„Danica" izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr. za pol leta 2 d. 20 kr.. za C-etert leta 1 gl. 20 kr V tiskarniei sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr. za pol leta 1 gl. 8<» kr., za */4 leta 90 kr., ako zadene na ta tlau praznik, i/i.le .D.mi-a - «lan poprv uk v daljno Kitajsko deželo. Bral je njihova pisma in vesel je bil. ko je slišal, koliko nesrečnih nevernikov spreobernejo h kerščanski veri. < >budila se mu je želja, da bi tudi (»n mogel kaj storiti « ast Božjo. Ob nedeljah popoldne zbral je okoli sebe revne otroke in jih učil kerščanski nauk. Mislite si lahko, s kako gorečnostjo govoril ta mladi misijonar. Ce je zvedel v Kastiglionu. tam je bil sv. Alojzij rojen za kaeega grešnika, obiskal ga je in prosil in svaril, dokler se ni poboljšal. Poleg njega ni smel nobeden kleti, nobeden prepirati se. nobeden nesramno govoriti. Star mož se je prederznil vpričo njega, da je izustil nekatere nespodobnosti. Alojzij ga čversto za verne: ..Tak star mož — pa take besede!" 14. Pervo sv. obhajilo. (>b času sv. Alojzija je živel sloveči milanski ¿kot sv. Karol Boroiuej. Ta mož je bil pravi apostelj v gorenji Italiji. Alojzij je slišal veliko od njega in želel je. da se ž njim »oznani. Leta 1 ;>si) pa pride sv. Karol nepričakovano eelo v Kastiglijone. Deček ga obišče. Sošli sti si dve zlati duši. Škof. sam svetnik, spoznal je. kako sveto je serre Alojzijev o. Vpraša ga. če je že bil pri sv. obhajilu. Alojzij odgovori, ne še! In sv. Karol sam ga je pripravljal za pervo sv. obhajilo in sam mu je podelil pervikrat presveto liešnje Teb» (¿ospodovo. Bil je to dan rajskega veselja za mladega obhajanca. pa tudi za njegovega očeta in njegovo mater. Pozneje je Alojzij pristopal k angeljski mizi vsako nedeljo. Teden je razdelil na dve polovici, perve tri dni se je zahvaljeval, da je bil pri sv. obhajilu, druge tri dni pripravljal se je na novo sv. obhajilo. Premišljeval in bral je vedno za pripravo kaj posebnega od sv. Kešnjega Telesa. Na predvečer pred imenitnim dnevom je bil tako napojen s svetimi mislimi, da so samostanski njegovi tovariši radi k njemu prišli, da so se od njega te gorečnosti navzemali. Ko se je zjutraj zbudil, bila mu je perva misel: danes grem k sv. obhajilu. Kedar je zavžil presv. B. Telo. pokleknil je v kak kotiček v cerkvi, da se je na samem in na tihem pogovarjal s svojim ljubim .Jezusom. Dopoldne je malo govoril. Bral je kaj od sv. Avguština ali od sv. Bernarda. L"». Oče ni zadovoljen. < >če ni zadovoljen, da je bil sin tako sam za se. Bal se je za njegovo zdravje. Vodil ga je po druščinah, še navlaš pripravljal veselice; pa Alojzij se ni dal premotiti. Milost božja ga je pretesno priklenila na nebesa. Vsa očetova prizadevanja so bila zastonj. Duh božji je vodil mladenča do boljšega cilja. (Dalje nasi.) Modroversko kermilo zdrave omike. (Dalje.) IV. Poglavje. O razodenji. 13. Drugi laživerei sicer priznavajo božjo previdnost, pa se ne strinjajo v njeni razlagi, ker se razodenja ne deržijo. To so bogovci (deisti). 2.) Vidimo pa dalje, da se ti vertoglavi ti-lozoti ne zlagajo niti zastran svoje lastne narave. Neki gobezdajo, da med ljudmi in živalimi ni druzega razločka mimo podobe in veče ali manjše pameti, češ, sej ima žival ista čutila ko človek. Neumerljivosti duše ne dopuščajo nikakor. Po smerti. češ, da je človeka čisto konec, kakor živali. Drugi povdarjajo. da mora sam živinče biti. kdor take neumnosti kvasi. Eni terdijo, da se čutijo k vsemu djanju prisiljene, in da je zavest naše prostosti gola zaslepljenost. I >rugi jim to zmedeno prejo po pravici presekavajo. Tako je očitno, da so zgoli mojstri zmešnjave, kteri razodenje Božje zametujejo. .'». Glede nravnosti niso nič bolj zložni sami med seboj. Vsak si skuje svoj zakonik po svoji termi. Naravna postava*) je za snovovce le star presodek: lastni dobiček jim je merilo za vse postave. Bogovci nasproti priznavajo postavo, ktero je zapisal stvarnik narave, ne v kovino, ne v kamen, temuč v človeško serce. Ce pa gre to postavo tolmačiti, se ne zlagajo več. Eni n. pr. obsodijo samomor vselej, drugi ga opravičujejo v nekih okoliščinah. Nekim je tatvina zgoli koristna ročnost, drugim je hudodelstvo. Vsi pa precej zložno terdijo, da sme se slobodno ravnati po sladnem nagonu svoje narave in nesramna nečistost jim je nedolžno veselje. Bogoslovje teh modrijanov je tedaj le so-derga ukov. ki drugi druzega pobijajo. Vsem rečem: zjedinite se med seboj v mišljenji: ali sklepajte z nami. da um. kterega obožavate, le v zmote zapeljava, ako mu razodenje poti ne razsvitljuje. 14. Obotavljati se tu nikakor ne da: neobhodno moraš na eno teh dveh strani potegniti: ali pri- ..Kar hočete, da naj vain drugi storijo, storite tudi vi njim". znati potrebo razodenja, da nam poravna bogo-častje in nr ivnost, ali pa terditi, da um zadostuje za oba ta predmeta. Ta druga stran pa se sedanjemu človeku nikakor ne prilega. Poslušajmo glede tega angelja šole — Tomaža Akvinca. „Troje napak in nasprotev bi se navalilo, ako bi moral um resnico še le izvedeti in sam pridobiti. Pervič bi malo ljudi Boga spoznalo, kajti troje vzrokov bi motilo večino ljudi v koristni preiskavi: neka slaboča, neko siromaštvo, neka nemarnost. Druga napaka bi bila, da bi še le po dolgoletnem trudu k spoznanju resnice prišli oni, kterim je dosežna. Tretja napaka je, da se v umove preiskave prerado dokaj pomot ukrade zavoljo niše slabe razsodnosti") Te tri napake se pa ne strinjajo z Božjo modrostjo, ker mora Bog. kteri kliče brez razločka vse ljudi in vsake starosti k spoznanju resnice, tudi vsim dati zmožnost priti do resnice. Šklepajmo tedaj iz tega. da je treba razodenja. ktero v tem oziru dostavlja nezadostnost našega uma. ir>. Ce je enkrat jasno dognano, da je razodenja treba, se kaže ob enem spričano, da je tudi dano. ker Bog stvarnik, ohranitelj, vladar ne more pustiti, da bi pogrešale njegove stvari potrebnih reči. Bes je, Bog je govoril ljudem, to je dokazano djanje po čudežih Mojzesovih, po spolnjenih prerokbah in čudežih Kristusovih*). Dalje nad.) Pompeji nekdaj in sedaj. Spisal Janez Bile. I Dalje.) Devetdnevnim na rast X>t.ejih. IV. II komu naj pribežim. ako ne k Tebi, oj bramba nesrečnih, pomoč zapuščenih, tolažnica žalostnih? O jest pred Teboj spoznavam, da je moja duša nevredna vsake milosti, in da je poterta. po neizmerni teži greha, vredna večnega ognja. Toda nisi Ti li upanje *. Seijuerenlur tria inconvenientia. si liuius veri las solum-ino.lo rationi in.|uirenda relin.|ueretur. 1'nuin est. <|U«>d pano i s bominibus Dei eo«nilio inesset: a trudu enim studiosae in«|ui-sitinnis plurimi impediuntnr tribus de causis; i|iii Ako Ti svojemu Božjemu Sinu le eno besedo za-me spregovoriš. Te bo gotovo uslišal. Prosi ga torej. o moja Mati. za milost, ktere tako silno potrebujem. (Tukaj se imenuje milost, za ktero se prosi). Le Ti mi jo zamoreš pri Bogu sprositi, Ti. moje edino upanje, moja tolažba, moja sladkost, Ti vse moje življenje. Tako zaupam, tako naj bo. Ain-m Češčena bodi. kraljica. Mati milosti itd..." V. O Devica. Kraljica presvetega Kožnega ven« a. hči nebeškega «»četa. Mati Sina Božjega. nevesra sv. Duha. darovalka milosti! Ti zamoreš vse pri presveti Trojici. Ti mi boš gotovo zadobila to milost, ktera mi je tako zelo potrebna. ako le njeno zadoblj-nje ni mojemu zveličanju na poti. (Tu se imenuje mib»s\ ktero s«- želi prejeti) Prosim Te, dodeli mi to. prosim Te po Tvojem brezmadežnem spočetju, p«» Tvoj.m Božjem materinstvu, po Tvojem veselju, po Tvojih britkostih. po Tvojih zmagah. Prosim To po s.tcu Tvojega ljubezni polnega Jezusa, zavoljo devetih mescev, v k t« Tih si ga v deviškem t>'K je darovala za tisti čas zelo veliki znesek oo.oon liver za vstanovo škofovskega sedeža. Pervi škofje bil P Bernard, iz reda l»o>ib karmelitov. ki j«- bil obenem apostoljski vikar v I>j»ahan-n in apostoljski vizitator za Ktesiphon. • nI tistega časa s»...... karineliti neprenehoma o^kerbuvali ta misijon in imajo ondi apostoljsko pre-fekturo. Ker je Babilon, kakor s<> preroki napovedovali. postal podortina in prebivališče šakalov in druzih zveri. >e je novi škof ž«lel naseliti v Bagdadu, naj znainenitišem m»-stu svoje škofije: v tem pa so mu Turki nasprotovali: zato j,- svoj sedež premaknil v Ispahan. kjer so stolovali tudi njegovi nasledniki do srede prejšnjega stoletja. Še le škof Kinanuel Baillet (1712- lTTo» >e j,, z; i mogel nastaniti v Bagdadu. Fran'vsko rogovilstvo je bilo pretergalo naselstvo škofov, in škofovski sedež je ostal prazen dol. 1820, ko je bil milgsp. Couperie «r. Kuperii pod naslovom rkonzula najbolj kerščanskega kralja, tje poslan. Ta prelat y 1. i ^21 umeri za kugo. ker je kužnim stregel. Takrat je bil babilonski škof ob enem administrator stare Ispahanske škofije in delegat apostoljskega stola pri vzhodnjih obredih v Mezopotamiji. Kurdostanu in Perziji .S to apostoljsko delegacijo so se v novem času godile marsikt'Te spremembe Leta 1*11 je apostoljski sedež vstanovil misijon v Mossulu. kteri je bil leta K»« izročen o... dominikanom Zraven tega je misijon oo. kapueinov upostoljska prefekturai v Mardiru. Misijon v Perziji je bili IMo izročen oo. lazaristom, in 1 ls»s jn škotija Babilon bila povzdignjena v nad-škotijo. ktere glavna mesta so: Bagdad. Bassora in A mara. Katoliških prebivalcev je bilo 1. l*!»o kacih sooo. Vsega prebivalstva te nadškofije je kacih 1)0,000 duš V na«!šk«»liji ste dve latinski cerkvi v Bagdadu in Bassori in I kapela v Amari. ktero oskerbljuje «'» karmelitov. Razun teh dela v misijonu \) Sester božje previdnosti Karineliti imajo v Bagdadu lep kolegij, kterega je popotnik Rivoire nedavno lepo pohvalil. Razun tega s<« 4 deške šole in 2 dekliški, v kterih se podučil je >oo otrok. Na podertinah babilonskega turna so poslednji čas oo. karineliti postavili križ. kteri daleč na okrog lepo sveti in žari. Naj z drugimi zlasti karmeliški red goreče moli. da bi se sv. vera na Babilonskem urno razširjala in razcvitala. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Procesije sv. Rešnjega Telesa so se srečno zveršile. če tudi je pri šenklavški po pervem blagoslovu nekoliko malo dež motil, ki je pa po drngein blagoslovu čisto ponehal. V nedeljo pa je bilo vreme vseskozi popolnoma vgodno. obnašanje občinstva bil«' j«- sploh spodobno: le malokje je bilo videti kaeega _iškarij«»ta" ali telebana s klofeto na slamnati glavi, kteremu bi bolj pristovalo mesto med šcVtinasto če«lo. kakor pa med čednim kerščanskim občinstvom' Sploh bi morali ob straneh stoječi vselej poklekniti, kadar se s presvetim Rešnjim Telesom mimo gre, kar se velikrat v spotikljej drugim ne zgodi. rPred Zveličarjem morajo vsa kolena poklekniti v nebesih in na zemlji". Zato je velikrat slišati opombo, da po deželi je res lepo in spodbudno biti pri procesiji. — ne tako spodbudno pa po mestih! Moralo bi biti nasproti; ako bi bila mesta res olikana, morala bi vsakdanjemu ljudstvu tudi v tem z lepim zgledem svetiti. V Marijanišču so praznovali 24. maja lepo slovesnost Matere Božje Pomočnice kristijanov. Že dan poprej si lahko videl, da sta za to priliko hiša in kapela lepo ozališani; pred hišo so bile postavljene male smrečice, vhod pa lepo opleten z zelenjem. V kapeli si videl na vseh straneh mnogo cvetja in lepe preproge po stenah in na prižnici. — Na praznik sam so darovali ob 7. uri prevzv. knez in škof tiho sveto mašo in tako razveselili hišo; ob 10. uri pa je bilo slovesno opravilo, pridiga in sv. maša, katero so darovali mil. g. prošt dr. Jarc z azistencijo. Popoldne ob i», uri so bile slovesne Šmarnice s petimi litanijami. O tej priliki je bila kapela natlačena z občinstvom, ki se je — kakor tudi dopoldne obilno vdeležilo darovanja za kapelo. Lepo je bilo tudi petje me«l svetim opravilom, kakor tudi orglanje. Pri škofovski maši je orglal č. g P. Angelik, vse drugo so opravili domači. Čast in hvala Pomočnici kristijanov, ki naklanja hiši vedno dobrih sere in in rok t Naj hiši vedno ostane pomočnica! Tersat. (še nekoliko o 6 001 etnici.) Popoldne drugi dan slovesne tridnevnice napravil se je lep prostor v svetišču blažene Device Marije. Slovenci iz Kranjske in štajerske so odšli, oni ki so bili od nedelje ostali. Tretji dan ne mnogo ljudstva; ss. maš mnogo, slovesne službe Božje, kakor minula dva dni, pri sklepu zahvalna pesem. — Res, hvala bodi Gospodu Bogu! Tebe I Joga hvalimo! ker si v neskončni milosti, previdnosti in ljubezni svoji dal čudežno po angeljih svojih prenesti tako sveto družinsko pri-prosto hišico nazareško iz sv. dežele Galileje v Ilirijo — na zemljo, katero si dal Slavencem; prenesti med narod naš slavenski. Presveta nazaretska revna hišica, v kateri je brez madeža izvirnega greha spočeta Devica Marija rojena bila, v kateri je luč sveta zagledala Božja Mati, v kateri je tekla zibka nebeške Kraljice in Matere naše Device. V tej presv. hišici zgodila se je nezapopadljiva, velika skrivnost, čudež nerazumljivi — ker je v njej Sin Božji — Bog od Boga — pravi Pog od pravega Boga po sv. Duhu. v Mariji Devici, človeško natoro na se vzel in človek postal. — V tej blaženi hišici zadonelo je pervo an-geljevo pozdravljenje iz nebes Devici Mariji: „Zdrava milosti polna! Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami". Istinito milosten in svet kraj je Tersat! Znamenita je enoletnica donešenja Marijine presv. hišice na to slavensko mesto, na griček ob jadranskem morju pri Reki. Kakor po nevidnem magnetu ljubezni Božje in blažene Device Marije vlečeni, herleli so verni Slovenci iz cele Slovenije, verni Slaveni iz Hervaške, Istrije in bližnjih dalmatinskih otokov preslavljat uooletnico na Tersatu v milostnem svetišču Božje Matere vselej Device. Iz tisuč in tisuč sere in ust glasilo se je v milem slavenskem jeziku: Zdrava — česčena Marija, milosti polna. Toraj spodobilo se je in prav je. da se je vse tri dni najslovesniša. ponti-fikalna sv. maša opravljala tudi z milim slavenskim liturgičnim jezikom. Veličastna tridnevnica in slavnostna GOOletnica bila bi še bolj vzvišena in dostojna, ako bi se sla-venskih romarjev dohodi po pokrajinah na vse tri dni razredih, da bi v dnevu, v lepo razverstenih procesijah. ktere bi vodili svečeniki, došli javno in slovesno slavit Roga in Marijo Devico na svetišču, kjer je stala prava Marijina presv. hiša. In tako bi za-mogla večina prejeti ss. Zakramente, bivati pobožno pri službi Božji in se vdeležiti milosti in sv. odpustka. Drugi, še bolj pa tretji dan je pa ljudstva premalo bilo, kolikor ga je bilo tisučerno nervi dan preveč. Pa še nekaj. Mnogo ljudstva, tudi Slovencev, ne zna zgodovine sv. hišice Marijine in ne o Tersatu. Zgodnje Danice večina ljudstva ne čita, celo Mohorjeve družbe knjig ne. da bi kaj več znali o Marijini hišici. Mnogi so le toliko znali, kolikor jih je javno vabilo Pavli-nove opravniške pisarne podučilo; ali to javno naznanilo, kako je bilo pomankljivo. „1'stanovlenje Božje hiše iz Nazareta na Tersatu!" Mnogi so iskali in popraševali „kje pa je nazareska Božja hišica?" Drugi: „Kje pa stoji Marijina hišica". Tretji: „kaj ne, ono-le (kazaje v prezbiterijo) je Marijina sv. hišica?" In takih ni bilo malo, kajti ljudstvo, v večini, ne čita zgoraj imenovanih listov in knjig. Zatoraj bilo bi dobro tudi v cerkvenih govorih zgodovino Marijine sv. hišice bolj jasno in natanko naznaniti. Za 300letnico sv. Alojzija Med drugimi po-močki. da bi se mladina precej v začetku bolje od-gojala, bilo bi prav močno želeti, da bi se mali v cerkvi lepše obnašali. Kakor je videti, otroci, ki sicer že k pameti prihajajo, prav malo pri sv. maši molijo in še manj pazijo na to. kar se godi. Naj bi jih torej starši in kateheti učili moliti sv. rožni venec, kterega sedanji papež tako živo priporočajo. To vsak lahko moli. Dečki, ki so druga leta imeli v benklavžu svojo šolsko mašo, so na glas in tako lepo molili sv. rož venec, da je bilo veselje in ginljivo še za odraščene. To je med drugim pomagalo tudi k temu, da so se vsi. tudi dečki slabše zmožnosti, brez truda naučili moliti sv. rožni venec""), pa tudi, da so bili pri sv. maši bolj zbranega duha, Naj bi vsi gg. katehetje in pbvsod tako napravili ; to bi bil prav lep in imeniten sad MOOletnice. Ko sem pred 20 leti hodil po „Sveti deželi", sem v Damasku in drugod tudi naletel na to lepo navado pri šolskih mašah. In zelo vesel sem bil, ko so pred nekterimi leti neprevidoma tudi v Ljubljani začeli med sv. mašo na glas moliti sv. rožni venec. Zdaj, hodijo v druge cerkve; V Šenklavžu so pred kratkim še le začeli hoditi — pa naj manjši otroci — enekrati v tednu k sv. maši. Gimnazijci imajo petje pri šolski maši in s priznanjem se mora reči, da velik del njih spoštljivo iz bukev mašo bere. Ko je rožni venec tako imenitna molitev, priporočana od naj slavniših in učenejših cerkvenih mož, mora pač popolnoma „luterš" biti neki časnik v C., ki je zabavljal čez kateheta, ker je delil rožne vence (moljke) med otroke! Sv. Dominik je z molitvijo sv. rožnega venca vmiril in potolažil obširne okrajine in pregnal iz njih zlobnega duha medsebojnega so- *) Tega sem se sam večkrat prepričal pri malih dečkih: marsikteri, sicer malo podueen. je vender znal rožni vence moliti, in s tem je veliko pridobljenega za življenje. vraštva in fanatizma ter grozovitega razpora. Tacega mirivca tudi mesto C. kervavo potrebuje, kakor se je že večkrat slišalo. Namesto tega pa sovražni duh z novo baklo prepira išče celo nedolžne otročič«' vži-gati in jih poterjevati v tem. kar že tako pri starih prevečkrat vidijo in slišijo! To so tisti hudobni duhovi po vsih deželah, zoper ktere vsak dan ob koncu sv. maše kličemo sv. Mihaela vikšega angela na poinoč. da naj te sovražne požigavce blazega miru ukroti, poniža in potare. Veliko so ti „belijali" že hudega storili, pa se tudi bridka šiba zanje moči! Pes-potovanje z .lu^a skoz Slovenijo v Kini. (Dalje.) Sel sem še v krasno cerkev bi. De v i« v Marije kraljice presv. rožnega venca. Ta cerk«*v je osobito umetno zidana z visoko kupolo. Vse stene, oboki in kupola so okinčane z izbuknjenimi izdelki, ss. podobami in verskimi znakovi. simboli Na desni strani pod altarno sv. mizo počiva nest rob njen«» truplo sv. Leona, rimskega papeža. Prav milo in ginljivo viditi je v Gospodu zveličavno spavajoče sv. truplo p« »glavarja sv. cerkve, oblečeno v liturgično oblek«» papežev«». Že malo o večernem mraku greva niz«lol. med lepimi vertovi in drevjem v prijetno dolino. Taki pod hribom stoji lepi terg, v kterem bila je godba in veselica; nekoga so z Eviva. živi — klici spremlje-vali preko mosta nad precejšno rečico. Mn««g«» bilo jih je razburjenih in vinjenih; bala sva se nadležnosti. ali nikdo nama ni žalega vzrokoval. Mrak j«* in dež pada. Ideva k hiši sredi verta. Možka glava pokuka skozi okno; prosim za prenočišče, dovoli se nama v odperti kolarnici; za kaj boljega tudi prosil nisem. Postelje bile so vže vravnan«' na velikem kupu oru-ženih koruznih štorčkov. Jelite, prav romantično in gotiškega sloga ležišče! Ali spavalo se je sladko morebiti sladkeje. kakor turški car. ali kaki knez v svilenih mehkačih. 11. oktobra pred zoro sva žena p« »tu po krasni dolini. Ob 6ih počela sva iti vzviš na visok hrib po umetno in prijetno zvojeni cesti. Verhu ravnega hriba stoji mesto Rekanati. Ob 8ih v jutro bila sva v velelepi stolni cvrkvi rekanaški pri najsvetejši daritvi sv. maše. Prejel sem Njega, ki je življenje — pot — istina. v zakramentu naj večje ljubezni Božje. V duhu zedinjen z brezmadežno Božjo Materjo vselej devico Marijo, s sv. Jožefom, sv. Frančiškom Seraf, na njegovo osmino, in s sv. Nikolajem Tolentinom za duše v čistilišču. Častito-lepa in umotvorno je slikana velika podoba v skoncu krasne prezbiterije nad biskupsko sto-lico, ktera predstavlja zaštitnika rekanaške škofijske cerkve, sv. Nikolaja biskupa gerško-iztočnega obreda biskupski liturgični opravi. Naj bi umetniki, slikarji in kiparji, istotako tudi oni. ki naročujejo sv. podobe, skerbeli, da bi bile izdelane po pravih in zgodovinskih vzorih, originalih. Sv. Nikolaj bil je biskop iztočno-gerškega obreda, istotako sv. brata Ciril in Metod in mnogi drugi; naj se jim obleka pušča, ka-koršno so res nosili. Ogledala sva veličastn«» in praznično cerkev presv. rožnega venca, bivšo dominikansko, na glavnem tergu. Poleg mestne hiše stoji mestni stolp, na tem stolpu je velika iz brona vliti podoba predstavljajoča presv. hišico bi. Device Marije, ktero angel j i neso, na sv. hišici sedi Božja Mati z Detetom Jezusom v naročju. Prideva na vzhodnjo stran iz mesta, kar zagle-dava za uro oddaljeno, na nižjem griču stoječo Loreto z veličastno baziliko, visoko kupolo in krasnim zvonikom. O Loreta! sladko-milo ime za vsako. Marijo ljubeče serce. Loreta' blagi čuti za pobožnega romarja. Ijoreta! kjer biva prava presv. hišica neoma-dežane Device Božjo in naše Matere Marije in čudežnega včlovečenja Boga in Odrešenika našega. pero ne opiše in jezik ne dopove, kar občuti roma rje vo seroe. ko zagleda Loreto. — Zdrava Marija, milosti polna! Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami! Slava Bogu! Slavljena in moljena večna Beseda Božja — včlovečena! Krasen in veličasten je prizor z višave na jugo-vzhodnjem kraju od mesta Rekanata na Loreto. na gore in gričke, homce in berdine. obstavljene z mesti, tergovi. obsadjeni z oljkami, vinskimi tersi in druznni koristnimi drevesci in sadeži: vmes pa prijetne, rodovitne in vertu jednake doline in dolinice tje do sinjega jadranskega morja, ki se v žaru solnca lesketa. Istinito. raju slična okolica, ki daleko nadvišuje vsak Opis ' šla sva nizdol od Rekanata in došla do velikanskega vodovoda, po kojem se mesto Loreta oskerb-ljnje z zdravo vodo; šla po krasnih berdih in zopet mal«» vzgor v mesto. Vso pot pevaje lavret. litanije, Zdrava Marija. Zdrava morska zvezda. Moja duša poveličuje Gospoda in molijoča sv. rožni venec. Ob 1 lili pred poldnem stopila sva v veličastno, veliko baziliko lavretansko. Pri sredi cerkve v srednji ladiji vzvišeno od tal cerkve je sv. mesto, na kterem stoji pod visoko kupolo presv. hišica blažene Device Marije s koneem po cerkvi doli obernjena. proti cerkvenemu vhodu: skoncu sv. hišice je oltar ravno pod oknom v sv. hišico. Stopila sva s sv. strahom, spoštljivo poljubila sv. prag in hrepeneče pokleknila v sv. hišico Marijino. Bila sva pri sv. maši. koje se od ranega jutra, do blizo jedne popoldne redoma služijo na oltarju v presv. hišici. Opisati, dopovedati in izraziti ni mogoče tega. kar čuti duša in seroe vernega deteta, nehvaležnega, tolikokrat nezvestega in nepokornega sina. ki je Materi vzrokoval mnogo žalosti in britkosti. Občutiti in umeti je mogoče, a izgovorit; ne. kar počuti serce in duša. ko stopi človek v njeno zemeljsko tako sv. stanovanje, v njeno domačo hišico Kaj počuti malopridni — ipak to presveto Mater ljubeči sin! Kedo ima znanje, čegava hišica in domek je le-ta> Kaj se je godilo in veršilo v ti hišici! Kedo in ktere osebe so bivale v njej! — Kaj se je vse v njej in z njo v teku toliko stoletji dogodilo. — Znati, da je ta presv. hišica rojstni dom brez madeža izvirnega greha spočete, od vekov od Boga izvoljene Device Marije. Znati, da je to sv. hišica, v kteri je nadangelj Gabriel. od večnega Boga iz nebes poslan. Mariji nebeško — Božje pozdravljenje prinesel in veselo oznanjenje, da bode Božja Mati postala, a vekomaj brezmadežna devica ostala; toraj Devica — Božja Mati. — Znati, da v ti sv. hišici, med četverimi prostimi stenami se je dogodil nerazumljivo veliki čudež Božje milosti in ljubezni do nas grešnih in zaverže-nih otrok Kvinih. po čemur so verni očaki, preroki in pravični starega zaveta 1000 let hrepeneli; dogodilo se je v tej priprosti hišici ono veliko čudo Božje, ker tu je Beseda se včlovečila Bog od Boga. — Luč od Luči — pravi Bog od pravega Boga je postal človek. Druga oseba v presv. Trojici — Sin večni Boga Očeta — Bog Sin — je po svetem Duhu človek postal — Bog in človek — Kristus Jezus — Gospod — Učenik — Odrešenik in Zveličar naš. 0 presveta. o blažena, o prevzvišena, priprosta. ubožna in neznatna hišica Marijina! V tebi veršili in dogodili so se toliki čudeži vekovite ljubezni in milosti Božje! Tvoje svete stene so neme priče vsega tega! Tvoji prostori, vsi kameni in drevesni deli so napolnjeni in posvečeni z največjo Božjo svetostjo in blagoslovom! Po starem izročilu je Jezus. Bog in človek, naj več časa vidno in bistveno na zemlji v tej sv. hišici preživel, od 7. do 30. leta. toraj okoli 28. let. Akoprav je v delavnici sv. Jožefa, rednika svojega pomagal delati svojemu kruhšnemu očetu, ipak je gotovo vse leta v Nazaretu zahajal in bival v hišici svoje ljube deviške Matere Po Jezusovem vnebohodu in po prihodu svetega Duha je pervak apostolov sv. Peter, namestnik Kristusov na zemlji, v tej sv. hišici oltar postavil in opravil daritvo sv. maše. tako so tudi drugi sv. apostoli maševali na oltarju v presv. hišici. Pervi sv. kristijani so iskreno v njej službo božjo opravljali in molili, ter slavili včlovečeno Besedo Božjo in jo prejemali, vživali pod podobo kruha v presv. Zakramentu oltarja, ter častili že v nebesa vzeto Devico Božjo Mater Marijo Koliko svetnikov in svetnic Božjih, koliko vernih in pobožnih kristijanov je v ti sv. hišici Boga molilo in Marijo Devico častilo do 12. stoletja v Nazaretu! Potem je bila sv. hišica čudežno po angel jih prenesena iz Nazareta na berdo Tersat pri Peki v hervaškem primorju. na :> leta in nektere mesce. Dalje zopet čudežno po angeljih prenesena preko jadranskega morja na grič Lavretanski v Marki, blizo .Jokina (Ankone). na cerkvene deržave zemljo, kjer je od 12. stoletja do sedaj. Pravim! koliko svetih, pobožnih, in spokornih kristijanov je molilo Boga in častilo Božjo Mater Devico Marijo v oni presv. hišici v tolikih stoletjih! — Koliko presv. daritev sv. maše se je v njej opravilo. — Koliko sv. Obhajil, milosti, darov in dobrot Božjih seje po Mariji v njeni sv. hišici vernim kristijanom podelilo! — Vse do sedaj opomnjeno mi je živo se predstavljalo v duhu, ko sem bival, večino časa treh dnevov v presv. hišici Marijini: osobito pa: dogodba včlovečenja Božjega, tiho in skrito življenje Jezusa, Marije in sv. Jožefa. (Dalje nasD Sv. Alojziju. Pozdravi donite. Krepko se glasite Alojziju na čast. Da vsliši on revne, Sinove nas Ev'ne, — Viharjev smo last! Mladenčev ti dika, Devic lavorika. Naš blaženi vzor: Sladnosti nas brani. Ter čiste ohrani Za rajski nam dvor. Na poti nevarni In v bitvi viharni Nam bodi vodnik. Pripelji kdaj srečno V veselje nas večno. Alojzij svetnik! F. S, I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec ju ni (rožnik). a) Glavni namen: Ljubezen do krizo. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII) 0 vera sveta v sveti križ. Le ti zediniš. ti spojiš Ponižnost skromno In moč ogromno. To je priznal eden modernih pesnikov, ki pa ni bil prijatelj križa; in nek drugi hoteč svojo meržnjo do kerščanstva izraziti je to storil s znamenjem sv. križa. V resnici sta križ in kerščanstvo eno in isto i kerščanstvo je vera križa, na križu je kerščanstvo rojeno, od križa živi devetnajst sto let; križ je njegov nauk: mi oznanujemo Kristusa križanega. Že Tertulijan pravi: „Pri vsakem koraku, ki ga kristijani storimo, kedar se k mizi vsedemo, kedar luč prižigamo, kedar ogenj zanetimo, z eno besedo: vsako delo pričenjamo s tem. da se zaznamovamo na čelu s sv. križem". „Pustite nas, kliče sv. Efrem Sirec, to božje znamenje slikati in vrezavati na naša vrata, na čelo. na oči, na usta, na persa in na vse svoje ude; križ je luč, ki razsvetljuje zemljo do najskrajnejših kotov; on je znamenje, ki nam odpira vrata nebeška". Pa že do časa sv. Efrema je zavzemalo znamenje sv. križa svoj prostor na čelu kraljev, in križ se je svetil raz mestnih streh zmagavši na zastavi Konštatina Vel. poganstvo. Kar sv. Efrem želi, to pripoveduje sv. Krizostom že kot storjeno resnico, daje „ono nekdaj preklinjano znamenje, ono strahovito orodje za najhujšo kazen postalo sedaj tako zaželjeno, tako slav-Ijeno, da ga imajo in časte knezi in podložniki. možje in žene, sužnji in prosti, da se sveti v hišah in na strehah, v mestih in vaseh, na tergih in cestah, na gorah in gričih, na otokih in ladijah. na knjigah in orožji, na obleki in posteljah in pri pojedinah na zlatih in srebernih posodah". Les sv. križa samega, na katerem je Jezus Kristus terpel. je našla, kakor pripoveduje ustno izročilo, mati Konštantinova. sv. Helena. Dala ga je s srebrom prevleči in postaviti v cerkev nalašč zato zidano. Verniki so ga začeli goreče častiti, vstanovili so praznike njemu na čast in razpošiljali so delce sv. lesa po vsem svetu. Les sv. križa častimo le zaradi Onega, kije na njem visel in tako ostane križ tudi v tem -pomenu kot Jezus Kristus križani, njegovo delo in njegov nauk, poseben predmet naše pobožnosti in ljubezni. V tem pomenu je križ res kruh kerščanskega življenja, in les za ogenj svetosti, za oni ogenj ljubezni božje, ki ga je Zveličar na svet prinesel in o katerem hoče, da naj gori. les za ogenj onega življenja, katero je v tem, da vsak dan vzamemo na rame svoj križ in hodimo za Jezusom Kristusom. Križ je posebno šola kerščanske popolnosti, katere najvišja stopinja obstoji v enakošnosti z Jezusom Kristusom križanim. Križ je moč, ki poganja cvetje in sadje svetosti pri vseh. ki so Kristusovi in zato svoje meso križajo s strastimi in poželenji vred, ki se vtapljajo v premišljevanje njegovih bolečin in v njegovem križu tolažbo najdejo za svoje križe, t. j. za žalosti sedanjega časa, ki se nikakor ne dajo primerjati s prihodnjo slavo, katero bomo videli na dan Gospodov, ko se bo znamenje Sinu človekovega, križ, na nebu prikazalo in bo Sin človekov prišel z veliko močjo in veličastvom. Vso kerščansko službo božjo prešinja in vodi križ. Križ je ljubezen svetnikov, kerščanska umetnost in učenost ste se potopili v globočino njegovo, da preiskujete božjo moč in božjo modrost, ki je v njem. Od Konstantina dalje je postal križ prapor, pod katerega s«» kerščanski narodi tudi svoje časne zadeve devali; od križarskih vojsk dalje so se kerščanski junaki s tem znamenjem lepotičili, pa tudi zmagonosne bitke bili s sovražnikom kerščanskega imena. Se veliko bolj je pa bil križ orožje v dušnem boju. po katerem so se meje božjega kraljestva razširjevale in po katerem naj bi se ves svet podvergel imenu Jezusovemu. Pridiga vseh zakonito poslanih je pridiga križa, bodisi, da nevercem pervo zveličavno oznanilo prinašajo, bodisi, da vabijo one. ki so v zmoti, k spreobernjenju. vernike pa k popolnosti «K«.n»v nad.i D) Posebni nameni: 16. S. J a ii <• z Frančišek Keg. odvernitev spače-nosti po velikih mestih. IMo sv. Frančiška li«*ir. < Mpravljeuj«* pohujšanja. 17. S. H eno. Apost«djski vikarijat Saksonski iu saksou-sko Zirornje-lnžiško. „Duhovni in «»bhajamr. Izvolit.v škota v Paderbornu. IS. S. Leon <• i j. Vojaki. Spolnjevanje verskih «l«»lžn»»sti in premagovanje strahu pred ljudmi. Pija«-i in ijiri vdani. 11*. Ss. (i ei vazi j in P r«« t a/, i j. Stau«»vitin>st v sv. v«*ri. Planinske dežele za čas ob«Vvanja s Tuj.i /.ak»iika mladina. Otroci. 7.a«l«'v<* p«»kli«-a. Nesrečui duhovni. 22. S. Alban. Katoliški pisatelji. Potujoči. ljudi«* bo/ doma. vjeti. Priporočene časne za leve. 2:J S. A i: ri pin a. Svetost kvrščanskejia življenja Več zaročeiieev. Ičitelji. učitelj iee in njih zadeve. 11 Bratovske zadeve N. lj Gospč presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na mil">tljive pri prošnje N. lj. • «. pr«sv Jezusovega Seiva, sv. Jožeta, sv. Nikolaja, ss. Ilerma>!«»ra iu Fortuuata naših anireljev varh««v iu vsili naših |»atr«un»v !»«•;» dobrotno odvcini od naš«' dežele p«»boj«\ umore iu >aui«»iinue, odpad iu b («'/.verstvo, pivšestvauje iu vse ii «*č istost i. sovraštva, preklinjevanja iu \se pošastne greli«* iu velike ne>re«V. — I slišanje neke srenj«-- Zalivale. Nastala mi je huda boh*z«*u v ž«*lod«u, tak«», da ž«*|od«-.-ni juebavljal iiob«*u<* je, da imam raka v želod«u, in r«*kli, naj se zdravila le rabijo, da b<»j»i malo polajšal«* m«»j«* hude bolezni, ker mi je bilo tako hudo, «la s«m se premetavala v postelji noč iu «lan iu vpila, da s«* j-na «-esto slišalo. <»b enem s«m pa klicala k Mariji, Naši ljubi (iospej presvetega Ser«*a, k sv. Jožefu, k Mat "i P«"in«»«- 11.1 1'rezjah. iu sem obljubila naznai.iti v Zirod. Danici, akc» mi ljubi lioir na priprošnje Matere I», in ljubili svetnikov »M./iib zdravje da. Hvala Bogu, češkal>\ I- so ni«- ol»i«k«»vale. Tor« j, verni terpini na duši in na Mršil. I«- s ti-rdiiim zaupanjem k Mariji Pomočnici, in k -v»-Tnik"iii Božjim pri bežite ? V Smledniku Ivana I i o/, man. C I «••m v lo-vaiiii Itolezni. v kateri so me pri porin ili Naši 1|. •¡•.sp.j. >v. Antonu Pad. in sv. Jožetu /. obljubo, da p-» uslišanji naznani očitna zahvala. Ker s.-m na to priporočil*» Siti«« i/, dveli nevarnih bolezni tak«» naglo ozdravel, da — zdravnik ni na t«» mislil, torej se iz dna gena zaliva-Ijuj»-tn naši lj. iio.3p.-i. sv. Antonu Pad. in sv. Jožetu za pomoč. ki so mi jo pridobili pri I ¡ogli Bog bodi hvaljen v svojih svetnikih. K. V., učenec. /a ozdravljenje matere in hčere v prehudi bolezni in t. zavali na duši in na telesu bodi večna hvala Svet i Druži u i pa s. n-na z; hvala za mile priprošnje: ss. Ant. Pad.. Frančišku K*sav an«» «iabri.lu, Jan. Nep., sv. Joštu. 14 pomočnikom v sili' Vr. D. Knak» hvalo in zahvalo naznanja oseba, ki se ji je hula bo|»-/.-ii v glavi /.boljšala. Listek za raznoterosti. Iz Ljubljane. Pet čč. gg. semeniških duhovnov j»> šlo ali gre v kratkem v službo zarad pomanjkanja • luhovnov. ('. g. Iv. Kunaver je vmeščen za Polom. Prevzv. gospod knez in škof so se odpeljali pre-t.-kli torek v Grader 1» katol. shodu in posvečevanju nove cerkve presv. Jezusovega Serca. Shod je veli-kansk. pričujočih jo več škofov. veliko duhovnov in drug«* slavne gospodo. Nadškof Gruša jc postal kardinal. Č. g. Ign. Žitnik- vrednik Slovenčev. je pred noktorimi dnevi odšel v \V«.rishofen na Bavarsko k g. Kneippu zdravje si vterjevat. Izmed duhovnov je sedaj tam največ Poljakov in Čehov; Slovenci so štirjo. sploh gostov pa je uilo do 27. maja že 374"». Iz Sajareva 21. maja 1 >»1. „Dam Vam vediti. da smo. hvala Bogu' zopet nekaj dobile iz dobrih rok za našo malo kapelo: Velum in pa kadilnico. z;i kar sto pa moji dve tovarsiči prosile tudi svoje poprejšnjo dušno vodnike, namreč v. čast. gospode Lizriris;.' | ri sv. Jožefu nad Celjem. Po časi bodemo /y spravil*» skupaj. Zdaj |w>trebujeino se enih masnih bukov in tudi še nekaj perila za kapelo, ko i>i se >0 kt»ri usmilil in nam poslal iz ljubezn do malega Jezusa in d. naših ubogih starih llošnjakinj." M. li. služabnica malega Jezusa. 3:sna. Vzvišoni nadškof dr. Jožef Stadler. kakor v- mo i/ zanesljivega vira, gotovo pridejo za nadškofa v Zagrob. Tedaj n«; v Žaro, kakor so prej pisali. Pač jo brat .m Horvatom čestitati, da dobijo svojega ro-¡aka tako izverstnega vikšega pastirja. — Katoliška nbožnica v Sarajevu se stika s kosom z mljo. ki bode zdaj na dražbi prodana. Ta košček zelo potrebuje katoliška naprava; ako ga drugi kupi. ut«-gne katoliški ijbožnici veliko nadlego delati. Zato potrebujejo zdaj 800 do 1000 gld. denara. da bi mogli to tako vgodno zemljišče ubožniei si v last dobiti. Veliko zaslugo za bosanski misijon in za naše brate v Bosni bi si pridobil, kdor bi mogel k omenjeni svoti kaj pripomoči. Pomagajmo tedaj ubožnim v Bosni, da tudi sami pomoč najdemo „ob hudem dnevu!14 Obrambni govori. Slovencem v premislek spisal dr. Fr. Lampe. To delce na 01; straneh v 8ki obsega t» govorov: I. Slovenskemu narodu. II. Slovenski duhovščini. III. Slovenskim rodoljubom. IV. Narodnost slov. duhovščine. V. Za kaj gre? VI. Mir in sprava Cena v „Katol. bukvami" 40. kr. Nektera duhovna opravila. (Labaci lssft. Sumpti-bus ot literis success. Blasnik.) To obredovno knjigo ki smo jo predzadnjič omenili, kolikor vemo. so s škofijskim privoljenjem dali natisniti čč. 00. Lazaristi. založili in natisnili so jo Blasnikovi nasledniki. Po-streženo bi utegnilo biti z njo rned drugimi tudi tistim duhovnijam. kjer omenjeni 00. imajo misijone, ker knjiga obsega vse zadevne molitve, pesmi, blagoslovila, molitve itd., ki se rabijo pri ljudskih mi-sijonih. Obseg I. Na pervo so nektere slovenske molitve. — II. del ima v latinščini tako imenovane blagoslovila (Sacramentalia), namreč opravila pokopne, blagoslove sv. Blaža, misijonskega križa, podob, sve-tinic, molkov, vode sv. Vinc. Pavi., pa sv. Jožefa, raznih škapulirjev itd. itd. V pristavku — tudi v latinskem in ob enem v slovenščini — so molitve in pesmi za začetek sv. misijona: k sv. Duhu itd., tudi molitve po sv. maši in pri bolnikih. V oddelku „Supplementum" (dopolnjevanje) so latinska opravila, kako se deli sv. Kerst, sv. posled. olje, molitve pri bolnikih ; blagoslovila jedil itd Poslednjič je še nekoliko katekizma za dodatek. Dobrotni darovi. Z a o p r a v o u I» o ž 11 i h cerkev naše š k o ti j e : špitalie 47 gld. 2 kr. — Prša Ferjan 1 gld. — Trnovo na Notranjskem oŠ gld. 21 kr. — Prevzvišena grofica llermina Anersperg »i gld. — Cerni Verli nad Idrijo 20 gld 50 kr. — Rob 15 gld. — Mekine 20 gld. — št. Vid nad < irknieo \ gld. — št. «¡regor 1U gld. 72 kr. — tiorje 35 gld. Za dijaško mizo: g. župn. Štefan Jaklič 5 gld. — »ios pa Ivana Zakotnik 5 gld. — ..Za pridne dijake" In o|d. — Neimen. gos p. duhoven š,. dobro rabno obleko za kacega dijaka. — Čast. gos p. župnik Martin Narobe 5 gld. — N.-imen. 50 kr. — Iz «iorjauske tare i gld. Za n a j pot reb n i s i mi si j one: Iz «iorjan-ke tare •J gld <'. g. župnik Martin Narobe 5 gld. Za cerkev presv. Jezusovega S»*r«-a: I/ '«<»r-janske tare 1 gld. Za trapi ste v M a r i a n h i 11 u : h «forjansk- tare 1 gld. Za misijon 00. Trap isto v v A trik i: I. «¡rum 1 gld. Za Mari jan išče: NVinieu. popu. prelatu 5o gld. Za misijonsko hišo v Kočevju: Preč g. dekan Janez oblak H» gld. — Č. g. župnik Janez Kunaver 10 gld. — Neimen. ki Hočevarjem dobro želi, 25 gld.