Napoleona in neznanega francoskega vojaka. Za šolsko mladino je korakalo zastopstvo Ženskega saveza, dame v narodnih nošah so enako nosile krasen venec in enakega za njimi zastopniki profesorskega društva. Pojavila se je sokolska godba in po ulicah je zmagovito donela sokolska koračnica. Za godbo, 17 prapori in starešinstvom JSS so stopale dolge vrste Sokolov iz mesta in okolice, pa tudi iz oddaljenejših krajev. Takoj za njimi so se zvrstili gasilci, skupno gotovo nad 200. Na čelu jim je stopal starosta JGZ Josip Turk v spremstvu poveljnika ljubljanske gasilske župe Zupana. Prvi oddelek je vodil starosta Drašler iz Borovnice, _ drugega Ilojan in tretjega Arhar iz Št. Vida. Modre uniforme gasilcev so v sprevodu tvorile izredno slikovit kontrast napram ostalim že itak pestrobojrtim skupinam. Za gasilci je stopalo s praporom na čelu zastopstvo UJNŽB, takoj za njimi pa je neutrudno svirala železni-čarska godba »Sloga«. Za njo so korakali oddelki Orlov in Orlic z 12 prapori. Kakor cvetje je bilo v sprevodu naše ženstvo. Pogled na okrog 100 narodnih noš je bil zares presenetljivo lep. Pač že dolgo nismo videli tako močne in učinkovite skupine. Sledila so ljubljanska pevska društva s tremi prapori. Pevcev je bilo skupno zastopanih v po-vorki nad 200. Izredne simpatije so bile deležne strumne skavtske vrste; pogumna, zdrava mladina! Za viško godba »Gradašca« so stopala društva naših akademikov s staroslavnim praporom »Triglava«, nato precejšnja skupina rezervnih oficirjev v uniformah, bojevniki iz svetovne vojne in člani še vseh mnogobrojnih društev in organizacij, ki so se prijavile h proslavi. Sprevod so zaključile originalne skupine narodnih noš .na štirih vozovih. Spredaj sta se vozila fant in dekle na okrašenem koleslju, na ostalih treh vozovih, ovenčanih z zelenjem, pa so sedeli moški z vivčki, žene in dekleta- s cekarji, iz katerih so pridno razmetavale cvetje. Široko so se raztegovali mehovi harmonik in od časa do časa je planšar zatrobil v rog... Poslednje meglice so se že zdavnaj razblinile pod toplo Drigrevajočim sota-cem, ko se je vila impozantna in nad vse živahna povorka po Mestnem in Starem trgu čez Šentjakobski most gori po Zoisovi cesti na svečanostni pro-.stor okrog spomenika na Val vazo rje-vem trgu. častni gostje Med tem so se bili na lepo urejeni terasi na knežjem zidu že polnoštevilno Zbrali odlični povabljenci, ki jih je sprejemal župan dr. Puc. V spremstvu velikega župana dr. Vodopivca se je z avtomobilom pripeljal zastopnik vlade vojni minister general Hadžič, takoj nato je prispel avto, v katerem je Oton Župančič dovedel na slavnostni prostor dragega jugoslovenskega prijatelja univ. prof. Haumanta in inž. Vignerota, nakar je sledil prihod kraljevega zastopnika divizijonarja Save Tripkoviča, francoskega poslanika ministra Darda, generala Roseta in ostalih francoskih gostov. Na slavnostni tribuna je tako bila zbrana prominentna družba predstavnikov civilnih in vojaških oblasti. Prispeli so: predsednik vds. dr. Rogina, ljubljanski knezoškof dr. Jeglič in še nekateni višji cerkveni gospodje, starosta JSS Gangl, mestni poveljnik general Popovič, rektor dr. Dolenc, magistratni ravnatelj dr. Zarnik, prosvetni šef dr. Lončar, 1 ravnatelji vseh ljubljanskih prosvetnih zavodov, občinski svetniki in zastopniki naših gospodarskih krogov s predsednikom zbornice TOI Telačinom in Napoleon Bcnaparte ■generalnim tajnikom dr. Windischerjem na čelu, nadalje zastopniki nacijonalnih in kulturnih društev, osobito tudi ženskih organizacij z go. Franjo Tavčarjevo in drugimi damami. Slavnostni prostor je bil daleč naokrog ob vtoku ulic, vodečih na trg, zavarovan pred »invazijo« številnega občinstva s kordoni policije in rediteljev V obližje spomenika so bili pred prihodom sprevoda razen povabljenih gostov pripuščeni samo novinarji, donašalci vencev, častniki in posamezni funkcionarji. Osobje Radio Ljubljane je na nizkem govorniškem odru v neposredni bližini spomenika postiralo mikrofon in aparate za oddajanje, filmski operater g. Badjura je v spremstvu mnogih fotografov nameščal svoj aparat ter orrHo ster mozaik prekrasno skupinsko sliko. Pogled s tribune je bil naravnost očarljiv. V polkrogu neposredno pred spomenikom so se postirali nosilci vencev z nekaterimi lepimi narodnimi nošami v sredini. Na desni se je v osmerostopu ustavila sokolska armada, levo od nje gasilske čete. Orli in zadaj na levi častna četa ljubljanskega vojaštva. Vmes vse naokrog ter doli do bližine univerze, kjer je fronto presekala sokolska konjenica, so stale množice dijaštva. društev in raznih korporacij. A pod spomenikom v fronti križevniške cerkve se je nahajala vojaška godba pod vodstvom višjega kapelnika dr. Cerina in združeni pevski zbori pod vodstvom dirigenta Zorka Prelovca. Tik pred obema glasbenima korporacijama je narodno ženstvo, pretežno v krasnih narodnih nošah, s skavti izpopolnjevalo pre-iestni okvir spomenika. Kakor sokol, srebrno blesteč v sijaju jesenskega solnca, je med tem krožil nad mestom aero-plan »Ljubljana« in sipal propagandne letake. — Pomozi Bog, junaci! je vojni mini- ster general Hadžič pozdravil častno četo. — Bog ti pomogao! se je gromko glasil odgovor, nakar je vojni minister izvršil ogled ter se podal k skupini oficirjev, ki so istotako gromko odzdravili njegovemu pozdravu. Vedno bolj se ie med tem na slavnostnem prostoru kopičila skupina k skupini. Zanimivo je bilo opazovati francoskega generala Roseta. ki se je približal spomeniku, ga z dopadajenjem ogledoval in obenem simpatično motri! naše vojaštvo. Slavnostni spored se je pričel z mogočno uverturo. Združeni pevski zbori so pod vodstvom Zorka Pnelovca krasno ubrano zapeli Ipavčevo: Ilirija vsta-ni! Zbrana množica je pesem poslušala odkritih glav. Znak vojaške trom-be je nato najavil slavnostni nagovor mestnega župana dr. Dinka Puca, ki je živahno pozdravljen stopil na govorniško tribuno, v bližino mikrofona. Preko Zvočnikov nameščenih na vogalih bližnjih hiš so preko trga glasno donele njegove tehtne pozdravne besede. Pozdravni nagovor župana dr. Puca Valentin Vodnik snemal skupine dohajajočih gostov. Vsa okna okoliških hiš so bila že davno pred prihodom sprevoda gosto okupirana. Lagodno so v pohlevnem vetriču plapolale standarte na 71 rdečih drogovih Dve beli zagrinjali sta pred krasnim solnčnim dnem zakrivali bronasto glavo cesarja Napoleona in Ilirije oživljene. Razpored na slavnostnem prostoru Okrog pol 11. se je po Emonski cesti začel približevati slavnostnemu prostoru velSki sprevod, s sokolsko konjenico na čelu. Mogočni takti vojaške koračnice so mahoma dvignili navdušenje. Po-trajalo je gotovo pol ure, preden se je ogromna povorka po točno določenem redu in razporedu razvrstila v širokem krogu, dopolnjujoč neprestano liki pe- Jutri poteče 120 let kar ie cesar Napoleon s Schonbrunnskim mirom ustanovil »Ilirske province« V nih so bile združena Kran.ska, Goriška. Trst. beliaški okraj. Dalmacija, skupaj skoro Doldugi mililon prebivalcev z glavnim mestom Liubliano. Prvikrat v zgodovini so bili združeni Srbi. Hrvatie in Slovenci v eni državni organizaciji. ki ie dobila pomembno ime Ilirija, označuoče že takrat da so vsi trii e en narod. ki ima skupno ime in usodo. V tem leži najvažnejši moment Napoleonovega ukaza. Francosk' režim bi bil mogel biti nasilen in krut. — deistvo, da je veliki cesar Francozov spoznal in proglasil enakost Jugoslovenov. bi bilo izbrir salo vsako krivico. Toda ta režim ni bil nasilen ne krut. Francoski guvernerji prvi maršal Marmont. so prosvitljeni duna francoske revoluciic videli, da biva v teh deželah narod, ki ie bil ubit oo stoletnem suženstvu. čeear sociial-na struktura ni odgovarjala načelu enakosti in bratstva, ki se skoro ni zavedal samega sebe. Ta narod ie bilo treba d vi en i duševno, privezati za na zaoadnn kulturo, dati mu samozavesti tako v narodnem kot sociialnem pogledu. Franciia je storila v tem do žledu, kar Je mogla. Poleg maršala Marmorna gre tozadevno največja zasluga Charlesu Nodieru, čegar visoka inteligenca in srčna kultura mu ie Domagala vzljubiti naš rod in našo zemljo. Kakor ie Napoleon spoznal veliko strategično in gospodarsko važnost ilirskih dežel, tako ie Nodier razumel, da »imaio ilirske dežele veliko Drednost radi svoje srečne lege. ker imaio zvezo z niileošimi literaturami na svetu. Oporo sc našli Francozi v krogu onih prosvitljenih slovenskih mož. ki so baš tista leta prej delovali na duševnem preporodu Slovencev. Na čelu sta bila Zois in i Vodnik, ki ie v trenutku, ko ie zaplaoo-lala na ljubljanskem gradu francoska tri-; kolora postal navdušen Priiateli Francozov. On. ki je bil Slovenec iz dna svoie duše je prvi razumel pomen Napoleonove proklamacije. videl ie v svoiem duhu. kako se združuje ilirski rod od Triglava do meja Grecije. videl je z zapadno kulturo prepojeno svobodno, v mednarodnem prometa obogatelo ljudstvo, ponosno na svoi rod in svoje ime in zaklical ie: Ilirija vstani! Zal ni ves narod razumel takrat še pomena tega poziva. Stoletja suženstva so zatemnila narodu misli in mu skalila pogled. Orel. rojen v kletki, ne ve, kai so sinje višave: da znaš ceniti svobodo, moraš biti vsaj enkrat svoboden! Boš-lj narod moj razumel danes ta klic? Glej. nisi čul bobnov onih. ki so 14. iuliia 1789. naskočili Bastilio. Nisi doumel klica svojega prvega pesnika-preroka. Le malo sinov si imel. ki so 1. 1848. umeli Pomen strelov na dunajskin barikadah. Padla sta 1909. Adamič in Lunder. na vendar nisi bil še v svoii celoti zrel za svetovno vojno. Boš narod moj, razumel danes ta klic? Ilirija vstani! Danes Te kliče Tvoj kralj. Tebe svobodnega na svobodnih tleh! Boš našel v sebi moč. da vržeš iz sebe vse. kar je gnilega, boš znal izbistriti svoi pogled. da boš videl ored seboi bleščeči čili: svojo lastno srečo, moč in ugled med narodi sveta? Glej, veliki cesar Francozov ti je sam podpisal pravdo. Niegova Iliriia ie prvi svit lepše bodočnosti, je predhodnica Jugoslavije. Tako se snuie vez iz stoletia v stoletje. zato se spominjamo danes s hvaležnostjo velikega cesarja. Spominjamo Pa se s hvaležnostjo tudi francoskega naroda. Današnii dan naj ie tudi dan zahvale niemu Hvaležni smo mu za to. kar ie storil za nas pred 120 leti. hvaležni za svobodo, ki nam io ie dal. za šole. ki nam jih ie ustvaril, za kulturo ki nam io je prinesel, za spoštovanje, ki ga ie izkazal našemu ieziku In hvaležni smo Franciii da je to česar ni mogla dovršiti preišnie stoletje, izvršila v tem stoletiu. ko so nieni sinovi padali v stotisočih in Drelivali svo o kri tudi za našo svobodo! Počastiti smo hoteli zato spomin francoskega voiaka. ki .ie že ored 120 leti se za nas boril na naši zemlji: poiožilj smo ood ta kamen niegov pepel da bo nam in zanamecem sDomenik žrtev, -ki iih ie doprinesel francoski narod za nas. ...... Nous avons čjeve ce mopument oour que notre nation ne cesse iamais de parler d' IIlyrie qui.. čtat orčcurseur de la Yougo-slavie. a pour la premiere fois reuni en elle les fils des trois races vougoslaves. Serbes._ Croates et Slovenes. Nous 1'avons elevč a la memoire du grand Empereur qui. le premier, a vu Firnoortance de notre pays et a donne a notre langue la Plače qu'lle meritait Nous la vons eie-v6 en remerciement a la grande nation francaise qui a fait tant de sacrifiees pour nous. Nous l'avons eleve en-Thonneut de 1'armče franeaise oui a combattu aussi. pour notre liberte et du soldat trancais qui est tombe oour nous. , Ta spomenik Ilirije oživliene nai bo narodu v ooomin. NaDoleonu v soomin. Franciji v zahvalo Zavesa padi! Tj pa neznani vojak Naooleonove armade. ki si padel za našo svobodo na naših tleh. počivaj med nami v slavo in čast tvoje velike domovine! Ob besedah: »Zavesa padi!« sta bili odstranjeni obe zagrinjali in v zlati jesenski dan sta zasijala obraza Napoleona na eni in Ilirije oživljene na drugi strani spomenika. Razantna salva je pretresla ozračje in županovemu vzkliku na čast Jugoslaviji in Franciji je sledil buren odziv desettisočglave množice. Vidno vzradoščen je poslanik Dard čestita! županu. Okrog spomenika Visok je 14 metrov, viden daleč naokoli. Zlasti je lepa perspektiva Vegove ulice s spomenikom v ozadju ob pogledu s Kongresnega trga. Na širokem oostavku z izbočenim robom kini obelisk navzgor, na vo-gali.i podstavka pa stoie štirie 1.80 m visoki in 40 cm debeli vogalni stebriči. Spomenik je ves iz lepega belega hvarskeg;* marmorja. 16 kvadrov je nanizanih drust vrh drugega, a na konici siie zlati grb Ilirije. Koliko so za spomenik porabili materiis-Ia? Približno 20 kubikov marmorja, ki le veljal v Ljubljano Dostavljen 56.000 Din. Stroški prevoza in obdelave oa so bili st-veda tudi precejšni i. Skuone breme v iznosu 100.000 Din si delijo mestna občina. Glasbena Matica in Francoski institut. Delo je nrevzela domača kamnoseška tvrdka Toman in ga v določenem roku izvršila. Oba močno izrazna obraza, ki iu ie modeliral akademski kirar Dolinar. ie. vlil zagrebški livar Oblak, naš roiak. Postavlia-nie spomenika in preureditev trga ie poleg faktorjev mestnega gradbenega urada ves čas nadzoroval arhitekt Plečnik, oče celotnega osnutka. Na spomeniku so od nrvega do petega kvadra navzgor vklesane zlate črke nam-sov, ki iih je sestavil pesnik Oton Župančič. Pod glavo velikega imperatorja stoje Vodnikovi stihi- NAPOLEON REZHE ILIR1A VST AN DUH STOPA V SLOVENZE NAPOLEONOV EN SAROD POGANJA PREROJEN VES NOV \ Ponedeljek, M. X. !W9. Na nasprotni strani. Dod glavo Ilirije Pfc ie vklesano: NA OREZIE ZHELU KORDNTO STOJI ILIRIJA V SERZU EVROPE LESHI Na strani Droti Rimski cesti ie naDis v francoščini: SOUS CETTE PEERRE NOUS AVOiNS DEPOSE TES GENDRES SOLOANT SANS NOM DE L' ARME NAPOLENHENNE POUR OUE TU REPOSES AU MTLEU DE NOUS TOI OUf EN ALLANT A LA BATAILLE POUR LE GLOIRE DE TON FMPEREUR ESTOMBE POUR NOTRE LIBERTE A na nasprotni strani, oroti križevniski .cerkvi, blesti oiietetna poklonitev prahu neznanega francoskega voiaka: NE VEMO KJE SI SE RODIL NE KOD TE JE VIHAR PODIL PRI NAS SI PAL ZA NAS SI PAL DA JE NAŠ ROD IZ MRAKA VSTAL Salut predstavnika francoske vojske Županovemu govoru je sledil nepozaben prizor, ki je uprav fasciniral vso okolico. Zastopnik francoske vojske general Roset je prevzel bronasto palmo francoskega vojnega ministrstva, ki sta jo dotlej nosila en naš poročnik in podčastnik ter jo položil ob vznožje spomenika. Oddaljil se je nato na pet korakov, izvlekel sabljo, pozdravil z njo in nato v dveminutnem molku izkazal čast Napoleonu, Iliriji oživljeni in neznanemu francoskemu vojaku, počiva-iočemu v vznožju spomenika. Ko je spet dvignil sabljo k pozdravu in jo vtaknil v nožnico, je ozračje pretreslo burno vzklikanje na čast Franciji, po-jačeno mu osobito ob prizoru, ko se je na govorniškem odru pojavil zastopnik francske vlade poslanik Dard. — Živijo Dard! — Vive Ia France! — Vi ve la Yougoslavie! — Živela Jugoslavija! je vzradoščen odvrnil minister Dard in je šele po daljših ovacijah mogel pričeti s svojim velikim, znamenitim nagovorom, ki ga je govoril francoski in se v slovenskem prevodu glasi: Velik govor francoskega poslanika Gospoa minister gospod žuDan. gospoda! 120 let ootcin. ko ie Napoleon I., ustvaril Ilirske pokrajine, ie hotelo mestn Ljubi,ana proslaviti s trajnim spomenikom začasno združitev enega dela Jusoslaviie. s starim francoskim cesarstvom. Niesr. Veličanstvo, kralj in kr. vlada sta poslala zastopnika, gospoda voinega ministra na to slovesnost. Čast mi ie izraziti Vam tukaj iskreno zahvalo vlade republike. Franciia bo globoko giniena od znakov tako nežnega prijateljstva: visoko bo cenila takšno svedo-čanstvo. Ta soornciiik bo govoril, da se francoski vojak, zvest plemenitemu idealu svojega naroda, ni nikdar ooiavil na iugo-slovenskili tleli drugače kot nsvobodilec in priiateli. Spominjal bo vse tri veje jugo-slovenske družine, da ie bila Franciia navzoča tudi ob zori njihove neodvisnosti. Od ilirskega spomenika v Liubliani do francoskega grobišča v Bitolin bo držala neprekinjena veriga spominov ter ustvarila na neomajni podlagi tesne vezi med obema državama, ki bosta poslei kot zaveznika ščitila evroDski mir. General Bonaparte se je ooiavil v Liubliani 28. aprila 1797 ob osmin ziutraj. prl-šedši iz Gradca. Spremila sta ga generala Massena in Murat Nastanil se ie v škofiji, sc nekoliko odpočil in se ob devetih pokazal ori oknu zbrani množici. Eden Vaših roiakov nam ga opisuie: nizke postave, riave polti, ki vleče na rumeno, vdrtih lic, ravnega nosa. vdrtih oči. zelo živahen tei izrazito gledajoč okoli sebe: kratkih besedi, s čela se mu čita razumnost: oprava zelo preprosta. Ko ie sprejel svoie častnike, ie obedoval z nekaterimi generali in preprostim grenadiriem. Iz Liubliane ie 28. aprila vrhovni poveljnik voiske v Italiji pisal diviziiskemu generalu Bsrnadotteu. ukazujoč mu. naj pošlje dva bataliona v Palmanovo. kier so bili 30. aprila potrjeni predhodni dogovori v Leob-nu. ki so kronali nesmrtne zmage. 29. aprila ob dveh popoldne ie general Bonaparte zapuščal Vaše mesto v družbi pribočnika in v spremstvu 12 lovcev. Murat in Massera sta ostala tu še nekai dni. Ker se mu ie mudilo na kongres v Ra-stadt nato pa v Pariz ie bil Bonaparte pravkar dal zasesti Jonske otoke. S svojim sokoljim pogledom je ta osemindvaisetletnl mož spoznal pot proti Oriientu in sanjal o Aleksandrovi slavi. Mani ko leto dni po-zneie ie odpotoval v Eeiot. Leta 1805., potem pa 1809.. oo Slavkovem in po Wagramu ie Napoleon I. raztegnil svoie gospostvo do Dubrovnika, nato do zagrebških vrat in tako združil v svoi kratkotrajni imperij več leoi/i dežel, katere ie naša skjpna zmaga eno stoletie poznete prepustila njihovi prirodni usodi združivši jih z njihovimi brati v Srbiii. 22. januarja 1810. je Karadjordje. ki se ie že sedem let boril za osvoboditev Srbije, pisal Napoleonu: »Po pravici Vas imenuieio Velikega, kaiti mnogi narodi so Vam dolžni zalivalo -/a svoi obstanek in sedanie hluv 'ie zlasti še Ilirija nedavno od smrti obujena, kjer bivajo naši plemenski bratie«. Z ustvaritvijo Ilirskih dežel ie Napoleon nameraval nadaljevati silno borbo, v katero ie bil zapleten in ki bo brez dvoma ostala kot eden naioresenetliiveiših prizorov v zgodovini. Na eni strani se ie hotel polastiti kopnih in morskih potov oroti Carigradu, na drugi strani pa postaviti italijanskemu kraljestvu nekako obmeino pokrajino ob bok proti Avstriji. Ker pa ie izšel iz francoske revolucije, ki ie bila proglasila pravice narodov, ie bil ves prešinien z nienim duhom. Kakor ie to povedal na njegovem grobu maršal Focn. ie dobro vedel, da je nad voino mir. Njegova trajna zasluga pred bodočnostjo bo ta, da ie bil velik buditeli narodov in pobornik demokraciie. Njegov realistični duh. venomer hrepeneč po miru. katerega ni mogel doseči, ie sredi bojev zasnoval obširne načrte za evropsko federacijo, kot da bi slutil te. ki se iih danes znova lotevamo. Niegove osvojitve (to sedai priznavajo celo naši nasprotniki) niso imele drugega smotra. Brezplodne niso bile. Zrno, ki ga je vsejal v Vašo plodno zemlio. ie obrodilo za njim in vi ste pozvani na žetev. Maršal Marmont, vojvoda Dubrovniški. ?e bil pod Napoleonovim navdihom organizator Ilirskih dežel. Tu ie bival skoro neprekinjeno od 1806. do 1811.. soočetka na čelu čet. ki so zasedle Dahnaciio po bratislavski pogodbi, pozneje kot vrhovni guverner Ilirskih pokrajin no mirovnih pogodbah v Schonbrunrfu in na Dunaiu. Ker se ie s svoiimi četami udeležil obhoda L 1809., je bil s 35 leti imenovan za francoskega maršala. Kot potomec plemenite rodovine. ki je šla z revohierjo. izobražen. ceJo učenjak, vijuden, vnet za siiai. čkrvekoliaben in plemenit. si je Marmont prizadeval, da se prikupi ljudstvom, ki so mu Ma zaupana. Zagotovil je red in blaaobit med n&ni tei jim prihranil voine nadloge. Potrpežljivo ie poslušal njih pritožbe m se zastavljal za njih pravice. Želel ie storiti Še več in se 0 ^e iele množice polagoma razhajati. Kako močne so bile impresije vseh onih tisočev. ki so ^e udeležili velikega slavja, je bilo opažati tekom vsega dneva in včera, ko je tvoril snov pogovorov en sam motiv: proslava 120 letnice Ilirije oživljene. Banket Po 13. uri so se številni odlični po* vabljenci zbrali v veliki, lepo okrašeni dvorani Kazine. Balkon je bil dekori* ran z Napoleonovimi grbi, obkroženimi z našimi in francoskimi zastavicami, v pročelju dvorane je visela velika slika kralja Aleksandra. K banketu so prišli poleg kraljevega zastopnika divizij o* narja Save Tripkoviča in vojnega ministra generala Hadžiča vsi visoki franco* ski gostje z ministrom Dardom in ge* generalom Rozetom na čelu, nadalje veliki župan dr. Vodopivec, ljubljan* ska škofa gg. dr. Jeglič in dr. Rožman, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rogina, predstavniki naših kultur* nih, nacionalnih in gospodarskih orga* nizacij, člani občinskega sveta. »Doma* čin,« mestni župan g. dr. Puc je nago* voril poslanika ministra Darda in fran* coske goste z naslednjo zdravieo v slo« venščini in francoščini: »Prosim drage francoske goste, naj povedo svojim sodržavljanom, da je na severozapadu Jugoslavije mesto, ki jc skozi 120 let očuvalo tople simpatije in hvaležen spomin velikemu in slavnemu francoskemu narodu. Svetovna vojna je še utrdila te stare vezi občudovanja in hvaležnosti, zakaj vzlic vsem nadčlo* veškim žrtvam naših srbskih bratov, mi danes še ne bi bili osvobojeni brez neizmernega prizadevanja Francije. Do* volite mi tedaj, da dviglnem čašo na slavo, veličino in bodočnost Francije. Živela Francija!« Kmalu nato sc jc za zdravieo zahva* lil poslanik Dard z naslednjo napit« nico »Gospod župan! Kako nai v trenutku, ko je mesto Ljubliana na tako ganliiv in tako veličasten način izrazilo svoie sooštovanie nekdanji francoski voiski in nieni prosvetni vlogi, pozabimo, da ie bil Napoleonov duh pred vsem nositeli reda in enotnosti, da te bila njegova misel bistveno demokratična: Zato ie spomin nanj ostal tako oriliublicn in tako živahen med vami. Ta spomin nas danes vabi, da nraznujemo lieporušliivo edinstvo Srbov Hrvatov in Slovencev, združenih poslei v eno samo narodno državo. V veliko veselje mi je. da v imenu prijateljske Francije spoštljivo dvižnem svoio čašo na čast ustanovitelju tega edinstva. Njegovemu Veličanstvu Aleksandru I. kralju Jugoslavije, čigar vladanie. zaoočeto v slavi, se nadaljuje v redu. veličini in miru«. Z veliko simpatijo je "bila končno sprejeta zdravica ki jo je v imenu Dru* štva prijateljev Jugoslavije v francošči* ni izpregovoril inž. Maurice V i g n e« r o t in ki se slovenski glasi: »Prijazno ste povabili naše Društvo prijateljev Jugoslavije v vašo lepo Ljubljano na sijajne svečanosti prosia* ve 120 letnice Ilirije. Globoko smo vam hvaležni za to. Iznova ste nam pripra* vili veselje, da vidimo, kako se prirod* no spajajo čustva obeh narodov v ma* nifestacijah, ki so največ vredne med človeškimi ideali. Ko se vrneva v Fran* cijo, bova g. profesor Haumant in jaz poročala visokim osebnostim, ki ščitijo in vodijo naše udruženje, kako lepe so bile svečanosti, kako umetniško zasno* vane, veličastno izvedene, pred vsem pa proslavljene odkritosrčno in z lju* beznijo. — V nekaj tednih bo ljubljan* ska Glasbena Matica,, vaše umetniško društvo, čigar sloves je globoko utrjen po vsej Evropi, posetila nekatera večja mesta Francije in našo prestolico. Naše Društvo se bo potrudilo sprejeti j(? prav bratsko in ji z vsemi sredstvi omogočiti, da bo prekrasne slovenske pesmi lahko slišalo čim več naših dr* žavljanov. S tem, da se bomo vedno bolj spoznavali in poglabljali v duše obeh narodov, bomo vedno bolj utrje* vali prijateljstvo, ki izvira hkrati iz sr* ca in iz razuma. To jc v Franciji nalo* ga našega Društva prijateljev Jugosla* vije in obenem naloga našega Francoz skega instituta v Ljubljani, ki je pod tako spretnim vodstvom, tako delaven in napredujoč. V današnjem krasnem dnevu, ko nas družijo tako plemeniti vzajemni spomini, napijam na vedno globlje francosko*jugoslovcnsko prija* teljstvo.« Že takoj po županovi zdraviti je med gosti zavladalo najlepše razpolo* ženje. G. Krapež sc je zares potrudil in z veliko sposobnostjo priredil opu* lentno kosilo. Orkester Dravske divi* zijske godbe jc pod osebnim vodstvom višjega kapelnika g. dr. Čerina ob vsa* ki zdravici intoniral himno ter razve* dril goste z izbranimi glasbenimi ko* madi Prisrčen je bil prizor, ko je veli* ki župan predstavil vojnemu ministru in francoskim gostom prvega ljubljan* skega župana in najstarejšega Sokola g Petra Grasellija. Vidno zadovoljni so sc visoki gostje okrog 16. ure začeli razhajati. Vojni minister general Hadžič se je po prisrčnem slovesu odpeljal z ve« černim brzovlakom v Beograd, franco« ski gostje pa so zvečer prisostvovali slavnostni predstavi »Gorenjskega slavčka« v operi, a jutri, v ponedeljek, se bodo s spremstvom v avtomobilih odpeljali na izlet po Gorenjskem. — LIstavili se bodo v Kranju ter si seveda ogledali tudi kraljevski Bled. »PONEDELJEK« št. 41 3 Ponedeljek, M. X. 1929. Posvetovanja banov v Beogradu Pove dam prisege so se sestali v Beograd« vsi novoim enovani bani na konferenco, da se posvetujejo o enotnem delovanju. Beograd, 13. okt. Tu se m-ude vsi bani, ki so se sestali na posvetovanja o smernicah dela v posameznih banovinah. Dunavski ban g. Daka Popovič je izjavil novinarjem, da bo takoj prevzel vodstvo poslov, čim pride njegov pomočnik v središče banovine. Izrazil je svoje veselje, da je v sestav dunavske banovine prišla tudi Šumadija, iz katere je izšla prva iskra narodnega prebujenja pred 100 leti. Bani se bodo tudi v bodoče večkrat sestajali k skupnim posvetovanjem, na katerih bodo razpravljali o najvažnejših poslih za ureditev banovin in o sa- naciji gospodarskih razmer. Posvečala se bo posebna pozornost razvoju prometa med posameznimi banovinami. Razen tega bodo bani proučili tudi razmere in splošni položaj poverjenih jim banovin ter se nato sestali na skupno konferenco, da določijo čim skladnejše smernice dela v posameznih banovinah. Beograd, 13. okt. Dosedanji pomočnik notranjega ministra in ban vardar-ske banovine Žika Lazič je prejel iz Skoplia in ostalih krajev Južne Srbije veliko število brzojavnih čestitk k imenovanju za bana. Subotfca pozdravlja kraljev akt Velike manifestacije v Subotici povodom proglasitve Jugoslavije in ustanovitve banovin. Subotica, 13. oktobra. Danes ob 10. dopoldne je bila slavnostna seja občinskega sveta, ki so ji prisostvovali tudi odposlanci vseh mestnih korporacij, udruženj in nacionalnih društev. Mestni župan Želimir Ostojič je ob otvoritvi slavnostne seje poudarjal pomen kraljevega akta od 3. oktobra. Njegov govor je bil ponovno prekinjen z vzkliki kralju, vladi in novemu banu dunavske banovine. Nato je govoril bivši narodni poslanec Blaš-ko Rajič v imenu Bunjevcev, dočim je v imenu Madžarov govoril Bela Fulok. Po seji se je izpred občinske posvetovalnice razvil po mestnih ulicah manifestacijski sprevod. Vse mesto je bilo okrašeno z zastavami. Ob 11. dopoldne je bila na Trgu svobode velika skupščina, kateri je prisostvovalo nad 10.000 ljudi, med njimi mnogo seljakov iz okolioe Subotice. S skupščine so bili poslani pozdravni brzojavi kralju, predsedniku vlade in banu dunavske banovine. Ob 6.30 zvečer je bila prirejena po mestu bakljada z godbo. Vse mesto je bilo iluminirano. Od ponedeljka 14 t. m. do torka 22. t. m. bosta v mestni posvetovalnici razstavljeni dve spominski knjigi, v kateri se bodo podpisovali meščani Subotice v spomin proglasitve kraljevine Jugoslavije. Ena teh knjig bo izročena kralju v trajen 6pomin na zgodovinski 3. oktober. (AA) Ministrski predsednik v svojem rojstnem kraju Bedšč&o po svojem očetu, vredno 70.000 Din, je daroval za ustanovitev bolnice Negotin. 13. okt. Davi ob 8.40 je ministrski predsednik general Živkovič, ki se mudi na inšpekcijskem potovanju v moravski banovini, v spremstvu šefa svoiega kab;neta Petra Cvetkoviča in sreskega poglavarja Bogoljuba Marko-viea posetil bolnico, nato pa gimnazijo, kjer ie daroval 5000 Din za fond siromašnih učencev Obiskal je tudi sodišče. kier si ie pust;! poročati o tekočih poslih, nato pa učiteljišče, kier je pevski zbor gojencev zapel nekaj Mo-kranjčevih pe^mi. Tudi tu je daroval 5000 D;n za fond s-romašnih učencev. Iz učiteljišča je odšel v Dečji dom, nato pa v osnovno šolo, kjer je začasno nameščena gimnazija, ker se gimnazijsko poslopje sedaj prezidava in povečava. V občinski posvetovalnici Je pozdravilo ministrskega predsednika večje število^ meščanov. V svojem nagovoru je g. Živkovič poudarjal, da je prišel z velikim veseljem v svoj rojstni kraj, čegar gospodarski in kulturni napredek mu je bil vedno pri srcu. Rojakom v Negotinu je nadalje priporočal, naj posvete večjo pozornost razvoju zdrav-stveno-higijenskih razmer. Ker v Nego-frinu še nimajo bolnice, je priporočal Reorganizacija glavne kontrole Izpremembe in dopolnitve zakona o $?»vni kontroli. čenje osobja s sodniki. zbranim meščanom, naj store vse potrebno, da jo dobe. Izjavil je, da daruje v ta namen imetje 70.000 Din. ki si ga je njegov pokojni oče pridobil s trudom m pošteno sredi Negotinoev. Obljubil je, da jih bo v njihovem prizadevanju podpirala tudi država. Na koncu je še z naglasom poudarjal, da je v mednarodni skupnosti in mednarodnih odnošarih kraljevina Jugoslavija stalno soudeležena pri organizaciji miru in gospodarskega solidarnega sodelovanja, v čegar mejah naj bi našel srečo in blagostame ves naš narod. Govor ministrskega predsednika so sprejeli prisotni z velikim odobravanjem, nakar se je župan Lazarič zahvalil predsedniku za njegovo naklonjenost. V razgovoru z meščani je g. Živkovič poudarjal, da bo vlada skušala dvigniti produkcijo negotinskega okrija z razdeljevanjem selekcioniranih semen, da bi mogla na ta način ustvariti potrebno in uspešno konkurenco naših poljedelskih proizvodov na tujih trgih. Ministrski predsednik je obiskal tudi enobško postajo ter kmetijsko šolo v Bukovcu in tudi tamošnji samostan. Popoldne se je vrnil v Negotin na svoj dom. — (AA) Izena- Beograd. 13. oktobra. Na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih poslov je Nj. Vel. kralj podpisal in proglasil zakon o izpremembah in izpopolnitvah zakona o glavni kontroli od 30. maja 1. 1922. Spremembe se nanašajo v glavnem na kvalifikacijo članov in uradništva glavne kontrole ter določajo med drugim* Predsednik in člani glavne kontrole morajo imeti popolno fakultetno izobrazbo pravne fakultete s predpisanimi izpiti ter marajo izpolnjevati vse pogoje o zakonu o uradnikih in ostalih državnih uslužbencev. Predsedniku slavne kontrole pripadajo vsi prejemki, ki jih imajo sodniki kasaciiskega sodišča po zakonu o sodnikih rednih sodišč, tako da veljajo zanje določbe čl. 19 istega zakona. Uradniki glavne kontrole morajo imeti to-le šolsko izobrazbo: Načelniki oddelkov, šefi odsekov, inšpektorji, tajniki, šefi motnih kontrol in pisarji morajo imeti popolno fakultetno izobrazbo pravne fakultete s predpisanimi izpiti. Računski pregledniki in ostali morajo imeti popolno srednješolsko izobrazbo z zrelostnim izpitom ali njej enako trgovsko akademijo. Načelniki oddelkov, šefi odsekov, inšpektorji. šefi mestnih kontrol in tajniki glavnih kontrol, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu o sodnikih rednih sodišč, imajo, in sicer načelniki oddelkov čin, plačo in vse prejemke sodnikov apelaoijskih sodišč, šefi odsekov Razširjenje naših prog Zagreb. 13 cktnbra. Predsednik našega društva za zračni nromet Tadija Son>b;r-maver je po novratku z Dunaja, kamor je potoval s prvim potniškim letalom na novi zračni progi Beograd — Zagreb __ Gradec— Djtnaj izjavi! da

tpj t>'0'_n z največjo točnostjo tudi v atmosferskih razmerah, l.eto? br> 'zvrV-t,;h 5e kakih 15 poletov na Dunaj, kpr ja •<»»».„,{, že nrvzna, spomladi oa bo p.Miiivnn n intenzivno za počel redni zračni pr nifl Pr ho.ip f finj bodo začele priprava 1> ttve.Ibo letalskega potniškega prometa n>> f Heogra !om in Solunom Beog-a-doP1 in Sarajpvoni *er Pr>dspričo 'P Primer-jem Stn^ c on^lna aretacija Be d 13 oktobra. Iz Vrniačke Ban; = p >rnčain d^ bi! tamkui aretiran kopab-ški zdravnik Milan Simič zaradi Dr-estoi.-kov zakona o zaščiti države inšpektorji, šefi mestnih kontrol čin, plačo in vse prejemke tajnikov apelacijskih s*i'šč. Zanje veljajo tudi določbe čl. 191 zakona o sodnikih in čas proveden v službi glavne kontrole na teh položajih, se upošteva kot čas, proveden v službi rednih sodišč. Uradnikom, ki so kot redni slušatelji dovršili pravno fakulteto, se računa čas, provedan v službi glavne kontrole za staž, kakor v službi pri sodiščih. , Šefi odsekov računskih oddelkov pridejo v iste skupine in kategorije kakor šefi v sodno administrativnih oddelkih Šefi mestnih kontrol pridejo v iste skupine in kategorije, kakor inšpektorji glavnih kontrol. Računski pregledniki in računovodje pridejo v drugo kategorijo in napredujejo od 4. do 1. skupine. Pravila o državnih strokovnih izpitih za osobje glavne kontrole predpiše obča seia glavne kontrole. Razpored pomožnega osobja, izvzemši načelnikov oddelkov, se vrši z odobritvijo obče seje tako v glavni kontroli, kakor v mestnih kontrolah. Inšpektorji, šefi mestnih kontrol in šefi odsekov računskih oddelkov, ki ne izpolnjujejo pogojev po čl. 10. zakona o glavni kontroli (čl. 4. teh izprememb in dopolnitev) in ki se nahajajo na teh mestih, ko stopi io te izpremembe in dopolnitve v veljavo, ostanejo na istih položajih, toda v kategoriji in skupini, v kateri so dosedaj. (AA) Roparski napad na šoferja Zagreb, 13 oktobra Šofer avtotaksi1* Minael Senica rodom iz Zagreba, star 23 let. ie včerai Donoči dobi! od dveh bolte oblečenih moških nalog nai iu Delie v Bistro. Eden izmed tu cev ie sedel v avtomobil Dolee nieea drugi Da zadaj. Ko st. se pripeljali v bližino Bistre, ie Dotnik. ki e sedel zadai. nenadoma zagrabil šofertu za vrat in /a Dričel daviti. Med tem časom mu ie ootnik. ki ie sedel Doleg niega. izt*. zal iz žepa listnico z 10 bankovci do lOb Din. ter ga udari! z boksariem do glavi. Šofer ie pričel klicati na Domoč nakar orihitelo k avtomobilu nekai seliakov. Bi-Io na ie že orepozno ker se ie posrečilo napadalcerra še pravočasno pobegnit' Trgovinska Dogajanja s Poljsko Beograd 13 oktobra Po vesteh iz Var-š-jve se bodo v začetku novembra sestali ooliski in 'ugoslovenski delegati k DOza:>-niem za zaklinčitev trgovinske oogodbe. Hrvatje obsojajo rovarenje emigrantov Zanimiv članek v dunajski »Reichsposti« — Emigranti nimajo nikogar za seboj — Pomen banovin Dunaj, 13. oktobra. Današnja »Reichspost« objavlja članek nekega Hrvata iz splitskih gospodarskih krogov kot odgovor dr. Juriju Krnjevidu s pripombo, da je napisan ta članek v smislu načela »audiatur et altera pare«. Pisec članka pred vsem ugotavlja, da dr. Krn je vid ne more govoriti v imenu Hrvatov, temveč izključno le v svojem imenu in izraža nadalje mnenje, da bi Stjepan Radič, ako bi bil še živ, gotovo pozdravil z največjim navdušenjem novo ime naše Jržave, tem bolj, ker je sam pogosto v svojih govorih in člankih nastopil proti imenu »Kraljevina SHS«. Skorajšnja bodočnost bo pokazala, da se bo razdelitev na 9 banovin v upravno-tehničnem in gospodarskem oziru pokazala kot jako dobra, kar je pričakovati že zaradi tega, ker je bilo 33 oblasti nesposobnih za življenje ter so bile navezane na pomoč države. Pisec članka vprašuje, ali pomenja morda zato nova razdelitev na banovine udarec proti zgodovini, proti državnemu in nacionalnemu ozemlju. Srbija ki je bila pred vojno popolnoma neodvisna, je istotako raztrgana, kakor sta Hrvatska in Slavonija, ne glede na zgo- dovinske meje nekdanje kraljevine Srbije. Razmejitev novo ustanovljenih banovin je izvršena tako, kakor zahtevajo gospodarski interesi prebivalstva. Dalmacija je dobila svoje ozadje, brez katerega ne bi bila sposobna za življenje. Kaj to pomeni zlasti proti najhujšemu neprijatelju Hrvatov in njihove državne samostojnosti, je jasno. Izrazi zahvale in odobravanja, kakor tudi pisan.ie vsega tiska dokazujejo, da pojmovanje dr. Krnjeviča ne izziva odobravanja. V tem smislu so se izrazili dr. Svrljuga, dr. Drin-kovič in ostali ugledni Hrvati. Odločitev od 8. oktobra so pozdravili tudi hrvatski Sokoli potom dr. Nikole Hofferja in mnogi drugi, med katerimi se nahajata tudi nekdanja prijatelja dr. Krnjeviča in pokojnega Stjepana Radiča, Toma Jalžabetič in Vinko Lovreko-vič, ki 6ta pred 23 leti vstopila v hrvatski sabor v družbi s Stjepanooi Radičem. V vsakem slučaju, pravi pisec na koncu članka, predstavlja novi zakon v primeri z vidov-dansko ustavo magno carto, na podlagi katere je treba dalje delati, da bi 6e tako najhitreje prišlo do cilja. (AA) Največji zrakoplov na svetu pred svojim prvim poletom London, 13. oktobra. Včeraj rano v jutro eo v Cardingtonu srečno spustili iz iv^gar-ja največji zrakoplov na svetu »R 10ic in ga privezali k jamboru. V letalskih krogih so z največjim zanimanjem sledili tej težki operaciji. Interes za zrakoplov se je namreč v zadnjih dneh silno povečal zaradi živahnih kritik glede njegove konstrukcije in etro-škov. Na krovu zrakoplova, kjer eo tudi prenočili, je bilo 35 oficirjev in moštva pod poveljstvom poročnika Irwina. Zrakoplov je v 3 in pol minute zapustil hangar ob velikanskem navdušenju ogromne množice Čez par minut se je že počasi dvignil v zrak do višine 200 metrov. Ob 7.25 je bil zrakoplov že privezan k jamboru. Vsa operacija je trajala točno 90 minut. Radiotelegrafski eksperimenti na krovu so pokazali zadovoljive rezultate. Zrakoplov je bil v zvezi z vsemi ra-diotelegrafskimi postajami v Veliki Britaniji. Radio aparati na krvu zrakoplova obsegajo 2500 km. »R. 101< more preleteti na uro 120 km. Zrakoplov je stal skoro dvesto milijonov Ur. Prav toliko bodo znašali stroški za njegovega dvojčka >R 100«. ki bo dograjen še letos Del velike Jedilnice zrakoplov a »R 101« z razglednim oknom. Kaj zahteva Moskva od Kitajske za likvidacijo konflikta na Daljnem vzhodi* Moskva, 13. oktobra. Na moskovskem kongresu sovjetov je imel predsednik sveta narodnih komisarjev Rykov dolg govor o mednarodni in notranji politiki. Posebno zanimive so njegove izjave o sovjetsko - kitajskih odnošajih in današnjem položaju na Daljnem vzhodu. »Sovjetsko - kitajski spor,« je rekel Ry-kov, »popolnoma opravičeno vznemirja š'ro-ke sloje prebivalstva v SSSR. V zadnjem času so me često vprašali, zakaj ne stor m potrebnih korakov, ki bi dovedli do likvidacije konflikta. Sovjetska vlada želi mirne rešitve. Organizirali smo posebno vojsko na kitajskih mejah in jo tako oborožili, da j« popolnoma pripravljena za boj. Armada bo ostala preko zime v tem rajonu. Kitajskih predlogov ne moremo sprejeti, ker se mora prej likvidirati sedanja situacija. Sovjetska temeljna zahteva za pogajanja s Kitajko je vzpostavitev stania na vzhodni kitajski železnici, kakor je bilo pred sporom. Minimalna sovjetska zahteva je imenovanje sovjetskega npravnika železnice. • Značilen izid občinskih volitev v Zapadni Poljski Varšava, 13. oktobra. Vlada objavlja čefi-nitivni rezultat občinskih volitev v poznanj-skem in primorskem vojvodstvu. Kakor je bilo pričakovati, so zmagale v obeh vojvod-stvih, ki sta bili takoj v začetku poljske samostojnosti pod vplivom skrajnih desničarskih strank, pri samoupravnih volitvah stranke desničarske opozicije. Iz primerjave števila oddanih glasov za desničarsko opozicijo pri zadnjih parlamentarnih volitvah s številom sedanjih glasov, je razvidno, da je nastala znatna sprememba v korist vladnemu bloku. Praga se pripravka na ostro zimo Praga, 13. oktobra. Mestna občina je kupila za več milijonov Kč motornih snežnih plugov, s katerimi bo možno v par urah odstraniti ves sneg s cest in ulic. Do sedaj je dobavljenih 70 motornih plugov in par sto plugov, ki jih bodo priklopili mestnim tovornim avtomobilom. Zmanjšanje davkov v Franciji Pariz, 1.5. oktobra, i arlamentarni finančni odbor je sprejel predlog o zmanjšanju davkov za vsoto »ne milija de frankov (2225 milijon dinarjev) namesto 2.5 milijarde (55^3 milj dinarjev), kolikor je bilo predlagano poslancem, in 600 mil. frankov (1.335.300.000 dinarjev), na kolikor je pristal finančni minister Cheron. Domneva se, da se nesoglasje glede znižanja davkov, ki obstoja med finančnim odborom in vlado, moglo odstraniti na prihodnji seji. Finančni odbor je za enkrat odgodil svoje delo. (AA) Dokler obstoja možnost mirne poravnave, ne mislimo na vojne operacije. Pristati na predloge nankinške vlade pa bi pomenilo kapitulacijo pred kitajskim militarizmom. Moskva, 14. oktobra. Zunanji komisarjat je izročil nemškemu poslaništvu zaradi nadaljnje dostave nankinško - mukdenski vladi izjavo, v kateri omenja, da kitajsko vojaštvo in beli gardisti od oktobra dalje vedno češče napadajo in streljajo na mirne prebivalce in sovjetske trgovske ladje in da so odkrile sovjetske oblasti ob sovjetskem bregu plavajoče mine, ki jih je izpustilo kitajsko vojaštvo iz izliva reke Sungar. Izjava navaja celo vrsto konkretnih napadov na sovjetske karavane in trgovske ladje. Omenja tudi, da je bila dne 12. oktobra obstreljevana sovjetska mornarica, ki se je morala braniti. Sovjetska vlada protestira proti takemu postopanju in napoveduje, da bo sama uvedla vse potrebne mere, da zagotovi mir in red ob sovjetskih mejah. Pr;de! Pride (Otafta Olga Cehova in H. a. Scblettov Pride; Elitni kino Matica Reforme v Grčiji Atene, 13. oktobra. Na včeraišni seji ministrskega sveta ie predsednik Venize-los podal obširni eksooze o dosedanjih uspehih v Haagu in Ženevi, ki ie bil z zadovoljstvom sprejet od vseh odsotnih ministrov. Na isti seji ie bil nonovno DOtrien sklep o sklicaniu parlamenta za 15. november t 1. Razpravljalo se ie tudi o državnem croračunu in o nredlozu notraneza ministra za decentralizacijo uerave. kakor tudi o Dredlozu oo katerem nai bi se osnovai višji gospodarski svet. Venizelos se ima jutri sestati s Kandarisom k razzovoru o povratku narodne stranke v Darlament. (AA.). „Zeppelinov" polet na severni tečaj Berlin, 13. oktobra. V merodajnih kiogih vlada veliko začudenje nad sklepom moštva in oficirjev, ki so odpovedali svojo udeležbo pri polarnem poletu »Grofa Zeppelinac, ki ga je organizirala družba »Aeroarctisc. Tem bolj, ker je bil pri zadnjjh pogajanjih v Friedrichshafnu dosežen popoln sporazum ter ni nihče govoril o kakih nevarnostih. Družba bo poslala v Friedrichshafen nekega učemjaka in poznavalca arktičnih razmer, ki bo skušal ovreči vse tehniške pomisleke posadke »Grofa Zeppelinac. Monson in drugi polarni raziskovalci izjavljajo, da v polarnih krogih meseca aprila in maja vobče ni nobenega vetra. Gorovja ni, temperatura pa je vedno enaka. Meteorološki pogoji so torej naravnost idealni. Na podlagi dogovora, sklenjenega med družbo >Aeroarctis« in nemškim prometnim ministrstvom, morajo ladjedelnice Zeppelin preskrbeti za dva polarna poleta 1930 zrakoplov in posadko. »Grof Zeppelin" odle-tel na Nizozemsko Friedrichshafen. 14. oktobra. Malo Dred polnočjo, ko so se vremenske razmere nad Bodenskim jezerom zbol šale in so se do-legli večdnevni zapadni viharii. se e dvižni! »Grof Zeopelin^ za oolet na Nizozemsko. Med potniki, ki so orišli že -nnogo Dred napovedanim odhodom na letaiišče. ie vladalo izborno razDoloženie. Vodstvo zrakoplova ie prevzel dr. Eckener. Potovanja se udeležuie 30 potnikov, med niimi večinoma Nizozemci, več dam in tudi dva otroka. Ob 11.15 so zrakoolov izvlekli skozi vzhodni izhod hangarja, nakar'se ie šest minut Dozneie brez težave dvignil. Vrem» je bilo za start idealno. Povratek zrakoplova se pričakuje še danes Poljsko-roffiunski om K¥i. Varšava, 13. oktobra. Novi romunski poslanik Cretzeanu je po izvršitvi svojih a kreditov predsedn. republike, podal novinarjem ^až-ne izjave o poljsko - romunskem sodelovanju v mednarodni politiki. Minister Cretzeanu je povdaril glavno nalogo sedanje romunske vlade, ki hoče obdržati zvezo s Poljsko in jo razširiti tudi na gospodarsko polje. Nadalje je izjavil, da je goreč pristaš evropske federacije, predvsem pa se morati Bukarešta in Varšava tesno zbližali, da ustvarita močan blok na meji vzhoda. Kapitulacija Trockega Berlin, 1" oktobra. Listi poročajo, da je Trotkij skupno z bivšim sovjetskim poslanikom v Parizu Rakovskim posla! kenec septembra iz Carigrada vodstvu ruske komunistične stranke prošnjo za ponoven sprejem r stranko. Trockij je pozval svoje pristaše, naj 6e pridružijo njegovemu koraku, ker se razvija sedanja Stalinova politika v smernicah, kakor jih je zahtevala opozicija. Moskva bo morala seveda preklicati izvršene izgone in aretacije opozicijonalcev. Oficijelno komunistično časopisje do seia j še ni objavilo prošnje in tudi Trockij še ni prejel nikakega odgovora. Med nemškimi pristaši Trockega je del odločno proti kapitulaciji. Smrtna kazen v Rusiji Moskva, 13. oktobra. Pravosodni komisari-jat je izdelal načrt novega kazenskega zakona, ki vsebuje med drugim naslednje kazni: izguba sovjetskega državljanstva in izgon iz sovjetske države, izguba osebne svobode v raznih oblikah, izguba političnih pravic, odpust iz službe, popolno ali delno zapleni te v imovine, globe itd. Kot kazen za najtežje zločine proti sigurnosti sovjetske ureditve države se določa smrtna kazen s ustreljenjem. Na smrt ne morejo biti obsojeni zločinci, ki v času zločina še niso bili stari 2o let ali pa so prekoračili 70. leto življenja. Prav tako se ne morejo obsoditi na smrt ženske, ki so v času zločina ali razsodbe v blagoslovljenem stanju. Ako se je zločinec 6krival deset ali več let, tudi ne more biti nad njim izvršena smrtna kazen. Zdravstveno stanje Poincareja Pariz, 13. oktobra. »Echo de Pariš« trdi. da se ie zdravstveno stanie Poincarčia toliko zbolišalo. da bo mozla biti druza operacija izvršena koncem teza meseca. (AA). Velika železniška nesreča na Poljskem, U |e zahtevala mnogo smrtnih žrtor. »PONEDELJEK« št. 41 Ponedeljek. 14. X. 1929. f ^ 0\ f% Š 1 - > -< i. 4 I i % I % ■ ... r v « S 1 .*> : t S -k i i * ¥ ž e §b il 4 d ^ II * * l H ¥ avtomobil ste ie gre:a m mM družinski e-.c m m ? Si s t; i f; ■ , & P 5? k1 ^'v M L 6 i 3ar ■ — ! '' I f J * Iffdil :ovans - sKrfeen v Ljubljana, 13. Oktobra. Šiško in severni del mesta je danes na vse zgodaj razburil tragičen dogodek V avtomobilu v garaži Jugo-Steyra na Frankopanski cesti št. 21 so davi ob 5.45 našli mrtva 24letnega delavca Janeza Berčiča iz Črnuč in 20ietnega Janeza Bizovičarja, mehanika, u služb ene ga v omenjeni tovarni, Kakor znano, so spravljeni mestni avtobusi ponoči v garaži: tovarne Jbig-o-Šteyer. Tekom noči avtomobile očistijo, da so naslednji dan zopet primerni za vožnjo. Usodno jioč sta imela službo delavec Berčič in mehanik Bizovičar Oba sta delala pri avtomobilih in jih. čistila do 3. zjutraj. V delavnici so bili pokonci tudi drugi uslužbenci in je bil do 2.30 prisoten celo inž. g. Hauser. Ko so bili očiščeni vsi avtomobili, sta bila Berčič in Bizovičar na dvorišču. Ker je bila noč precej hladna, sta prišla na idejo. da odideta v garažo, sprožita pri avtobusu motor in se v ogretem avtomobilu se-grejeta. Rečeno, storjeno. Mehanik .ie pognal motor v tek, nakar sta stopila v avto in sedla na komodne sedeže Minevale so nočne ure in okro.ee 5.30 izmed tamkaj zaposlenih šoferjev. Nato se je podal takoj v garažo, kjer so bili spravljeni štirje mestni avtobusi. Ogledal je že tri, nakar sta se približala s šoferjem četrtemu avtobusu. Komaj sta ga odprla, je že Simčič prestrašen vzkliknil: »Kaj pa je z njima? Ugledala sta oba, Janeza Berčiča in Bizovičarja na tleh ležati enega preko drugega. Istočasno sta zavohala smrdljiv plin, ki se je jel valiti iz voza pri odprtih vratih. Simčič ter šofer sta takoj prijela oba za noge, oziroma za' roke in uvidela, da sta popolnoma hladna. »Mrtva sta!« — sta vzkliknila oba hkrati. Simčič je-takoj hitel javit zadevo ravnatelju tovarne g. baronu Vodeanskemu. Takoi je tudi telefoniral na policijo in obvestil rešilno postajo. Oba pon.-sr- čenča, ki sta izgledala popolnoma brez življenja, so spravili nn dvorišče, nakar ?o /e prišli tudi. organi • rešilne nostaje. Preje že se. je* je prišel na dvorišče hišnik Alojzij Simčič, ki je zaposlen v tovarni kot sluga. Mož je šel. kakor navadno, pogledat na dvorišče, kier pa je našel samo ene.^a ravnatelj odpeljal s-svojim avtomobilom v m c-sto po - zdravnike boeorvo je ^ri-OT.' mesto v b!iž5ni s+"uuloe: c'- S+a-re Tavčar, ki ie noskuša! oba vzbuditi k življenju z injekcijami. Kmalu z? tem-sta prispela v tovarno, tudi zdravnik dr. Rus in dr. Avramovič. Med tem-došli organi rešilne postaje so skušali do navodil !b zdravnikov obuditi oonesr^e^n-k bvlienb z umetnim diheme^ Ves njihov napor pa je bil popolnoma b cz- - uspešen, dasiravno po ce tru.bi z njima nad dve uri. K mrtvemu možu je prišla pozneje okrog 9. Ana Berčičeva, ki stanuje na Črnučah. Na dvorišča so se odigravale ganljive scene. Žena Berčiča je venomer vikala: »Moram z njim. ne grem proč od moža!« Obupanko so nekoliko potolažili šele čez čas. nakar so Befčiča odoeliali v mrtvašnico k Sv "Krištofu Firal-b žab-sten je bil prizor, leo so prb'; k n: .' e-mu sinu Bizovičar.icvi starši, ki st; 1 -jejo v Šiški v bbkk ' toyarre. v kol ,-:ij Mali dom. Bbnv?b '>"-vo tr:">!-o • " ■ re-nesli z dovoljenjem oblasti na »ii< rovo stanovanie Kakor so ur-ofo- rdr,T< • ■ nesrečne/a rr-t- Hp -•.>.-. -"--".t^-, -■-.-, -,.. morala bHa mrtva '-e jeko uro Oirliikov monoksid je ubnbl iz ^o+or:-- '.-s ' u v ! • 11 : ' - - ' '■ c). » prtom av':o'"uO''%'!:-. " s - ■ • .1 in ie n^cr^*: "»?*■> -čas v s-p■ n V nrevtrrbno™1: 71--ie izzval v ■ ■ -*•■ C rj C r T-ttS^O-St^VTP r C* r> rt ^ > 1 • fttfl vi oktobra. mesto e še v i avtomobilske nes ki- .e zahteval 3 vedno nezavestn; ska govorica ust stične kombinacii vedno ni n;,leglo, godi j j in štrfr:!' kar čez noč uaiii vozijo že z brzi mestu. Vidi se, šla navidez stroj; ska odredba vse 24 ur od Dretres trak.or arj&or. 13 ped doimom strašna eče na Drr.vskcm mostu žrive. četrta pa iež; še v splošni bolnici. Ljud-arja večino nove faritš-■ in razbur enie se še Po'J vti.sorp c- rvine tr;-.- pol 1 li odredb se ie nro:ne Avtomobil! igr bnih vozov no vsai za neka dni elo u:uestna policij- ne : poteklo na drav-Fordove 1 oostaie ■•t. -nnha ara-. o vz men j . V u, ck'h 1 ie bi! "oio t jae t'a ie nos sn m o !':rnico na Tržaški se ie zbralo mnogo živar.un razpravljala .gediie M;-ravnost osro-:e a uaval na nokopali-romale t:a da nokrope sute 1 svežim ceiiem. nrit-'sk ob.'• i:-tva tako mrtvržnica iz varnost- t * - f. le, . S * «> P ■ 'oiikmtjv u3 Budimpešti nudiiaoesta. 14 ktobra Madžarska s;»- • de:u..->krutska stranka ie priredili danes dopoldne iiudstoi zborovanje, ki g* obislralo do 15.1 !.yi oseb Na zborovantu so govor:o ooiitičns-n in gosnodarsken« 0 žaju Madžarske Poslanci Farkas. Pa-v-er in Fronoer 2e na zborovaniu samem ie biio razpoloženje precei boievito. Po ( •',.-:! . n /borovan u ie krenit del zbort»-■!:.'v v --vič, odkar obstoja naša.država, so ob polale po mestu samo modro be'e- "1 zastave, narodna društva pa *o p-b-vb na Trgu Svobode javno mor!festac;jo kraljevino Jugoslavijo, O'-"-t' tr.-r ■; poln mladine in ostalega občinstva ki b med govo"o:u r "nega govorndca nrof. Josipa Ribariča viharno vzfclikal kralje-vini Jugoslaviji in njenemu vladarju Aleksandru I. T zborovnaia ie b'b odposlana Ni. Vel. kralju udnno?rnavnv'ni-strskemu predsedniku, generalu Živko-vlcu na pozdravna brzojavka, nakar ie vojaška godba zasvirab cb-žavno no. Pri proslavi so sodelovale 'dbe Drave, Sokola in katoliške omiadine. J-.-; fn, r.- ? 2 f, » ti* .-"''d' Celje, 13. oktobra. Danes se je vršil tu običajni !ei"b -stanek koroških Slovencev,^ na .vau »Koroški dan«. Lan! se ia vršil tak sestanek pravtako v Celju in je bil že takrat izvoljen poseben cd.er d;Je beel nalogo, sestaviti pravila za dorbdd klub, ki bo imel svo.! ssePž v L""' 'b pododbora pa v Mariboru in C2" kjer So bili medtem žs cmovsud z nalogo, da se po potrebi osnujejo i'- - v vseh drugih mestih krajev G. šoLk: nadzornik Močuik .ie prd.d. na današnjem --estanku izbosn rd e.: o položaju koroških Slovencev p d Avstrijo in » maniširiskeia vprašanju vobče, Njegova izvajanja so bila zelo -t-nimiva in p učna ie žel gor .rn i viharno odobrs a b Zborrvanii: o prisostvovali tudi zastopniki raznin narodnih in kulturnih drušlev, celjsko mestno občino pa <0 • odsotnosti - župana in podžupana zastopat občinski Svetnik g. Lečnib. % ž or<-; "nb Is bila poslana vdanostna brzojavka kralju ]n brzojavni pozdrav iniiilstrskemn prseL sedniku. Po-ebna t'., -'inedia nczdravdja nov naziv države in -novo i-pravso razdelitev na banovine. Popoldne je bila prireji ua anbbrons zabava in koroški Slovenci so se počutili v Celju zel a prijetno. Sklenili so, da se bodo vSako leto s6sta'i v prijaznem Čelu? Zaradi obnove prijateljskih zvez in misli na neodrešene Drate. fanta voziček, ki ga ie nriie! avtobus dvignil v zrak in sunek odvrže* ubfrega dečka z vso silo daleč v stran na cesto. Padec ie bi! tako strahovit, da ie ubogi dečka ob.bža! na licu mesta s sirašn-u rano ur.' slavi in s pretresenimi možgani, v nezavesti. ' . - -■■ • Na mestu so s? začele zbirati gruče d>-saiitov, nakar ie nekdo telefoniral iz s »-a. čarne 00 rešilni avtobus, ki ie ubo . r, dečka prepeljal v splošno bolnico, Tan»-kaj :e ležal nezavesten vso noč in Ves •-•>-slednji dan. Kakor' smo se informirali v bo!nic: ie njegovo stanie brezrono in bo poškodbam naibrže Podlegel. Sofera 10 stražnik zaslišal takoi na mestu, dviv/.o' z>. sdšanie ie. sledilo1 na policiji. Nesrečni dogodek se bf sedai obravnaval ori sodišč;.. e B ni M« c a L':. - -.c- -. d;-Kkb:-r ^ eb! > i.-" • Kb bd« sjfeiulhlbc,,^ Ljubljana. 13. oktobra. Z večerniim gorenjskini brzoviakoin so prjneiifj; sem v bolnico težko- ponesrečenega 9 ieuiega Karola Višnaria-. Prodajalca različnih .rezbarij: k; iih ie svoičas tud razstavljal na liubliansketn velorajnm. V poznih popoldanskih urah se_- ie Višnar peljal do glavni jeseniški ces.i \ motociklom Po nesreči ie z motorjem zadel ob oseba: avto tako močno, da ie z vso silo zletel z motoi a ter padel v obcestni jarek kier si ie močno poškodoval glavo. Dobil ie obenem pretres možganov kakor tudi notranje in druge poškodbe. Bil ie popolnoma nezavesten Na Jesenicah so ga soravili v gorenjski brzovlak. Z ljubljanskega slavnega kolodovc-ra ea ie rešilni avto prepeljal v i a v no bolnico, kier se. v pozni n.-dni uri še ni zavedel. Rešilni avto e v nedelio interveniral še pri neki dragi nesreči. S popoldanskim notranjskim potniškim vlakom so pripeljali iz .Logatca v Ljirbliano 29 letneea trgovskega pemobdka Franceta Kostevca. ki le tako nesrečno padel z visoke lestve, da Si ie zlomil desno 1020 p T,' - g,? * ■ f ^'-d. L* ^ i. •Cjj U mM j bl^e^ Ljubljana. 13. oktobra. Huda nesreča se ie zgodila v soboto okrog 18.30 na Celovški cesti nasproti Kopačeve svečarne. Ob omenjeni uri ie na Celovški cesti navadno izredno živahen promet. Ludie hit e od dela domov v oko* lico, drugi pa od tam oroti mestu. Po cest; je ob omenjenem času pelial 16 letni mizarski va enec Bogomir Smrkoli. uslužberi uri mizarju Smoletu v Tacnu, maihen dv-u-kolesni voziček. Nenadoma pa ie pridrvel za njim mestni avtobus, ki ie vozil proti Šiški, namenjen v garažo. Voz ie vodil šofer Henrik O. Morebiti ie aotel šofer fa>„-ta prehiteti, a je vozil preveč na desni., oziroma se je izognil premalo na levo. Nt-•nadoma ie bilo čuti silovit lom. nakar Je Ljubljana. 13. oktobra. Stražnik Josip Jazbec, ki ie patruliral ponoči na križišču Gosoosvetske. Dunajske in Dalmatinove ceste ie začul okrog 3.50 nenadoma oster strel iz neznane smt-ri. Pozorni stražnik se ie napotil tako po Dunajski cesti in se oziral okrog. Če bi morda opazil sumljivega človeka. Precej izaenaden se ie kmalu ustavil pred hišo št 9 na Dunajski cesti, ker :e opazil da so duri odprta. Stražnik se ie hitro' oodal na dvorišče misleč da se ie nrinetilo kaj v hiši. Komaj oa ie napravil par korakov, e zapazil pred durmi Jurčičeve šbecerh-ske trgovine ležati dve riavi. usnjeni aktovki. v kateri ie našel več vrst raznega vlomilskega prodja. dleto, dva »amerikan-ska« svedra in več vitrihov. j3oleg ie ležala prazna vreča ter zavesa, ki je bila sneta nekje z okna. Med oeledovaniem omenjenih predmetov na ie Jazbec naenkrat začul klice na pomoč. Policist se je urno zasukal, skočil iz veže in ponovno slišal iste klice z Gosposvetske ceste. Pognal se ie takoi v dir nakar ie zagledal že v bližini kavarne Evrope nočnega čuvaja Franceta Mihevca. uslužbenega prr Zavodu za zaklepanje. Ta mu ie pričel ves razburjen pripovedovati, da ie pravkar prepodil iz omenjene veže in iznred vrat Jurčičeve trgovine neznanega vlomilca. Tat :e ušel Mihevcu iz veže v Punarjevo ulico, nakar ie bežal proti Gosoosvetski cesti. Na vogalu Kersnikove ulice sta bila narazen le s"e nar korakov in bi ga morai Mihevc skoro že prijeti. Tisti hip pa se je drzni apaš nenadoma ustavil, se obrnil proti preganialcu ter potegnil iz žepa samokres. Istočasno ie že tudi sprožil, vendar je Mihevca zgrešilbMihevc ie prestrašen in ker ie bil neoborožen. nadaljnje preganjani opustil nakar ie drzni looov pobegnil v noč neznano kam. Kakor ie za-mogel opisati Mihevc energičnega svedrovca, je star ta okrog 25 let in ie bil oblečen v športno obleko, na glavi oa je imel športno čepico. Na tleh naideni aktovki je odnesel stražnik na noliciio in iih izročil kriminalnemu oddelku. || tM '4 .3:.k"... i Danes ie bila. 1'švjfičana,. otvoritev n< oblastne ceste' Sv iVban* i ' k" , k Lesično do Podsrede Otvoritvene slav sti so se udeležil; / ' ■ k- ' . ■ sti, mesta Celja, prizadetih okrainin c; nih odborov in r" G^sti-: :-. d v-nripeliali z ivtobusom. ki b ■ ■ zil -odslej stalno, do Podsrede^ Tako b sedaj tudi pnio,k;',: k ••■ ■ ' \ :rr .u no zvezo s Celictn. Fe sveča- ■:- ■ ,-; ^ Q - -pri Sv. .U:F:m u - . r - U '• --• svečani otvoritvi ce-: v ''.■:-.<>- na r : iem' prehodu cei-ste čez !ir;b OtVorilvt svečanost ie pričela / -iašo. k: ko > r -vil univ. prrf. Uič:č. Nato ie tovori-kan-A*arko T-~ut-•-•/'.'• k: "-/io--', k' ie se volier -bora n;a bivšem i« krasnih br«-- ' ' ;>i& rame! odniem ■r fa! -p cestn^g-Staier.ske- llpfn! m noi :gr v< . tai (10!?0 ejr-ve ceste. Nato s vorila Se - -vel'V 5 .':"»••-a u biv"-; .rr * oblasti, dr Scl^nbach in c." dr. Leskovar ki ie v' imenu obla T* \rCt '* ^T r * :! C' n- ' • o - • » »r* — " - ' - Na čast gostom % bil nato orirelen ket. kjer 'e prvi pozdravil nrisotne ker e s ■ reeko. larncstnik iceimKa a z mora-:.00 ft ;e nai M V i ■'a' tov mu ca Pn,n Dovic -t mu :e .denarce i 'eni slučaju, n ie dekaz; cz. be d,.-: 7-n prav bilo. zss , .j 4 in! p rele: o 1. 1908. v po dobe h ". ega. Mož •'-tu;; j.S! C -alclJ. ako so se <: im ele k-■• '"] g *•' — eg vortiik h.-- Coran 18 let se k 'Stvar je tev proce-zavezati s v, k: iih je o, ostanek ■ V: založiti ie ogroni-da ie po-: : : mu jih 5,000 fu n-; e zbiirke. e, prinesle )a se je tej d nar na-i da niima v javnem li valežnega ' ril, da n' ra zanj, in post' nvlbti -b. o-k tem je. cb. si je s kn bo in Dovle se-1. da ni z o, kar je beliča, sai cestne ga odbr'ra v Fo^iem i" , - ' v Z o aru. Zal-vn'-' «;.-> Je 'i pnV; ■ - -'i c« -«. iem g. • v.fe:žwfoi> dr. Schaubacn, ki S poudaril *frud v'seif 'n: so so ' dov P or zgradbi. nove - c-este. Ob krasnem - vremenu in, številni, udeležbi .ie sledila rnto ljudska vesebca- v lenih .prostor": g Vreč'?. r> gar rodbina r^podari rn Vreč'-:v c-i ekvnu ža od ieta toRO. . Celjska mestna občina ie to priliko j>„ koristila za komi"" rr :'">: -o^ed ceste v svrho uvedbe redr? ga a^-obus-1 >gn nr-. meta. Posebna kom:c':" sa ie odneHrb 2 mestnim av-tobuso*« !o Kor! ;n do Pnd-srede; VožriSa ie v':vsakem oorfedn usnelft. V Podsredi bo zgfs^eaa avtomobilska garaža., za katero ie že naplavil načrt? cab-ski mestni stavbni- urad. Mestni avtobus m komrsiio se ie nato vrnil v /kecrar. Ob lo. pa te bi' svečan snre em zunaniih ?osto\ v Kozjem, kier so iih pozdravili žunan > bivšimi odborniki * m domačiniki zelo pozdravljajo uvedb 1 avtobusnega prometa. /- o nr1 1 sprav i zi.\; c< za v Ib propatranide po sloma tudi zastonj zavze Vse ie reiativno. Groia: »Pomislite,, ali ni to neznosno! Moja žena mi govori venomer o možu. Id ga ie imela pred menoi/' Grgur- »Blagor vam! ' Mo'n pa mi gobezda samo o rtišjem, ki ea bo imela 2, menoi.« '-•■-.■ Dokaz. Veletržec- »Gospa, oa ste prepričani. d:< ima vaš sinko sposobnosti za prodajalca?' Mati: »Pa še kako! Za množene je bi! i prvi v šoli.« Ra se je zavzel za Slate-rj-ev s1- Čaj. ga :e naganbl sa*r- čut pra-- 'jno ti a ž:a to je žel ie n i.\ a-le/noet, bi's: io "*c razdagati fe take da Slaiter r-1 li doke ;eče ni čbto pri pameti. Kot v no b vbžd tožbe da d;p1ača to. "0 f:-r,tov — za 50 b pop.istil Aflsrle-šika javnost čaka sedaj z napetostjo, kakšna bo razgiba. T T. " ? . .1 * t*W n' ^ , r-i .J* -—■ - N -- ; ■*-* •- Tenorist B. V i č a r. bo mostova' iutri, v torek v iitoblianski operi. Nastopi! bo v partiji ..skladat-lia Maksa v ooeri »Jonnv svira«. Poleg gosta, ki ie slovenski ro'ak 'n sedaj stalni član za.grebškeea gledališča, bodo nastopile znane /naše operne moči: Majdičeva. Poličeva. Primožič (Jonnv). Grba. Rumpelj. Mohorič. Simončič in drugi. --.; "kk-/- d'. Ilirih v/ je o:ti Svetilnik miru O prilik! 27. zasedanja mednarodnega mirovnega kongresa v Atenah so portavifl nn 277 m visokem atenskem trgu takozvan! svetilnik r-iri'. ij vetiUiik bo prižgan vselej, k.jdar in kjerkoli bo zboroval mednarodni mirovni kongres. 'rJeourne (Avstralija). 14 aktobra. Voli., e v z.czn: parlament oomeniio popoln por. z keruzeo, e vlade, ki se ie opirala n* večin ; sestav! eno iz naci onalistov u. agrarcev. Kolikor se da do sedai pregle-k::k. :e skorai gotovo, da bo sestavliena '-laJa del , sk.> stranke Pod predsedstvom ;'j-;kinsa. Stefj.e glasov še ni končano veu-i. ur .'...o da b imela delavska stranka r - .-k zb -.rnicl ki šteie 75 članov, co -' : e:. Bivši ministrsk; predsednik II:.. : • e.* bil zor ;t izvolien. dočim ie za ■ -." ' -n ministrskega predsednika Bru-zea ,š-_ .-vont! ivo. ali bo zooet dobil poslanski mandat 'Krfs^-klistsSiii dirki Gra "ec 14 oktobra. Duna skn ooAisko sp i društvo je priredilo danes ^P^ko^, lici Marijinega Celia ocenievalno vožnjo za mo orie. Na ostrem ovinku deželne c33« 2:1 (1:0), Hungaria : Nemzeti 2:0 (1:0), Ujpest : Boczkay 4:3 (1:3), Pečah : ILI. okraj 1:1 (0:1). KAPOŠVAR: Somogy : Kispest 0:0. SEGEDIN: Bastya : Attila 5:2 (2:1). Lahka atletika Juniorski propagandni miting ASK Primorje V soboto in nedeljo se je vršil na igrišču ASK Primorja juniorski lahkoatletski miting, ki je zbral na start veliko število mladih atletov. Prireditev je mnogo pridobila zaradi udeležbe juniorjev karlovškega športnega udru-ženja, ki so pokazali vseskozi dobro formo in so v nekaterih disciplinah absolutno domiriirali. Pohvalno je treba med tekmovalci omeniti dijake ljubljanske realke, ki so nadvse častno zastopali svoj zavod. V naslednjem navajamo sobotne rezultate: Tek 100 m (A-razred): I. predtek (5 tekm.): I. Kopp (KSU) 12.3, 2. Zupančič, 3. Branner, II. predtek (6 tekm.): 1. Wilman 13-3 sek., 2. Pečenko, 3. Raič D. Finale: 1. Kopp (KSU), 12.6 sek., 2. Zupančič, par om za prvim, 3. Pečenko 12.S sek. (močan protiveter!). Tek 60 m (B-razred): I. predtek (5 tekm.): 1. Sašek (KSU) 7:4 sek., 2. WiMan, 3. Savnik. H. predtek (4 tekm.): 1. Ribnikar, 8-2 sek., 2. Raič M., 3. Kraje. Finale: 1. Sašek (KSU), S sek., 2. WiMfan 8.1, 3. Ribnukar 8.2 sek. Skok v daljino (A-razred): 9 tekm., 1. Cenčič, 5.54 m, 2. Raič D., 5.465 m, 3. Lolo (KSK) 5-275 m. Skok v daljno: (B-razred): 7 tekm., 1. Sašek (KSU), 5,14 m, 2. Vučetič (KSU) 4.9*15 m, 3. Raič, 4.72 m. Tek 800 m (A-razred): 4 tekm., 1. Dvoržak (KSU) 2.25 min., 2. Regaly, 3. Sintič. Met krogle (B-razred): 9 tekm., 1. Vočetič (KSU) 10.87 m, 2. WiMan, 9.07 m, 3. Raič M., 8.50 m. Tek 3000 tn (A-razred): 2 tekm., 1. Marchiot-ti, 10:55.8 min., 2. Gregorc M:1S.S min. Tek 800 ra (B-ra®red): 7 tekm, 1. W0Un 2.23.6 ara., 2. Ogr«, 2:27.3 anu 3. Vočetič (KSU) 2:29 min. Met krogle (A-razred): 7 tek«., 1. Zupančič 12.685 m, 2. Jaz 12.14 m. 3. Gjačič (KSU) 1(1.56.5 in. Tek 100 ra (B-razred); 6 tekm., 1. SaSek (KSU) 12.8 sek., 2. Ribnikar LIJ sek., 3. Savnik. Met diska (A-razred): 7 tekni., 1. Jug, 36.77 m, 2. Zupani« 34.78 m, 3. Pečenko 29.77 m. Pogačnik izven konkurence 34.56 m. Tekmovanja so se v nedeljo popoldne nadaljevala. Žal j« udeleiba trpela zaradi odsotnosti dijakov, ki so se udeležili slavnostnega sprevoda ob odkritju spomenika »Ilirije oživljene«. Podrobni rezultati so bili naslednji: Met kopja (A-razred): 1. llovar (real.) 42.42 m; 2. Zupančič (real.) 40.30 m; 3. Jug (sred. teh. š.) 36.67.. (B-razred): 1. Beranek (mešč. š.) 33.98 m; 2. Raič M. (real.) 38.48 m; 3. Ribnikar (real.) 28.45. Skok ▼ višino: (A-razred): 1. Zupančič (real.) 160 em; 2. Djačič (KSU) 16o cm; 3. Pretinja (real.) 145 cm. (B-razred): t. Sašek (KSU) 140 cm; 2. Raič M. (real.) 140 cm; 3. Zorga (III. reaL gimn.) 135 cm. Met diska: (B-razred): 1. Vučetič (KSU) 24.50 m; 2. Beranek (mešč. š.) 24.13 m; 3. Raič (reaL) 23.68 m. Štafeta 4 X 1M m: (A-razred): 1. KSU (Hajdin. Djems. Sašek. Diačič) 50.4: 2. Realka (Raič D.. Juk. llovar. Cenčič). (B-razred): I. Realka I (Oražem. Raič Ii. Raič III. Ribnikar) 55.8: 2. Realka II (Ka-leari. Žorga A.. Zešar. Umek). Tek 200 m: (A-razred): 1. Diems (KSU) 26.2: 2. Jug (sred. teh. š.): Cenčič (H. reai. gim.). (B-razred: I. predtek: 1. Sašek (KSU): 2. Ribnikar (real.): H. Dredtek: 1. Vučetič (KSU); 2. Beranek (mešč. š.). Finale: 1. Sašek (KSU) 26.6: 2 Ribnikar (real.) 27.3: 3. Vučetič (KSU). Troskok: (A-razred): 1. Cenčič (H. real. r) 11.51: 2. Lolo (KSU) 11.19: 3. Putima (real..) 11.14: 4. Kaleari (real.) 11.075. (B-razred): 1. Raič M. (real.) 10.44: 2. Oražem (real.) 10.215; 3. Vučetič (KSU) 10.10. Na rezultate teza lepo usoeleea oropa gapdnega mitinga se bomo še oovrnili. Knjiga za novoporo-čence Neki Anglež je nedavno izdal v enako dobri nameri knjigo o umetnosti, kako moreš biti dober zakonski mož. Samo nekaj drobtin iz nje. Britanski svetovalec polaga idealnemu soprogu na srce, naj se vselej kaže zaljubljen v boljšo polovico in naj kaže vedno nasmešek. »Ne skušaj popravljati napak svoje žene. Rajši odkrij na njej dobra svojstva, ki še sama ne ve zanje: v kratkem bo prepričana, da jih ima... Ako je krasotica, ji nikar venomer ponavljati tega: zrcalo ji to glasneje pove nego ti. Pač pa ji reci, da je razuma... Ne govori »jaz«, kadar se zgodi kaj prijetnega, tudi ne »midva«, kadar se pripeti kaj nevšečnega.. Ne smeš govoriti: »Ljubim te,« kadar poskuša novo obleko, temveč: »Rad imam tvojo novo obleko.«. . No, sedaj bi človek pričakoval nasvetov za žensko. Toda pisec je opredelil zakon tako-le: Za moškega zvanje, za žensko izzivanje. Iz zakonskega življenja »Svojo ženo sem na čuden način spoznal,« pripoveduje avtomobilist. »Povozil sem jo s svojim avtom in se nato poročil z njo. _ »Eh, če bi le vsakdo moral napraviti tako.« vzdihtie nekdo med prisotnimi, »potem bi vendarle prenehalo to vrtoglavo, nepremišljeno dirkanje.« * »Danes, Ijubček, sva pet let poročena, in kakor vsako leto, sem tudi tokrat spekla kolač.« — »Kako si pozorna,« odvrne soprog, »na druge kolače gledam kakor na obcestne kamne nazaj.« * » »Franjo, prosim te, stopi no v kuhinjo, preden odideš v prodajaJno, in pošteno ozmerjaj Minko.« — «Zakaj pa? Meni se zdi, da si z njo prav zadovoljna!« — »Saj sem, ampak danes mora iztepavati preproge, in delo se ji bo bolje odsedalo, če jo malo razjeziš.« * »Za Boga milega, kako morete biti, Urša, tako neprevidni, da postavljate steklenico z bencinom na štedilnik? Saj se lahko zgodi nesreča!« — »No, no, kako ste pa babje-verni!« zagodrnja kuharica prezirljivo. »Ponedeljkov" humor Dobri odgovori General pl. Pfuel, ki je že 1. 1813. krvavel za domovino, je 1. 1848. kot pruski ministrski predsednik prisostvoval seji odbora narodne skupščine, kjer se' je pretresalo o odpravi plemstva. Brezkončne debate so dolgočasile starega gospoda, ki je skoraj zadremal v 6vojem naslanjaču. Ko se je čez nekaj časa predramil in besedičenje še ni bilo pri kraju, je kliknil: »Mar plemstvo še ni mrtvo?«: Ta beseda priletnega vojščaka se je hitro raznesla po Berlinu, kjer je zbudila splošno veaelost. A mlad praporščak ni hotel razumeti šale in se je smatral poklicanega-da maščuje razžaljeno vla6telinetvo. Na ulici je stopil k Pfuelu, rekoč: »Ste vi general von Pfuel? Potem vam moram povedati, da ste ničvrednež!« — »Tako?< je odvrnil Pfuel, »tega pa res nisem vedel. Hvala vam, mladi prijatelj!« In pustil je mladega petelina na cesti. Filozof T a i n e je zbral na dvoru Napoleona III., kadarkoli se je tam prikazal, vselej krožek častilcev okoli sebe, ki so z naslado poslušali njegovo duhovito kramljanje. »Kako si predstavljate, vojvodinja, ljubezen v prostoru?« je vprašal med modro-slovskim pomenkom neko damo, znano po svoji odrezavosti. »V mreši ta lefcanje,« mu je z nasmehom odgovorila. Saphir, hudomušni kritik, enako znan na Dunaju kakor v Berlinu, je često dobil povabilo za obed pri gospe Lammelovi, ki je znala vsekdar tako urediti, da gostje niso presiti odhajali domov. Ko Saphir po svoji bolezni prejme zopet podoben požov od Lammelovke, se izgovori na ta način: »Hvala, mi je že bolje. Zdaj smem že zopet jesti!« Angleški parlamentarec je v času staršega Pitta v svojem govoru razžalil nižjo zbornico. Zato je bil. po tedanji šegi obsojen, da mora zbrano zbornico kleče za zamero prositi. Ukazano, storjeno. Pokleknil je in izustil svojo kozjo molitvico. Ko pa je zopet vstal, si je z robcem otepel prah s kolen in zaklical: »Bogme, svoj »vi dan še nisem bil v tako umazani hiši!« ' „ - Ob spomeniku Drago: »Zakaj so ti drogovi vsi rdeča?« Zeno: »Slepec! Ali ne vidiš, da z belim kamnom in svetlimi hišami ter s sinjim nebom sestavljajo francosko m naSo troboj-nico?« Drago: »Zakaj se pa Slovenka na tem ka-memi drži nekam zaskrbljeno?« Zeno: »Se pač boji, da ji ne padejo z vrha zvezde na glavo!« Drago: »Čemu pa ona krpa na šrirjaku štrli ven? Ali je niso utegnili pri tej naglici odklesati?« Zeno: »To je vendar kakor ofetož na lepem ženskem obrazu ali kot muha na obritem obradku. Obnjo se zapenjajo misli vseh mežljev in filistrov. Saj veš, duh mladostnega umetnika ne more prenesti akademske pravilnosti. Dober začetek. Pred krstom otroka orve zmagovalke v plavalni tekmi. * VSE JE RELATIVNO Groga: »■Pomislite, ali ni to neznosno! Moja žena mi govori venomer o možu, ki ga je imela pred menoj.« Grgur: »Blagor vam! Moja pa mi gobezda samo o tistem, ki ga bo imela za menoj.« DOKAZ Veletržec: »Gospa, pa ste prepričani, da ima vaš sinko sposobnosti za prodajalca?« Mati: »Pa še kako! Za množenje je bil prvi v šoli.» HLADNOKRVNOST Štekljačar (ponoči v samotni ulici, s samokresom v desnici in z nožem v levici, zarohni nad samotnim popotnikom): »Roke kvišku!« Gospod (z rokami v žepu): »Pomislite, človek božji! Saj menda ne mislite resno. Zdaj, ko je tak mraz!« ČISTO ISTO, LE NAROBE. Služkinja: »Gospod, vaši čevlji gotovo niso plačani, ker tako škripljejo.« Gostač: »Oj ne, Rezika. Jezni so, ker sem dal preveč zanje, zato tako škrtajo.« JEDRNATA GOVORICA Pred nekaj leti so dijaki ljubljanske real-| ke izdajali svoje glasilo Lepa Vida, iz ; katere mi je ostala v spominu iver nado-j budne maturantke: »Podaljšajte misli, skrajšajte stavke!« Te krilatice sem se spomnil, ko sem lansko poletje slišal na Gorenjskem prosjaka: »Prosim vas, gospa, za kozarec vode. Tako sem lačen, da ne vem, kje bom nocoj spal.« OMOTICA »Veš, prijatelj, ako bi bil jaz hotel, bi bil splezal na najvišji vrhunec časti.« »Pa nisi maral?« »Ne ... se mi rado v glav j vrti!« GLIHA VKUP ŠTRIHA. Kako! Z otročičkom hodite v gledališče? Pa saj kadar začne vekati, mora vendar motit gledavce.« — »Nikakor ne... Hodim namreč samo k žalnim igram. Ako Bebica tedaj joka, ji ne more nihče zameriti.« NOVINEC. Častnik: »Kako, z rokami v žepu in s cigareto v ustih stojiš tu! Ali me imaš za bebca?« Rekrut: »Še ne vem, sem šele od včeraj tukaj.« — Nenasitnost Dr. Trttler je svoj čas občeval pri neki goriški druži niči, kjer so imdi bistroumno deklico štirih let. Da ji napravi veselje, ji je dal krajcar, mala Liza pa hitro k slaščičarju z njim. Čez nekaj' časa ga frkoiinka sama poprosi za novo darilce, potem pa zopet. Hoteč se odkrižati za dalje časa male nadležnice, ji pomoli cekin in bankovec, rekoč, kaj ima rajši. Navihanka nekoliko pomisli, nato pa: »Daj mi ta svetli soJd zavit ▼ tisti papir!« * O beneških gondolirjih je znano, da niso nikoli zadovoljni z napitnino, vedno se jim £di prepičla. Velikodušen Francoz pe je stisnil svojemu prevozniku cel francoski zilatnik na dlan, misleč, da bo moža uzado-voljil. Toda ta ogleduje cekm ter naposled izpregovori: »Gospod, ali mi ne bi dali ie nekaj patakonov, tega je škoda menjati.« Pomilostitev Kralj Frilip VIII., hoteč deliti milost, je krenil osebno v ječo in si dal privesti nekaj obsojencev. »Zakaj si zaprt?«: je vprašal prvega. »Bil sem po nedolžnem obsojen, kraljevska milost,« je jadikoval. »Pa ti?« se je obrnil proti drugemu. »Postal sem žrtev krivega pričanja!« 'ja odgovoril ta. »Pa ti?« je poizvedoval pri tretjem. »Zaradi slabih zakonov sem pričel v zapor!« »Kralj se je zamračil in kanil oditi Aii prej ko je tako naredil, je dejal četrtemu jetniku: »In zakaj sediš ti?« »Kradel sem, Vaše Veličanstvo,« je iskreno odvrnil možak. »Snemite mu okove in ga takoj izpustite na svobodo,« je odredil kralj. A ko si preplašeni stražniki niso prav upali izvršiti povelja, je dodal: »Da se ne bi ti nedolžni od njega okužili.« Rahločuten krvnik Na Kubi bi bil moral rabelj nedavno od-robiti glavo obsojencu, toda je odpovedal, češ, da svojega prijatelja ne mara in ne more usmrtiti. Njegov stanovski tovariš v No-rimbergu, neki Schmidt, pa svoje dni ni bil tolikanj obziren: odrezal je vrat rodnemu tastu, čeprav so mu ponujali za izredni primer namestnika. Zavrnil je ponudbo, češ, služba je služba. Ob tej priliki se spomnite, da je dejal Napoleon III: »Človek sam izbira svoje prijatelje, sorodnikov pa ne.« Mogoče to razloži neenakomerno postopanje obeh krvnikov Zamorec in krava Kflri je bil zamorec, črn kot oglje, službujoč v upravilnici v Kongu. Glavna naloga mu je bila: krmiti in moleti načelnikovo kravo. Da bi mu olajšal delo, mu je gospodar podaril pod nožnico, češ: »Krki, na to pručioo, da ti pojde molža laglje od rok.« Kilri je odgovoril: »Hvala, masa (gospod).« Krki bo precej poskusil. Črnogelj je takoj izginil ▼ hlev in se čez četrt ure vrnil. Bil je ves po-tan ter otožno držal podnožnik. »No, ali ne gre, Kiki?« vpraša načelnik skladišča. »To ni dobro, masa!« izusti Kiki potrt, »krava se noče vsesti na stolček.« Ljubitelj glasbe in tenorist Sarcev pripoveduje, kako je Rubini še čisto mlad nastopil na enem glavnih italijanskih odrov v Benetkah. Tu_ je živel splošno priznani ljubitelj godbe, čigar mnenje ie nekaj zaleglo. Rubini je pošiljal svojega slugo, da si je vsakokrat kupil sedež poleg tega poznavalca in prislužkovai. Trikrat, štirikrat je no predstavi služabnik sporočil Rubiniju, da je stari vseled vzkliknil: »Kakšna škoda!« To je tako vznemirilo mladega umetnika, da je šel, se predstavil onemu gospodu in ga prosil, naj mu razloži, kaj pomeni njegov vzklik: »Che peccato!« »Krasen glas imate«, je odvrnil starec. »Ali uporabljate ga tako, da ga boste izgubili v štirih ali petih letih, kakor ta in ta.« In navedel mu ie imena proslulih pevcev. »Vaš glas je v grlu: potlačiti ga morate v prsi. Ali za to je potreba še tri, štiri leta študirati.« Rubini ni bil gluh na to uho. Stopil je do svojega ravnatelja in pretrgal pogodbo sredi največjih uspehov. Nato se je umaknil za tri leta, po tlel pa se vrnil gotov zmage. Pristopite k ..Vodnikovi družbi" Kuga na Grškem i/ ' ^ šfetim si Ml 't »J > .s ~ v % ""K f % š ? w rv v m Hfl » š-iSiii . * ^ v. - t v*'? ■■ ? ■mZiT-^fiKf* <:* I J Š? -m mm , r. i-H M mm -i n ? t, r * * te, n f -v*. 'A k f " »•».»■ii i »Pobijanje« kuge s pomoči o vere in dragocenia relikvij. »JPobiiaaiec kuge s človeškimi sredstvi s »PONEDELJEK« št. 41 Ponedeljek, 14. X. 1929. Arkadij Averčenko: Zlato stoletje i. . Ko sem prispel v Petrograd. sem se takoj podal k svojemu staremu prija* telju, novinarskemu reporterju Strem* glavovu in mu rekel: »Stremglavov, rad hi postal slaven.« Stremglavov je pokimal z glavo v znak, da pristane na mojo prošnjo in rekel: . »Je pač takšen čas sedaj, da hoče vsak postati slaven.« »Toda jaz nisem eden izmed teh mnogih,« sem mu skromno odgovoril. »Ne dogaja se vsak dan, da bi se kdo imenoval Vasilij Maksimič in obenem Kandibin! « »Ali je že dolgo od tega. kar pišeš?« me je vprašal Stremglavov. »Kaj... pišem?-« »No, sploh, kakšna dela pišeš?« »Toda ja/. vendar ne pišem.« »Haha! To pomeni, da se baviš z drugimi stvarmi. Ali hočeš postati dru* gi Rubens?« »Nimam posluha,« sem mu odkrito priznal. , . . »Kako?« »Da postanem ... no ... kako se že imenuje tisti skladatelj, ki si ga ime* noval.« »Dragi prijatelj, to je pa že prene* umno! Rubens ni bil skladatelj, temveč slikar.« Ker.se nisem zanimal za slikarstvo, se nisem mogel spomniti imen vseh ruskih slikarjev, posebno pa ne tega, o katerem je govoril Stremglavov. Re* kel sem mu: »Najbolj znam slikati črke na plat* no.« . , . . , »To ni potrebno. Ali si že kdaj igral na odru?« »Da, igral sem. Ko pa sem nekoč na odru junakinji tragedije odkrival ljubezen, sem vzel tak ton, da se je gledalcem zdelo, da zahtevam napitni« no za prenašanje klavirja. Impresario mi je rekel^ da je najbolje, da takoj neham in res začnem prenašati klavir« je. Nato me je spodil.« »In navzlic temu hočeš postati sla* ven?« »Da! Ne pozabi, da znam slikati čr» ke na platno!« Stremglavov se je popraskal za uše« som in rekel: »Dobro! Morda mi bo uspelo, napra* viti iz tebe slavnega človeka. Deloma je tudi to dobro, da zamenjavaš Ru« bensa z Robinsonom Crozoeom in da na ledjih nosiš klavirje. To te dela nekako ekscentričnega.« Prijateljsko me je potapljal po rami in mi obljubil, da bo storil vse, kar bo v njegovi moči. II. Dan pozneje sem čital v dveh listih v rublikah: »Umetniške novosti«, tasle čudovit naslov: »Zdravje gospoda Kandibina se obrača na bolje.« »Čuj, Stremglavov!« sem ga vprašal, ko sem - ga obiskal. »Zakaj se moje zdravje se obrača na bolje? Jaz vendar nisem bolan!« »To je že treba tako delati,« je re* kel Stremglavov. »Prva vest o tebi mo; ra biti prijetna... Publiki je všeč. če je kdo na poti k ozdravljenju.« »Ali pa ve publika, kdo je ta Kan« dibin?« »Ne ve. Toda publika se je že zain* teresirala za tvoje zdravje, in vsak, ki bo to prečital, bo pravil svojim prija* teljem: »Kandibinovo zdravje se obra« ča na bolje.« »Če pa prijatelji vprašajo: »Kdo je ta Kandibin?« Tega ne bo nihče vprašal, ker ne bo hotel, da bi ga drugi smatrali za neved* neža. Vsak bo rekel enostavno: »Res? Mislil sem, da se je njegovo stanje po* slabšalo.« »Stremglavov! Ali oni bodo hitro pozabili name.« »Ne! Jutri zjutraj bom spet napisal: »O zdravju našega velikega...« Kaj hočeš biti? Pisatelj? Slikar?« »Pa naj bom pisatelj!« Napisal bom: »Trenutno se je zdrav* je našega velikega pisatelja Kandibina poslabšalo. Včeraj je pojedel samo en kotlet in dvoje ocvrtih j-ajc. Tempe* ratura je narasla na 39.7°«. »Moje slike ne rabiš?« »To bi bilo še prezgodaj. Oprosti mi, toda sedaj moram takoj pisati o kotletu.« III. Z veliko radovednostjo sem pričel spremljati svoje novo življenje. Zdrav* je se je boljšalo počasi, a gotovo. Ko* ličina kotletov, ki je romala v moj že* lodec, je bila vedno večja in večja. Kar se pa tiče jajc, nisem več jedel samo ocvrtih, ampak tudi že trdo ku* hana. Komaj sem ozdravel, že sem se začel spuščati v razne avanture. »Vče* raj,« je pisal list, »se je na kolodvoru zgodil mučen incident, ki se bo morda končal z dvobojem. Priznani pisatelj Kandibin je bil užaljen zaradi nekega poniževalnega izraza o ruski literaturi, ki ga je izustil bivši kapitan C. Kandi* bin mu je prisolil klofuto. Oba na* sprotnika sta izmenjala posetnice.« Ta dogodek je izzval tisk. Nekateri listi so pisali, da je treba vsak dvo* boj odbiti, ker klofuta ne predstavlja nikakšne žalitve. Povdarjali so, da mo* ra ruski narod čuvati svoje genije, do* kier so na višku svoje tvorne sile. Eden izmed številnih listov je pisal: »Ponavlja se slučaj Puškina in Dente* sa v vsej svoji strahoti in nesmiselno* sti... Kmalu bo morda tudi Kandibin izpostavil svoje čelo krogli nekega ne* kega kapitana C. Mi sedaj ob dvanaj* sti uri vprašamo: Ali je to prav? Na eni strani Kandibin, a na drugi neki kapitan C., za katerega nihče ne ve. »Prepričani smo,« je pisal neki drugi list, »da Kandibinovi prijatelji ne bo* do dovolili, da se vrši ta dvoboj.« Velik vtis je napravila vest, da se je Stremglavov (intimni prijatelj pisa* telja) zaklel, da se hoče Hvobojevati s kapitanom C. v primeru, če dvoboj izpade nesrečno za Kandibina. Številni reporterji so prišli k meni. »Povejte,« so me izpraševali, »zakaj ste pravzaprav oklofutali kapitana?« »Saj ste vendar že čitali,« sem jim odvrnil. »On se je poniževalno izražal o ruski književnosti. Rekel je, da Ai* vasovskij ni nikakšen talent, temveč šušmar.« »Toda Aivasovskij ni pisatelj. On je slikar,« je začudeno vzkliknil eden izmed reporterjev. »Vseeno! Imena velikih ljudi mora* jo biti vsakomur sveta,« sem mu re* kel resno. IV. Zvedel sem, da je kapitan C. stra» hopetno odbil poziv na dvoboj in da sem odpotoval v Jalto. Ko sem spet srečal Stremglavova, sem ga vprašal: »Ali si se že naveličal? Ali boš še kaj pisal o meni?« »Seveda! Še je treba. Počakajmo, da se publika malo odpočije, potem bo spet dobro, da kaj napišemo. Na pri* mer: Kandibin je šel v Jalto, da v tem divjem južnem kraju dokonča eno iz* med svojih začetih del.« »Katero veliko delo sem začel?« »Dramo: .Na meji smrti'.« »Ali ne bodo impresariji gledališč zahtevali, da jim to delo izročim?« »Da! Toda ti jim boš rekel, da si dramo že dovršil, pa nis' zadovoljen z njo in da si tri dejanja vrgel v ogenj. To bo na publiko silno delovalo.« Po enem tednu sem zvedel, da se mi je na Jalti pripetila težka nesreča. Ko sem plezal na strmo goro, sem padel in si zlomil nogo. Nato se je znova pričela mučna zgodba c kotletih in jajcih. Nato sem ozdravel in (ne vem iz kakšnega vzroka) odpotoval v Rim. Kar se je naprej godilo z menoj, ni imelo nikakega smisla več. V Nizzi sem kupil vilo. pa nisem ostal tam. Namestu da bi ostal v Nizzi, sem od* šel v Bretagno, da dovršim komedijo »Ob zori življenja«. Požar, ki je iz* bruhnil v mojem stanovanju, je uničil rokopis in zaradi tega (to je bilo že idijotsko) sem kupil neko posestvo v bližini Norimberka. Naveličal sem se teh neumnih potovanj in brezplodnega razsipanja denarja. Nekega lepega dne sem prišel k Stremglavovu in mu kategorično izjavil: »Sedaj je dovolj! Sedaj hočem ju* bile j!« »Kakšen jubilej?« »Petindvajsetletnico svojega umet* niškega delovanja.« »To j" preveč, prijatelj moj dragi! Saj si šele tri mesece v Petrogradu. Če morda želiš desetletnico ...?« »Sprejmem,« sem mu rekel, »deset let dobrega dela pomeni več kot pet* indvajseMet brez cilja.« »Ti govoriš kakor Tolstoj!« je v za* nosu vzkliknil Stremglavov. »Še boljše kakor Tolstoj! Jaz o Tol* stoju ničesar ne vem, Tolstoj bo gO' tovo nekaj vedel o meni.« V. Danes sem slavil desetletnico svoje* ga sijajnega znanstveno * književnega dela. Pri svečanem kosilu je govoril neki znameniti književnik (imena ne vem): »Pozdravili so vas,« je rekel, »kot človeka, ki nam nosi ideal mladosti, kot pevca narodove bolesti, a jaz bom dodal še dve besedi dve besedj iz dna duše nas vseh: »Živi*o*o*o Kandibin!!!« »Ah, dober dan!« sem odvrnil, da se mu zahvalim za laskave besede. >.Kako se kaj počutite?« In vsi so me objemali in poljubljali. Tako sem si s pomočjo Stremglavo* va ustvaril karijero. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 Mdor hoče da se mu pestje pe pesti naslon aH GaGo drug o informacijo ticoco se matih oglasov naj pritoii v snamGah sicer ne bo prejet odgovora i ^ Z^aOM CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer, se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. ___ Pridno dekle kot, pomožna moč sobarici enrejmo Hotel štrukelj. ^ 35639 Boljše dekle za via hišni dela in ki se razume na kuho, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku s Jutra*. 35410 Dekle ta vče hišne posle, pridno, pošteno in snažno, farno-stojoo delavko, sprejmem. Naslov pove ogla=. oddelek »Jutra«. 35282 Frizerko perfek-t.no sprejmem takoj za e talno ali vsaj za en mesec. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34998 Pek. vajenca ki se je učil nad eno leto, sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 35264 Učenko za strojno pletenje, z vso oskrbo v hiši sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35532 Cvetličarna sprejme prodajalko, ozir. vezalko in raznasalko. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35501 Slaščičar pr vo vrsti n in samostojen, z dolgoletnimi spričevali, dobi nameščcnje. plača po dogovoru. Služba stalna. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Slaščičar«. 35126 Pletiljo dnfiro izurjeno na st-roj fr. 16, sprejmem. Naslov v ogla?, oddelku »Jutra«. 35224 15 delavcev vajenih dela v kamnolomu, sprejmem takoj za Mojstr^-nr>: Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35647 Kuharica srednje starosti išče mesta gospodinje pri starejšemu gospodu ali gospe brez otrok. Na željo govorim tudi nemško in srbsko. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »22«. 33617 Elektrostrojni mojster absolvent tehnične šole na Dunaju, izučen ključavni-ničar. želi službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«:. 35367 Natakar zmožen kavcije in nemščine, sprejme mesto plačilnega. Naslov v oglasnem ku »Jutra«. 35485 Šofer zanesljiv in dober vozač žei službo za takoj. Naslov v cslasnem oddelku Jutra. 3-5193 Šivilja dobro izvežbana, želi_ mesto pomočnice, po možnosti s hrano in stanovanjem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35632 Smrekova drva odpadke od stavbenega lesa. več tisoč kg, proda Ljubljanska gradbena družba z o. z., Ljubljana. Slomškova ul. IS. 35427 Otroški voziček na peresih, s.koro nov, nik-Ijast. prodam. Naslov pove oe-1 aeni oddelek »Jutra«. 35507 Plinski štedilnik in plinski kuhalnik'.na prodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 34989 Luknjačo (Lochstanze) dobro ohranjeno, do 8 mm luknje, kupi K Bocai, kleparstvo, Tržič. 35620 Štedilnik če mogoče emajliran, sred-njevelik, dobro ohranjen, kupim. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra« 35341 Ročni voziček na štirih kolesih, v do-brem stanju kupimo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35535 2 zimska plašča moderna, s krznom in 2 plesni obleki prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 35606 Otroški voziček v dobrem stanju se proda. Velika čolnarska ulica 6, 35614 Vodno sesalko za pritisk prodam. Rozman. Cankarjevo nabrežje __________ 7/II. 35613 1 oddelku »Jutra«. Gospodične in gospe ki žele z»6e šivata perilo, sprejmem v dneven in večeren pouk. M Goričan Za Bežigradom, vila »Rozinka« Karkoli želite ku-.-iti ali prodati, og asite v Agenturni n komi i^ki trgovini v L ubljani Štu dentovska ulica 7 35577 Krizanteme velikane ter v bidermajer jevem slogu eojent- - kot drevesca z? okras verande, naj si ogledao ljubitelji cvetlic na Poljanski c. 12 35588 Dunaj! Opremljeno sobo ! Lepo sobo event. z uporabo kulf.nje z s posi-bnim vtiu.»om oddam. —-------. 2 posteljama oddam Jen- Naslov pove oglasni odde- Zelrte h nakupovati na Du- kova 13/1 35504 .ek »Jutra«. 35505 uh,tro. -1obrn ,n • i ni. obvestit" mene da Va? spremim M D. Wien VII. Seideng 27/17. 35633 Prazno sobico 1 Opremljeno sobo a štedilnikom ali dimni-om iščj gospoiična Ponulbe iščem za stalno Cenj. po- na ogla-ni oddelek »Jutra« nudbe na ogl. odd. »Ju- pod »Sredina«. 35567 tra« pod šifro frankov- _ skv. 35643 , Sostanovalko v lepo zračno ^obo. z vso ofkrbo za 800 Din sprejme s 1. novembrom uradniška Sobo z 2 posteljama, parketirano - — — -------- in z električno razsvetljavo rodbina Naslov v oglasnem oddam takoj Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. Urarska popravila izvršuje naji-enej" in naj preci-znpje Frane Wfllfing urar Gosposvetfka re#ta 1? 35562 35487 m i m ■ 8 m a Založba »Luč« v Ljubljani____ Za dolge jesenske večere priporočamo ljudski roman Iv. Podržaja . ... * • .. * ' - A . . Martin k, ter mu obenem nudi vso komodnost Miz;oo, ki ie tudi shramba za šolske potrebščine, izdeluje Ignac Repše tvornica in zaloga pohištva Ljubljana. Dvorni trg 1. Sf o v.sike puhke šenje psov. lovske in ribiške potre F K. KAiSER, + floberte, brovnins pištole. pištole za stra-šenje psov. lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalo*;: puškar, Ljubljana Kongresni trg št. 9. Potrta neizmerne žalosti naznanja IZA CERKOVNIK v svojem kakor v imenu vseh sorodnikov vse-m prijateljem in znancem pretresujočo vest, da so njeni isfcrenoliubljeni nepozabni starši, gospod Ivan Cerkovnik davčni oficiial v p. in eospa Josipina Cerkovnik, m. Grčar v pete.k, 11. oktobra 1929 ob 23. uri po usodepolni avtovož-nji za vedno zatlsnila svoje blage oči. Trupli blagopokojnih se bosta v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 16. uri v kapeli mestnega pokopališča na Pobrežju slovesno blagoslovila in nato prepeljali v Kamnik pTi Ljubljani k večnemu počitku. Pogreb v Kamniku se bo vrši.! od gostilne Rode dalje na pokopališče na Žalah. Sv. maše zadušnice bodo darovane v Mariboru in Kamnjku. Maribor - Kamnik. 13. oktobra 1929. Mestni pogrebni zavod v Mariboru. V globoki žalosti-naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni sin. brat, bratranec in nečak, gospod Ivan Bizovščar mehanik tvrdke Jugo Steyr v nedeljo, dne 13. t. m., po izredno tragičnem slučaju nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 14. oktobra ob 3. uri pop. iz hiše žalosti, Šolska ul. št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 14. oktobra 1929. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Ia | Š . ......................................... polnojaremnike, mi nske, krožne, tračne, skobelne nože, razno orodje za mizarje in lesno industrijo kup te najceneje pn „JEKLO" L"""h""'- starl trg- Jams vo za vsak komad!--Zahtevajte ponud -e £u2sb in peei X . v najcenejša, prvovrstna Ša- &Clfft0t€§ mota za peči in štedilnike ECe&tiomototji <£en$ Clttona (%a?nen(eCd Ing. CiiUfcEl^ Ljnbljana VII. Jernej« va cesta *t. 5 Telefon St. »25« Izdaja za leonzdelj .Jutra* Adolf Ribnik ar, urejuje Ivan Podržaj, tiska .Narodna tiskarna d d.». njen pred.tavn.k Fran Jezer se k; vsi v tjubljanu