RAZVOJ SLOVENSKE GIMNAZIJE IN POLOŽAJA PREDMETA GEOGRAFIJA V PREDMETNIKU GIMNAZIJE Eva Konečnik Kotnik mag., profesorica geografije in zgodovine, asistentka Oddelek za geografijo Filozofska fakulteta Univerza v Mariboru Koroška cesta 160, SI - 2000 Maribor, Slovenija e-mail: eva.konecnik@uni-mb.si UDK: 373.5 COBISS: 1.01 Izvleček Razvoj slovenske gimnazije in položaja predmeta geografija v predmetniku gimnazije Po ustanovitvi štiriletne izbirne gimnazije leta 1958 je bila institucija gimnazije podvržena pogostim spremembam, ki so bile največkrat posredno ali neposredno odraz družbenopolitičnih sprememb. S spremembami gimnazije kot institucije se je spreminjal tudi položaj predmeta geografija v njenem predmetniku. Od ustanovitve gimnazije do danes lahko zasledujemo upadanje števila obveznih ur geografije. Ključne besede gimnazija, kurikularne reforme, geografija, predmetnik Abstract Development of Slovene Grammar School and Position of Geography, the subject in the Grammar School Curriculum After four grades elective grammar school was founded in 1958, the institution of grammar school has been a subject of frequent changes that repeatedly directly or indirectly reflected socio-political changes. Simultaneously with changes of grammar school as an institution, the position of geography as a subject in the curriculum has changed. Lessening of compulsory hours of geography has been followed from foundation of grammar school till today. Key words Grammar school, curricular reform, Geography, curriculum Uredništvo je članek prejelo 3.6.2008 1. Uvod Leta 2006 je komisija za pripravo koncepta nadaljnjega razvoja gimnazijskega programa in umeščenosti splošne izobrazbe v srednješolske programe pripravila Izhodišča prenove gimnazijskega programa, v katerih je med drugim opredelila družbene procese in dejavnike, ki naj bi zahtevali spremembe vzgojno-izobraževalnega koncepta gimnazije, cilje reformiranja gimnazije in predlog spremenjenega predmetnika (Komisija za pripravo koncepta nadaljnjega razvoja gimnazijskega programa in umeščenosti splošne izobrazbe v srednješolske programe 2006). Navedeni dokument je bil nekakšna podlaga kurikularne reforme gimnazije, ki je v aktualnem obdobju v zaključni fazi. V začetku omenjene kurikularne reforme je bil postavljen na preizkušnjo položaj predmeta geografija v predmetniku gimnazije, saj bi se naj glede na Izhodišča prenove gimnazijskega programa, občutno zmanjšalo število obveznih ur tega predmeta, to je ur, ki bi bile namenjene vsem dijakom. Čeprav je bil predlog kasneje zavrnjen, je odprl dileme položaja geografije v predmetniku gimnazije oz. tudi na srednješolskem nivoju splošnega izobraževanja odprl vprašanje pomena oz. vloge geografije v procesu efektivnega izobraževanja in vzgoje, kar je večkrat zastavljeno vprašanje (zlasti negeografov) tudi na mednarodnem nivoju oz. v okviru Evropske unije. 2. Cilj in metodologija prispevka Glede na zgoraj omenjene dileme je bil temeljni cilj raziskave ugotoviti kako se je v posameznih razvojnih fazah slovenske gimnazije spreminjal položaj predmeta geografija v predmetniku gimnazije, definiran s številom obveznih ur pouka tega predmeta. Podatke smo pridobili z analizo temeljnih dokumentov gimnazijskega izobraževanja, to je predmetnikov, za obdobje od šestdestih let preteklega stoletja do danes. 3. Kratek pregled institucionalnega razvoja slovenske gimnazije Po drugi svetovni vojni so bile gimnazije v slovenskem prostoru nižje in višje. Po izdaji odloka o obveznem osemletnem šolanju leta 1953 so se prvotne osnovne šole spremenile v nižje osnovne šole, ki se jim je priključila nižja štiriletna gimnazija. Tako je nastala osemletna osnovna šola, nižja gimnazija pa je izgubila značaj izbirne šole. Posledično je splošni zakon o šolstvu leta 1958 uvedel (izbirno) štiriletno gimnazijo (Ciperle 1989, 212-215) kot jo poznamo danes, čeprav je v obdobju od svoje ustanovitve do danes doživljala velike spremembe. Opisana »nova« gimnazija je že kmalu začela doživljati spremembe. Z ustavo leta 1963 so se namreč tudi v šolstvu pričeli uveljavljati t.i. socialistični samoupravni odnosi. Težišče dela se je preneslo na tovrstno izpopolnitev šolskega sistema, uvajanje novih metod in vsebin izobraževanja. Sedemdeseta leta ocenjujejo kot najbolj intenzivna leta v povojnem šolstvu (Medmrežje 2). Kot posledica uvajanja socialističnih samoupravnih odnosov, se je leta 1980 zgodila velika sprememba v srednjem šolstvu. Sprejetje bil zakon o usmerjenem izobraževanju (Ciperle 1989, 212-215). Po tem zakonu naj bi postalo šolstvo "neločljiva sestavina enotnega sistema združenega dela". Glavna naloga novega srednješolskega sistema je bilo izobraževanje za delo, s čimer je odpadla potreba po široki splošni izobrazbi in šoli, ki takšno znanje nudi, torej po splošnoizobraževalni gimnaziji (Medmrežje 3). Zakon o usmerjenem izobraževanju je vključeval vse šole, ki so izobraževale učence po dokončani osnovnošolski obveznosti do višješolskih in visokošolskih študijev. S srednjim usmerjenim izobraževanjem so bili uveljavljeni t.i. programski sklopi. Skrajšani programi srednjega izobraževanja so izobraževali za manj zahtevna dela in opravila. Vanj so se vključevali učenci z dokončano osnovnošolsko obveznostjo (uspešno zaključena osnovna šola ni bila potrebna). Po končanem skrajšanem programu so se lahko zaposlili ali pa nadaljevali izobraževanje v ustreznem programu srednjega izobraževanja. Skrajšani programi srednjega izobraževanja so trajali največ 2 leti. Programi srednjega izobraževanja so bili dostopni učencem z uspešno dokončano osnovno šolo in tudi tistim, ki so dokončali skrajšani program srednjega izobraževanja. Programi srednjega izobraževanja so trajali od 2 do 4 leta. V ta sklop so sodile tudi »bivše gimnazije«. Namesto gimnazij so bile namreč po zakonu o usmerjenem izobraževanju uvedene srednje naravoslovne in srednje družboslovne šole ter srednje šole pedagoške smeri. (Medmrežje 4). Usmerjeno izobraževanje je kot najpomembnejši reformni projekt zaznamovalo srednje šolstvo med letoma 1981 in 1987. Predmetnik »bivših gimnazij« je bil z nastopom usmerjenega izobraževanja precej spremenjen. Med drugim sta bila uvedena povsem nova predmeta OTP (Osnove tehnike in proizvodnje) ter IDA (Informatika, dokumentaristika, arhivistika). Prva leta usmerjenega izobraževanja so pokazala kar nekaj slabosti, ki so jih v šolskem letu 1986/87 začeli odpravljati. Oktobra leta 1986 je Strokovni svet Socialistične republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje tako sprejel izhodišča za prenovo programov v srednjem izobraževanju. V njih je opredelil temeljna načela, kako vgraditi v prenovljene programe pozitivne ugotovitve spremljanja in vrednotenja programov v obdobju od leta 1981 do 1986 oz. kako odpraviti negativne izkušnje. Veljati je pričel ponovno prenovljeni predmetnik: v drugem letniku so ukinili OTP (ena ura je bila dana tujemu jeziku in ostali dve uri strojepisju), v tretjem letniku so ukinili predmet IDA (ena ura je pripadla geografiji in druga drugemu tujemu jeziku). Postopno ni bilo več strojepisja in bibliotekarstva. Vzporedno z družbenimi spremembami v bivši Jugoslaviji in Sloveniji se je na podlagi sklepa Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje leta 1990 v šolskem letu 1990/91 začel ponovno uvajati gimnazijski učni program. (Medmrežje 3), kot je obstajal pred uvedbo usmerjenega izobraževanja. S ponovno uvedbo gimnazijskega programa je bilo ponovno poudarjeno, da le ta omogoča pridobitev znanj, ki so potrebna za nadaljevanje študija po programih za pridobitev višje in visoke izobrazbe ter jim hkrati omogoča pripravo na opravljanje mature (Zavod RS za šolstvo in šport 1992, 9). V prvem letniku se je gimnazijski program pričel uvajati v šolskem letu 1990/91, v višje letnike pa se je postopoma uvajal v naslednjih šolskih letih. Z uvajanjem tega programa so se postopoma prenehali izvajati naslednji programi: naravoslovno-matematična dejavnost, družboslovno-jezi kovni in kulturni program ter pedagoški program, razen smeri predšolska vzgoja (Zavod RS za šolstvo in šport 1992, 7). Najpomembnejša novost, ki je sledila ponovni uvedbi gimnazije je bila zunanja matura, ki se je pričela intenzivno pripravljati leta 1992, dejansko pa se je na vseh gimnazijah uvedla leta 1995. Uvajanje mature je vodilo v pripravo maturitetnih katalogov in k večji transparentnosti gimnazijskega pouka. (Zgaga 2007, 5,9; Medmrežje 5). Leta 1993 je bil v Državnem zboru sprejet Zakon o visokem šolstvu, ki je uvedel zunanjo maturo kot pogoj za vpis na visokošolske študije. Leta 1995 je resorno ministrstvo pripravilo paket zakonskih predlogov, ki so bili sprejeti leta 1996. Med drugim je ta paket zakonskih predlogov vključeval tudi Zakon o gimnazijah. Obdobje od leta 1996 do 1998 označuje realiziranje sprejetih zakonov oz. ponovne spremembe v procesu vzgoje in izobraževanja pod vodstvom strokovnega telesa, ki ga je imenovala Vlada Republike Slovenije, to je Nacionalnega kurikularnega sveta. Ta organ je bil zadolžen za pripravo novih kurikulumov na celotni vertikali. Pri tem so sodelovale tudi področne kurikularne komisije ter predmetne kurikularne komisije. Predlogi novih kurikulumov so leta 1998/99 dobili večino (Zgaga 2007, 6,7; Medmrežje 5). Učni načrt za predmet geografijo, ki je bil potrjen leta 1998, je v uporabi v sedanjem času. Vse večji interes za šolanje na gimnazijah in interes za fleksibilnejšo programsko ponudbo je pripeljal tudi v diferenciacijo splošne in strokovne gimnazije. (Zgaga 2007, 9; Medmrežje 5) S spremembo vladne strukture v Republiki Sloveniji so bila leta 2006 pripravljena Izhodišča naslednje oz. najnovejše prenove gimnazijskega programa, na podlagi katerih se je pričel nov val kurikularnih reform. Kurikularne reforme dajejo poudarek prenovi učnih načrtov vseh predmetov na vsej vertikali, še posebna pozornost pa velja splošni gimnaziji. Reformni val se končuje leta 2008. 4. Položaj predmeta Geografija v gimnazijskih kurikulumih od šestdesetih let preteklega stoletja do danes Položaj predmeta Geografija v predmetniku »gimnazije« se je v obdobju od šestdesetih let preteklega stoletja do danes precej spreminjal. V orientacijskem predmetniku gimnazije, ki ga je leta 1964 izdal Svet za šolstvo LRS, je bil predmet Geografija obvezni štiriletni predmet z 280 ur pouka v izobraževalni vertikali. To ga je uvrščalo na deveto mesto med sedemnajstimi predmeti v predmetniku. Preglednica 1: Orientacijski predmetnik gimnazije leta 1964. I. II. III. IV. Skupaj 1. Slovenski jezik s književnostjo 4 4 4 5 17 2. Zgodovina 3 3 3 3 12 3. Sociologija - - 2 2 4 4. Temelji filozofije - - - 3 3 5. Psihologija - - 2 - 2 6. Osnove umetnostne vzgoje 2 2 - - 4 7. Prvi tuji jezik 4 3 3 3 13 8. Drugi tuji jezik in latinščina 3 2 2 3 10 9. Geografija 2 2 2 2 8 10. Matematika 4 4 3 4 15 11. Fizika z astronomijo - 3 3 4 10 12. Kemija 2 3 2 - 7 13. Biologija z geologijo 4 2 3 - 9 14. Telesna vzgoja 3 3 2 2 10 15. Predvojaška vzgoja - - 2 2 4 16. Tehnična vzgoja z delom v proizvodnji 3 3 -* - 6 17. Praktična znanja - - 2 2 4 Skupaj 34 34 35 35 * 14 dni delo v proizvodnji Vir: Cvetko et.al. 1964, 5. Stanje se je korenito spremenilo z nastopom usmerjenega izobraževanja. V času usmerjenega izobraževanja je bilo, kot smo zapisali v prvem delu sestavka, namesto prejšnje gimnazije uvedenih več srednješolskih vzgojno-izobraževalnih programov. Znotraj teh programov je imela geografija različne pozicije. Stanje v pedagoških programih srednjega usmerjenega izobraževanja je bilo sledeče. Najmanj ur je imel predmet geografija v naravoslovno-matematični smeri pedagoške usmeritve in sicer 175 ur, največ pa 297 ur v družboslovno-jezi kovni smeri pedagoške usmeritve. Pedagoška usmeritev - smer razredni pouk - je imela 210 ur geografije. V naravoslovno-matematični smeri pedagoške usmeritve je to število ur pomenilo deveto mesto v predmetniku glede na skupno število ur, ki so pripadale posameznemu predmetu. V družboslovno-jezikovni smeri pedagoške usmeritve je to pomenilo šesto mesto v predmetniku, v pedagoški usmeritvi - smer razredni pouk - pa sedmo mesto v predmetniku glede na skupno število ur, ki so pripadale posameznemu predmetu. Preglednica 2: Predmetnik usmerjenega izobraževanja za pedagoško usmeritev (A: predšolska vzgoja-razredni pouk; B: družboslovno-jezikovna smer; C:naravoslovno-matematična smer). PREDMETI 1. letnik 2. letnik SD A B C SD A B C A1 A2 A1 A2 01 Slovenski jezik in književnost SJK 140 140 02 Prvi tuji jezik TJ1 105 105 03 Drugi tuji jezik TJ2 70 70 70 70 105 70 04 Matematika MAT 140 70 35 35 70 05 Računalništvo RAC 06 Fizika FIZ 70 105 07 Kemija KEM 70 70 35 08 Biologija BIO 105 70 35 35 09 Samupravljanje s temelji marksizma STM 10 Zgodovina ZGO 70 70 11 Geografija GEO 70 70 12 Pedagogika PED 13 Psihologija PSI 14 Filozofija in logika FLG 15 Sociologija SOC 16 Obramba in zaščita OZA 70 17 Telesna vzgoja TVZ 70 70 18 Zdravstvena vzgoja ZVZ 35 19 Osnove tehnike in proizvodnje OTP 105 20 Glasbena vzgoja (a) GVZ 35 53 53 53 21 Instrument (a) INS 12 12 12 12 22 Likovna vzgoja (a) LVZ 35 35 70 35 35 35 23 Higiena z gospodinjstvom HGO 24 Plesna vzgoja (a) PVZ 70 35 25 Poglavja iz predšolske pedagogike PPE 26 Poglavja iz razvojne psihologije RPS Skupaj ur 1050 82 82 70 70 875 205 205 228 245 Skupaj ur v smeri 1132 1132 1120 1120 1080 1080 1103 1120 27 Pedagoška praksa PEP 40 28 Kulturne dejavnosti (a) KUD 30 30 29 Naravoslovne dejavnosti NAD 24 24 30 Telesnovzgojne in obrambne dejavnosti TOD 30 24 31 Šola v naravi - tečaji ŠNT 30 30 32 Strokovna ekskurzija EKS SKUPAJ VSEH UR V SMERI 1246 1246 1234 1234 1228 1228 1251 1268 Preglednica 2: nadaljevanje. PREDMETI 3. letnik 4. letnik SD A B C SD A B C A1 A2 A1 A2 vzg. var. 01 Slovenski jezik in književnost SJK 140 35 140 02 Prvi tuji jezik TJ1 105 105 105 105 105 03 Drugi tuji jezik TJ2 70 140 70 70 105 70 04 Matematika MAT 70 18 18 70 105 35 105 105 140 05 Računalništvo RAC 70 06 Fizika FIZ 70 105 88 07 Kemija KEM 70 105 88 08 Biologija BIO 70 70 70 88 09 Samupravljanje s temelji marksizma STM 70 70 10 Zgodovina ZGO 70 35 70 70 11 Geografija GEO 35 35 35 52 35 70 12 Pedagogika PED 35 35 70 13 Psihologija PSI 35 35 70 35 35 14 Filozofija in logika FLG 70 15 Sociologija SOC 70 16 Obramba in zaščita OZA 70 17 Telesna vzgoja TVZ 70 70 18 Zdravstvena vzgoja ZVZ 19 Osnove tehnike in proizvodnje OTP 20 Glasbena vzgoja (a) GVZ 52 52 88 88 88 21 Instrument (a) INS 12 12 12 12 12 22 Likovna vzgoja (a) LVZ 70 70 105 105 70 23 Higiena z gospodinjstvom HGO 105 70 105 24 Plesna vzgoja (a) PVZ 35 35 35 25 Poglavja iz predšolske pedagogike PPE 105 26 Poglavja iz razvojne psihologije RPS 53 Skupaj ur 700 414 467 385 420 560 555 538 555 525 579 Skupaj ur v smeri 1114 1167 1085 1120 1115 1098 1115 1085 1139 27 Pedagoška praksa PEP 40 80 28 Kulturne dejavnosti (a) KUD 18 18 29 Naravoslovne dejavnosti NAD 6 12 30 Telesnovzgojne in obrambne dejavnosti TOD 24 24 31 Šola v naravi - tečaji ŠNT 24 24 24 24 32 Strokovna ekskurzija EKS 30 SKUPAJ VSEH UR V SMERI 1256 1285 1227 1262 1249 1232 1273 1219 1273 Preglednica 2: nadaljevanje. PREDMETI skupaj A B C A1 A2 vzg. var. 01 Slovenski jezik in književnost SJK 560 560 560 595 560 02 Prvi tuji jezik TJ1 420 315 420 420 420 03 Drugi tuji jezik TJ2 280 420 280 04 Matematika MAT 385 315 438 438 560 05 Računalništvo RAC 70 70 70 70 70 06 Fizika FIZ 175 175 245 175 368 07 Kemija KEM 140 140 210 140 368 08 Biologija BIO 280 280 245 175 368 09 Samupravljanje s temelji marksizma STM 140 140 140 140 140 10 Zgodovina ZGO 210 210 280 315 210 11 Geografija GEO 210 210 245 297 175 12 Pedagogika PED 140 140 105 105 105 13 Psihologija PSI 140 105 105 175 105 14 Filozofija in logika FLG 70 70 70 70 70 15 Sociologija SOC 70 16 Obramba in zaščita OZA 140 140 140 140 140 17 Telesna vzgoja TVZ 280 280 280 280 280 18 Zdravstvena vzgoja ZVZ 35 35 35 35 35 19 Osnove tehnike in proizvodnje OTP 105 105 105 105 105 20 Glasbena vzgoja (a) GVZ 228 228 228 88 35 21 Instrument (a) INS 48 48 48 22 Likovna vzgoja (a) LVZ 315 315 245 105 105 23 Higiena z gospodinjstvom HGO 175 210 24 Plesna vzgoja (a) PVZ 175 175 25 Poglavja iz predšolske pedagogike PPE 105 26 Poglavja iz razvojne psihologije RPS 53 Skupaj ur 4441 4424 4494 4358 4499 Skupaj ur v smeri 27 Pedagoška praksa PEP 160 160 160 160 160 28 Kulturne dejavnosti (a) KUD 96 96 96 96 96 29 Naravoslovne dejavnosti NAD 66 66 66 66 66 30 Telesnovzgojne in obrambne dejavnosti TOD 102 102 102 102 102 31 Šola v naravi - tečaji ŠNT 84 84 84 84 84 32 Strokovna ekskurzija EKS 30 30 30 30 30 SKUPAJ VSEH UR V SMERI 4979 4962 5032 4896 5037 Vir: Zavod SRS za šolstvo, 1987, 81. V družboslovno-jezikovnem vzgojno-izobraževalnem programu usmerjenega izobraževanja je imel predmet Geografija 280 ur in je bil obvezen v vseh štirih letih srednjega izobraževanja. Navedeni predmet si je delil visoko četrto mesto v predmetniku (skupaj z zgodovino in telesno vzgojo). Preglednica 3: Predmetnik usmerjenega izobraževanja za družboslovno-jezikovno usmeritev. POSEBNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ZA DRUŽBOSLOVNO USMERITEV Usmeritev: Družboslovna Vzgojno-izobraževalni program: Družboslovno-jezikovna dejavnost Smer izobraževanja: A - Družboslovno-jezikovni tehnik Letnik 1. 2. 3. 4. Skupaj Predmeti Smer A A A A A 01 Slovenski jezik in književnost SJK 140 140 140 140 560 02 Prvi tuji jezik TJ1 105 105 105 105 420 03 Drugi tuji jezik TJ2 105 105 105 105 420 04 Zgodovina in teorija umetnosti ZTU 70 35 35 140 05 Matematika MAT 105 105 70 70 350 06 Informatika in računalništvo IRA 70 70 07 Fizika FIZ 70 105 175 08 Kemija KEM 70 105 175 09 Biologija BIO 105 105 210 10 Samoupravljanje s temelji marksizma STM 70 70 140 11 Zgodovina ZGO 70 70 70 70 280 12 Geografija GEO 70 70 70 70 280 13 Sociologija SOC 70 70 14 Psihologija PSI 70 70 15 Filozofija in logika FLG 105 105 16 Obramba in zaščita OZA 70 70 140 17 Telesna vzgoja TVZ 70 70 70 70 280 18 Zdravstvena vzgoja ZVZ 35 35 19 Osnove tehnike in proizvodnje OTP 105 105 Skupaj ur v smeri 1085 1120 945 875 4025 Izbirni predmeti 1. skupina 20 Politična ekonomija POE 105 105 21 Matematika MAT 35 35 70 22 Zgodovina ZGO 35 35 70 23 Sociologija SOC 70 70 2. skupina 24 Tretji tuji jezik TJ3 105 105 210 25 Slovenski jezik in književnost SJK 35 35 26 Prvi tuji jezik TJ1 35 35 27 Drugi tuji jezik TJ2 35 35 Skupaj ur v smeri 1085 1120 1085 1050 4340 28 Delovna praksa DEP 40 40 80 29 Kulturne dejavnosti KUD 30 30 30 24 114 30 Naravoslovne dejavnosti NAD 30 30 60 31 Družboslovne dejavnosti DRD 30 24 54 32 Telesnovzgojne in obrambne dejavnosti TOD 30 30 30 24 114 33 Strokovne ekskurzije EKS 24 24 34 Tečaj prve pomoči TPP 12 12 Skupaj vseh ur v smeri 1175 1250 1227 1146 4798 Vir: Zavod SRS za šolstvo, 1987, 83. V naravoslovno-matematični usmeritvi usmerjenega izobraževanja je predmet geografija imel skupno 175 ur in je bil obvezen v treh letih srednješolskega izobraževanja. To je pomenilo deveto mesto v predmetniku naravoslovno-matematične usmeritve, ki si ga je geografija delila z zgodovino oz. mesto v drugi polovici obveznega predmetnika. Preglednica 4: Predmetnik usmerjenega izobraževanja za naravoslovno-matematično usmeritev. IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST SLOVENIJE Usmeritev: Naravoslovno-matematična Vzgojno-izobraževalni program: Naravoslovno-matematična dejavnost Smer izobraževanja: A - Naravoslovno-matematičn i tehnik Letnik 1. 2. 3. 4. Skupaj Predmeti Smer A A A A A 01 Slovenski jezik in književnost SJK 140 140 122 123 525 02 Umetnostna vzgoja UVZ 70 70 03 Prvi tuji jezik TJ1 105 105 105 105 420 04 Drugi tuji jezik TJ2 70 70 70 70 280 05 Matematika MAT 140 140 140 140 560 06 Računalništvo RAČ 70 70 07 Fizika FIZ 70 105 105 122 402 08 Kemija KEM 70 105 105 87 367 09 Biologija BIO 70 105 105 88 368 10 Psihologija PSI 70 70 11 Samoupravljanje s temelji marksizma STM 70 70 140 12 Filozofija FIL 70 70 13 Zgodovina ZGO 105 70 175 14 Geografija GEO 70 70 35 175 15 Geologija GEG 53 53 16 Obramba in zaščita OZA 70 70 140 17 Telesna vzgoja TVZ 70 70 70 70 280 18 Zdravstvena vzgoja ZVZ 35 35 19 Osnove tehnike in proizvodnje OTP 105 105 Skupaj ur v smeri 1120 1120 1120 945 4305 Izbirni predmeti 1. skupina 20 Uporabna matematika UMA 105 105 21 Računalništvo in programiranje RPR 70 70 2. skupina 22 Fizikalna merjenja FIM 175 175 3. skupina 23 Kemijsko laboratorijsko delo KLD 175 175 4. skupina 24 Biološko laboratorijsko in BLD 175 175 eksperimentalno delo Skupaj ur v smeri 1120 1120 1120 1120 4480 25 Delovna praksa DEP 80 80 160 26 Kulturne dejavnosti KUD 30 18 18 18 84 27 Naravoslovne dejavnosti NAD 30 12 42 28 Telesnovzgojne in obrambne dejavnosti TOD 30 30 30 30 120 29 Strokovne ekskurzije EKS 24 24 30 Tečaj prve pomoči TP P 12 12 Skupaj vseh ur v smeri 1210 1260 1260 1192 4922 Vir: Zavod SRS za šolstvo, 1987, 85. Če primerjamo predmetnike ključnih smeri usmerjenega izobraževanja, ki so nasledile gimnazijo, je imela geografija najboljšo pozicijo v družboslovno-jezikovnih usmeritvah. Njena pozicija je bila (z izjemo pedagoških smeri, kjer je obstajalo manjše odstopanje) primerljiva s predmetom zgodovina. S ponovnim uvajanjem gimnazijskega programa v šolskem letu 1990/1991 je po prenehanju obdobja usmerjenega izobraževanja pričel veljati nov gimnazijski predmetnik, ki je razviden iz Preglednice 5. Preglednica 5: Predmetnik za program gimnazija, sprejet s strani Strokovnega sveta RS leta 1991. Predmeti Letnik (tedensko število ur) Skupaj ur 1 1 2 | 3 | 4 Obvezni štiriletni predmeti 1. Slovenski jezik in književnost 4 4 4 4 560 2. Matematika 4 4 4 4 560 3. Prvi tuj jezik 3 3 3 3 420 4. Drugi tuj jezik 3 3 3 3 420 5. Zgodovina 2 2 2 2 280 6. Športna vzgoja 3 3 3 3 420 7. Umetnost 2 70 SKUPAJ UR 21 19 19 19 2730 Obvezni predmeti 8. Geografija 2 2 2 210 9. Biologija z ekologijo 2 2 2 210 10. Kemija 2 2 2 210 11. Fizika 2 2 2 210 12. Psihologija 2 70 13. Sociologija 2 70 14. Filozofija 2 70 15. Računalništvo in informatika 2 70 Nerazporejene ure 1 3 3 11 630 Letno število ur Obvezne izbirne vsebine 96 96 96 32 320 SKUPNO ŠTEVILO UR ZA 4-LETNI PROGRAM 1216 1216 1216 1152 4800 Vir: Zavod RS za šolstvo in šport 1992, 10. Preglednica 6: Primer izvedbenega predmetnika splošne gimnazije Velenje, 19982008. PREDMETNIK | Oznaka | 1. letnik | 2. letnik | 3. letnik | 4. letnik | Skupno Obvezni štiriletni predmeti Slovenščina SLO 4 4 4 4 560 Matematika MAT 4 4 4 4 560 Prvi tuj jezik (ANJ, NEJ) TJ/1 3 3 3 3 420 Drugi tuj jezik (NEJ, FRJ, ANJ) TJ/2 3 3 3 3 420 Zgodovina ZGO 2 2 2 2 280 Športna vzgoja SVZ 3 3 3 3 420 Obvezni predmeti Glasba GLA 2 70 Likovna umetnost* LUM 1 2 105 Zgodovina umetnosti* ZGU 1 35 Geografija GEO 2 2 2 210 Biologija* BIO 2 2 3 245 Kemija* KEM 2 3 2 245 Fizika* FIZ 2 2 3 245 Psihologija PSI 2 70 Sociologija SOC 2 70 Filozofija FIL 2 70 Informatika INF 2 70 Ure za izbirne predmete 3 3 8 - 11 Obvezne izbirne vsebine OIV 90 90 90 30 300 Opomba: V okviru nerazporejenih ur (izbirni predmeti) dodajamo po posameznih letnikih ure predmetom, ki so označeni z (*). V četrtem letniku nerazporejene ure namenimo pripravi dijakov na maturo iz naslednjih predmetov: SLO, MAT, TJ1, TJ/2 (nej, frj, anj), FIZ, KEM, BIO, GEO, SOC, PSI, FIL, UZG in INF. Dijaki, ki se vzporedno izobražujejo v glasbeni šoli, lahko izberejo tudi glasbo na maturi. Vir: ssg.scv.si/predmetnik-splošne-gimnazije.html, 25.2.2008. Predmet geografija je obdržal 210 ur in ostal obvezen v treh letnikih gimnazijskega izobraževanja, s čimer je izgubil status obveznega štiriletnega predmeta. Zanimivo je, da je za razliko od usmerjenega izobraževanja število ur geografije ponovno zaostalo za številom ur zgodovine, ki je obdržala status obveznega štiriletnega predmeta z 280 urami. S tem je geografiji pripadlo šesto, približno sredinsko mesto v splošnem predmetniku, ki pa si ga je delila z biologijo z ekologijo, kemijo in fiziko. Skupno z maturitetnimi (izbirnimi) vsebinami ima geografija po sedaj veljavnem predmetniku 210 (obvezni del) + 105 ur (izbirni del), kar znaša skupaj 315 ur za dijake, ki opravljajo geografijo na maturi. Če navedenemu številu ur posamezna gimnazija pripoji še del »nerazporejenih« ur, se lahko število ur predmeta Geografija poveča (glej Preglednica 7: Primer izvedbenega predmetnika 3.gimnazije Maribor). Preglednica 7: Primer izvedbenega predmetnika 3. gimnazije v Mariboru, 2008. PREDMETI Letnik / število ur na teden Obvezni predmeti 1.letnik 2.letnik 3.letnik 4.letnik Standard Maturitetni standard Slovenščina 4 4 4 4+1 560 560/35 Matematika 4 4 4 4+1 560 560/35 Prvi tuji jezik 3 3 3 3+1 420 420/35 Drugi tuji jezik 3 3 3 3+2* 420 420/70* Zgodovina 2 2 2 2+3 280 280/105* Športna vzgoja 3 3 3 3 420 Glasba 1,5 52 + 18 # 70 Likovna umetnost 1,5 52 + 18 # 70 Geografija 2 2 2+1 3* 210 280/70 Biologija 2 2 2 3+1* 210 315/35 Kemija 2 2 2 3+1* 210 315/35 Fizika 2 2 2 3+1* 210 315/35 Psihologija < >2+1 3+2* 70 280 Sociologija 2 + 1 < 3+2* 70 280 Filozofija < 2 (4+2)* 70 280 Informatika 2 2 70 SKUPAJ | 32 | 29 | 29 | 21 | 3884 | Ure za izbirne predmete / 3 3 8/12 490-630 Obvezne izbirne vsebine 90 90 90 30 300 Skupaj ure | 32 | 32 | 32 | 32 | 4374-4515 | Opomba: # - Izvaja se v okviru obveznih izbirnih vsebin. * - Dodatne ure so iz fonda nerazporejenih ur. < > - Psihologija in sociologija se lahko izvajata v 2. ali v 3. letniku, filozofija pa v 3. ali 4. letniku. Vir: http://www.s-3gim.mb.edus.si/staro/jedro/Default.htm, 17.3.2008. Velik del slovenskih splošnih gimnazij izvaja poleg obveznega tudi izbirni del predmeta Geografija, saj je slednji v vrhu po priljubljenosti kot izbirni maturitetni predmet (prvo oz. drugo mesto si pogosto izmenjuje s predmetom zgodovina). Ne glede na očitno priljubljenost predmeta, je bil izdelan predlog spremembe položaja predmeta geografija v predmetniku gimnazije v Izhodiščih prenove gimnazijskega programa iz leta 2006. Drugačen predmetnik splošnih gimnazij, ki je posegel tudi v položaje drugih gimnazijskih predmetov, naj bi predvsem povečal nivo izbirnosti. »Na račun izbirnosti« se naj bi nekaterim predmetom, vključno z geografijo, zmanjšalo število obveznih ur. Strokovna javnost več predmetnih sfer je predlog predmetnika kritično zavrnila, zlasti v njegovem jedrnem delu, v katerem je bilo opredeljeno minimalno število obveznih ur za posamezen predmet. Po navedenem predlogu naj bi bil gimnazijski program sestavljen iz naslednjih delov: - skupni del programa (jedrni del kurikula), - izbirni del programa, - del programa, ki ga ponudi šola. (Komisija za pripravo koncepta nadaljnjega razvoja gimnazijskega programa in umeščenosti splošne izobrazbe v srednješolske programe 2006, 16) Skupni del gimnazijskega programa ali jedrni del kurikula je razviden iz Preglednice 8. Preglednica 8: Predlagani okvir gimnazijskega predmetnika leta 2006 -skupni/jedrni del kurikula. Predmeti minimalno število ur, obveznih za vse dijake v štirih letih Slovenščina 560 Matematika 560 Tuj jezik I.. 420 Tuj jezik 315 Zgodovina 210* (+ 70 zg. z državljansko vzgojo) Geografija 140 Naravoslovje (fizika, biologija, kemija) vsak predmet minimalno 140 ur Humanistika in družboslovje (filozofija, sociologija, psihologija) vsak predmet minimalno 70 ur Umetnost (glasba, likovna) skupaj minimum 140 ur Informatika 70 Športna vzgoja 280 Vir: Komisija za pripravo koncepta nadaljnjega razvoja gimnazijskega programa in umeščenosti splošne izobrazbe v srednješolske programe 2006, 16. Po navedenem predlogu bi geografiji pripadlo le še 140 obveznih ur. Močno okrnjeni bi bili v tem pogledu naravoslovni in nekateri humanistično-družboslovni predmeti. Zgodovina, ki je bila geografiji občasno vzporedna v predmetniku, bi obdržala 280 ur, pri čemer bi se ji (neupravičeno) pripojila vsa državljanjska vzgoja. Za izbirni del kurikula gimnazije naj bi bilo značilno sledeče: • dijak v izbirnem delu izbere največ 4 predmete; • izbirni predmeti naj imajo minimalno 2 in maksimalno 4 ure na teden; • dijak mora praviloma izbrati iz vsakega sklopa (naravoslovni, družboslovni) najmanj en predmet (razen v primeru določenih modulov). Po trditvah nekaterih predlagateljev reforme gimnazijskega predmetnika bi naj geografija zaradi svoje priljubljenosti prav na račun pogostih izbir dijakov imela več ur kot je v obveznem delu predmetnika oz. se ji prav zaradi priljubljenosti lahko število obveznih ur zmanjša v prid povečane izbirnosti gimnazije kot celote. Navedena utemeljitev postane ničelna, če se geografiji postavi ob bok zgodovina, ki naj bi po mnenju predlagateljev novega predmetnika, obdržala enako število ur oz. bila obvezen predmet v vseh štirih letih gimnazijskega izobraževanja ne glede na to, da je ob geografiji najbolj priljubljena maturitetna izbira dijakov. Izbirni del, ki naj bi ga dodatno ponudila šola naj bi bil vezan na sledeča področja : • projektno delo - raziskovalna naloga; • socialno delo; • strokovni predmeti - predmeti, ki jih ponudi šola; • medpredmetni projektni teden. Opisani predlog predmetnika splošne gimnazije je bil umaknjen iz seznama ciljev sodobne kurikularne reforme. 5. Zaključek Po ustanovitvi štiriletne gimnazije leta 1958 je bila institucija gimnazije podvržena pogostim spremembam, ki so bile največkrat posredno ali neposredno odraz družbeno-političnih sprememb. Večje spremembe so si tako sledile približno v sledečih intervalih: 1958 - 1963 - 1980 - 1986 - 1990 - 1995 - 1998 - 2006. Opazimo lahko, da so intervali sprememb nekoliko daljši v času vladanja ene oblastne strukture, ko je bila Slovenija del SFR Jugoslavije. Vendar velja poudariti, da je prav v tem obdobju gimnazija doživela najbolj korenito spremembo oz. celo ukinitev kot posledico uveljavitve zakona o usmerjenem izobraževanju. Z vzpostavitvijo samostojne države Slovenije in ponovno ustanovitvijo institucije gimnazije si kurikularni reformni valovi sledijo v povprečju nekoliko pogosteje, vendar znotraj štiriletne izbirne gimnazije kot uveljavljene institucije. Navedeno opozarja na precejšnjo nestabilnost te izobraževalne institucije. V povojnem obdobju lahko spremljamo tudi konstantno upadanje obveznih ur predmeta geografija v predmetnikih gimnazije oz. do neke mere ekvivalentnih srednjih šol usmerjenega izobraževanja. Navedeno je v marsikaterem pogledu presenetljivo, med drugim tudi zato, ker je prav geografija na državnem nivoju pogosto prvi ali drugi predmet, ki ga med izbirnimi predmeti največ dijakov želi opravljati na maturi in torej pri dijakih, ki nikakor niso zanemarljiv faktor v procesu izobraževanja, doživlja visoka vrednotenja. Ni redko, da zato posamezne gimnazije svoje nerazporejene ure dodajajo prav geografiji. Trend upadanja obveznih ur pouka geografije oz. grožnja (še?) neuresničenega zmanjšanja števila obveznih ur geografije v splošni gimnaziji, ki še vedno nekako ostaja v zraku, zastavlja kompleksna vprašanja o vrednotenju kakovosti izobraževanja in vzgoje nasploh in pri predmetu geografiji kot tudi o vrednotenju geografije kot znanosti, ki je podlaga pouku geografije. Zlasti se zdi, da gre za vprašanje vrednotenja javnosti in odločujočih faktorjev družbe. Bati se je, da Slovenija (tudi EU) sledi preteklim izobraževalnim trendom ZDA, ki so pripeljali geografsko znanje množic do prenizkega nivoja, vendar so se bile ZDA kasneje prisiljene odzvati z enormno kurikularno reformo, ki je geografiji pripisala status nacionalnega predmeta. Je zares potrebno prehoditi vso pot ali pa nas izkušnje drugih lahko česa tudi naučijo? Eva Konečnik Kotnik: Razvoj slovenske gimnazije in ... Literatura Ciperle, J. 1989: Gimnazija, Enciklopedija Slovenije 3, Ljubljana. Komisija za pripravo koncepta nadaljnjega razvoja gimnazijskega programa in umeščenosti splošne izobrazbe v srednješolske programe 2006: Izhodišča prenove gimnazijskega programa. Medmrežje 1: http://www.mss.gov.si/index.php?id=9002 - 32 KB - (3.6.2006)) Medmrežje 2: http://www.ssolski-muzej.si/slo/exhibits.php?item (22.2.2008) Medmrežje 3: http://www.sentvid.org/?m=1&sm= (22.2.2008) Medmrežje 4: http:// www.zal-lj.si/Vodnik/ o_ustvarjalcih/Vodnik_solstvo (22.2.2008) Medmrežje 5: http://www.educoop.net/education_in/pdf/ chan_of_filos_system_in_ slo-slo-hrv-t07.pdf (22.2.2008) Medmrežje 6: http://www. ssg.scv.si/predmetnik-sploa-ne-gimnazije.html (25.2.2008) Medmrežje 7: http://www.s-3gim.mb.edus.si/staro/jedro/Default.htm (17.3.2008) Zavod SRS za šolstvo 1987: Predmetniki prenovljenih vzgojno-izobraževalnih programov v srednjem izobraževanju. Ljubljana. Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport 1992: Gimnazijski program. Ljubljana. Zgaga, P. 2007: Promjene filozofije i sustava obrazovanja u republici Sloveniji. CEPS. Centar za studije edukacijskih strategija Sveučilišta u Ljubljani, Slovenija. DEVELOPMENT OF SLOVENE GRAMMAR SCHOOL AND POSITION OF GEOGRAPHY, THE SUBJECT IN THE GRAMMAR SCHOOL CURRICULUM Summary After four grades elective grammar school was founded in 1958, the institution of grammar school has been a subject of frequent changes that repeatedly directly or indirectly reflected socio-political changes. Mayor changes followed each other in following intervals: 1958 - 1963 - 1980 - 1986 - 1990 - 1995 - 1998 - 2006. It is noticeable that intervals of changes were longer during time, when one government was at the helm and Slovenia was a part of SFR Yugoslavia. It is inevitably to stress that grammar school has undergone the most radical changes right at that period, respectively, it was even abolished as a consequence of passing the law on Vocational and Professional Education. After establishment of independent state of Slovenia and restoration of institution of grammar school, curricular reform waves succeeded frequently, but inside four grade elective grammar school as an established institution. Abovementioned points out considerable instability of this educational institution. In post-war period, constant decrease of compulsory hours of Geography in the grammar school curriculum was noticed, and to some extent, in some equivalent secondary schools of vocational and professional education. Quoted is surprising in many ways, since geography frequently represents first or second subject on the state level that most of the secondary school students choose to have on the general examination before leaving secondary school among the elective subjects, and those students, who represent significant factor in the educational process, appreciate geography highly. In many cases, undistributed hours are assigned to geography by some grammar schools. Tendency of lessening of compulsory hours of geography respectively the threat yet? not realizated lessening of compulsory hours of geography in Slovene grammar school, that somehow stays in the air, asks complex questions about evaluation of educational quality in general and at geography lessons and also about evaluation of geography as a science, which is the basis of geography school lessons. Particularly it seems there is a question of public and deciding factors of society evaluation. It is to be afraid of Slovenia (also EU) following USA past educational tendencies, which have brought geographical knowledge to too low standards. Afer that USA have been forced to lead out enormous curriculum reform that (among other changes) ascribed Geography a national science status. Do we have to repeat bad experiences of others before Geography gets a proper position in curriculum in Slovenia?