Jelrnika glasilo krščanskega delov nega t i u Df s t v;a S T E V. 16 LJUBLJANA, DNE 15. APRILA 1957 LETO X. Proč z demagogijo! Prijatelj našega lista in JSZ nam sporoča svoje misli o neumestnem odgovoru »Slovenca« na dr. Pokornov« kritiko uredbe o najmanjših delavskih mezdah. Čudi se, kako sta mogli uredništvo lista in vodstvo JSZ mirno preiti če* tako »gorostasne neresnice, ki se objavljajo in v deset tisočih izvodih »Slovenca« širijo med ljudi. Marsikdo, ki je nepoučen, utegne kar enostavno verjeti sicer še tako oČividne netočnosti«. Uredništvo res ni imelo namena, kaj odgovarjati »Slovencu«. Ta prijatelj pa nam je poslal že kar napisan članek. Objavljamo ga brez bistvenih izpremeimb. — Uredništvo. »Morda so te misli ostre, toda danes so časi, da ljudje slišijo edino ostre besede, drugo je dolgočasno in gre mimo njih.« — Mirko Javornik. »Slovenec«, dne 21. marca 1937. I. Vprašanje svobodne kritike javnih zadev je v družbi vedno zavzemalo važno mesto. Pomislimo samo. kakšen pomen ima kritika v umetnosti, ali v literaturi, potem pa v neštetih panogah širne znanosti. Gotovo je, da tudi krinka doprinaša velik delež k pravemu napredku v vseh smereh človeškega udejstvovanja. Posebno velik pomen pa moramo priznati kritiki v čisto družabnih vprašanjih vsakdanjega življenja. Prav v teh stvareh je zaradi njihove vsestranske prepletenosti za resničen napredek in približevanje socialnim idealom neizogibno nujna stvarna, včasih tudi kar ostra kritika. Posebno delovni stanovi, katere tarejo danes tako številne nadloge, si kar ne morejo natakniti na usta ključavnic in — molčati. O pač, morejo — če morajo. Tisti, po katerem udarja bič socialnih krivic, ne more molčati, če je vsaj še toliko pri moči, da more govoriti. Umolknil bo, če mu bo bič izbil iz telesa še zadnjo klico življenja. Ponekod se je že zgodilo, da so delovnim stanovom, v prvi vrsti seveda delavstvu, zavezali usta. In na njihove tilnike je še stopil težki škorenj. Njihova stanovska zastopstva in predstavništva so nasilno razbita. In delavstvo z drugimi delovnimi stanovi vred — molči. Na zunaj teče vse socialno in gospodarsko življenje v teh deželah kot izborno sestavljen in dobro namazan stroj. Vse se razvija v najlepšem redu, vse je zadovoljno. — Vsak razumen človek pa ve, da je to samo videz. Od časa do časa čujemo, kako bruhne tu ali tam, kakor vulkan izpod na zunaj mirne zemeljske skorje. To je »tišina ječe in mir mrtvaških poljan«. Kakor nima ta sestavek namena, nazorno prikazovati vso pogubnost take-8a zatiranja svobodne javne besede, prav tako naj le na kratko pokažem potrebo in upravičenost ter koristnost javne kritike za družabni razvoj. — Izkušnja družabnega življenja razločno kaže: V zdravi družbi more vsak stan, sloj, poklic ali posameznik svobodno ocenjevati in, če treba, tudi grajati nevšečne družabne dogodke in pojave. Gotovo bo vsakdo najglasnejši tam, kjer so njegovi interesi najbolj prizadeti. Zato je v taki družbi tako, kakor bi prišel v krog prepirljivcev. Vsakdo trdi svoje in graja mišljenje in delo ter stremljenja drugih. Seveda je ta prepir koristen in je ta družba zdrava le, če imajo vsi družabni stanovi nek skupen socialen cilj, to je, splošno družabno pravičnost in po njej čim popolnejšo splošno blaginjo. Edino tako je možna tudi prava demokracija. Vsakdo, ki pošteno in zares hoče, da krene tok družabnega življenja odločno k tem občim socialnim idealom, bo mnenja in želje drugih, kolikor so stvarno utemeljene in upravičene, priznal in upošteval. V družabnih rečeh je že tako, da jih s stoodstotno pravilnostjo ne more reševati niti najbolj strog znanstvenik z vso svojo objektivnostjo. Zato mu bo, če hoče biti zares nepristranski, resna kritika njegovega dela le dobrodošla. To nam izpričujejo marsikatere naše sodobne družabne ustanove. Ljudje. ki so jih ustvarjali, so imeli morda najboljši namen in so bili trdno uver-jeni, da bo tako najboljše. Kaj kmalu pa so se pokazale razne hibe in napake in pogosto se zgodi, da danes obsojamo to, kar smo še včeraj smatrali za dobro, če ne že kar za najboljše. Za to nam domačih zgledov prav iz zadnjih let ne manjka. Kdor torej nujnosti in življenjske potrebe svobodnega in odkritega pa poštenega, čeprav morda včasih ostrega razpravljanja družabnih zadev ne uvideva in ne priznava, temu je težko priznati, da iskreno želi, da bi se težka in zamotana družabna vprašanja reševala kar najbolje za celoto, posebno pa še za tiste, ki se jih ravno konkretno obravnavana vprašanja najbolj tičejo. Zlasti pa je hudo nevarno, če kaki ljudje v svoji samozaverovanosti in pretirani osebni občutljivosti javne kri- tike svojega dela sploh ne prenesejo, še čisto druge možnosti pa so seveda podane, če morejo taki ljudje s svojim družabnim položajem in močjo javno kritiko, če že ne popolnoma onemogočiti, pa vsaj močno ovirati. Še prav posebej pa je treba poudariti, da si koristnega javnega razpravljanja družabnih zadev ne moremo prav zamisliti brez neke mere čisto preproste človeške pripravljenosti, priznati nasprotniku, če in kar ima prav. Pri nas je puhla, ničvredna in že kar nenaravna strankarska in strujarska politična zagrizenost povzročila silno in skorajda nepopravljivo škodo in neznosne razmere. Nasprotniku se celo v čisto vsakdanjih in čisto nenačelnih vprašanjih ne sme priznati, da ima v čem prav niti za trohico. Vsakdo, ki je le malce drugega mišljenja, je nasprotnik, je že nepošten, je že »tuj krščanskemu svetovnemu nazoru in mu celo sovražen«. II. Kako izgleda javno razpravljanje o družabnih vprašanjih, če je vsemu temu pridejana še dobra porcija demagogije in komaj še prikrivane tihe sovražnosti, točno spoznamo iz vseh neutemeljenih napadov na JSZ v zadnjih letih po časopisih in brošurah pa tudi drugače in od katerih vseh primerov niti povedati ne moremo. Tak obžalovanja vreden zgled daje tudi »Slovenčev« uvodnik od 19. marca 1937 kot odgovor na kritiko uredbe o najmanjših delavskih mezdah, katero je napisal in podpisal dr. Jože Pokorn. »Slovenčev« člankar ni le osebno pisca obložil z raznimi nestvarnimi pridevniki. Niti njegovih kritičnih trditev, tudi če bi se dale, ni z ničemer omajal in spodnesel. Člankar je to priliko in zraven še praznik delavskega svetnika sv. Jo- Nova sestava odbora Delavske zbornice Po razrešitvi nekaterih članov plenuma in upravnega odbora Delavske zbornice v Ljubljani se je vršila pretekli teden seja zbornice. N;t mesto razrešenega tovariša Franceta Žužka je prišel v plenum zbornice tov. Ramovš Janez iz Škofje Loke. Za novega predsednika zbornice je bil na seji izvoljen g. Lovro Jakomin, tajnik Strokovne komisije za Slovenijo. Blagajnik zbornice je postal g. Bricelj* tajnik Strokovne komisije, načelnik Prosvetnega odjeka g. Drago Kosem iz liste Narodne strokovne zveze, načelnik finančnega odseka tov. Rešek Edvard in načelnik finančne kontrole tov. Rozman Peter, oba iz liste Jugoslovanske strokovne zveze. Prepričani smo, da bo Delavska zbornica kljub razrešitvi nekaterih članov tudi v novi sestavi nemoteno vršila vnaprej svojo nalogo. Izrekamo ob tej priliki samo eno željo, da se bo novi predsednik v polni meri zavedal svoje dolžnosti in slejkoprej znal dobro ločiti Delavsko zbornico od svoje službo-dajalke. Na to bomo zaradi ugleda zavoda in njegove velike važnosti v tem času strogo pazili. Zagorski apneničarji v mezdnem gibamu Apneničarsko delavstvo, zaposleno pri apnenicah TPD v Zagorju, je potom svojih strokovnih organizacij odpovedalo TPD lani sklenjeno kolektivno pogodbo. Odpoved je bila podana s 1. aprilom in jo je TPD vzela na znanje. V petek, dne 9. t. m., so zastopniki delavstva na ožjem sestanku, kateri se je vršil v Zagorju, sestavili svoje zahteve. Glavna želja zaposlenega delavstva je, da se popravijo plače, poleg tega so potrebne tudi nekatere druge korek- ture kolektivne pogodbe. Te zahteve so bile takoj pismeno sporočene TPD z željo, da se za rešitev tega vprašanja čimprej skliče razprava. Overjeni smo, da bo TPD uvaževala predložene delavske zahteve, kajti delo, katerega vrši to delavstvo, je izredno težko in naporno. Poleg tega pa so občutno porastle cene življenjskim potrebščinam. Ker so bile plače precej nizke, je zato tudi z gospodarskega stališča potrebno, da TPD delavskim zahtevam ugodi. žefa nekvalificirano izrabil, da je skušal udariti po »Delavski Pravici« in po Jugoslovanski strokovni zvezi. Kakšne očividne neresnice jima je naprtil! Ali je res JSZ že zato, ker je njeno glasilo »Delavska Pravica« priobčila za koga morda malce ostro kritiko dr. J. Pokorna o določitvi najmanjših delavskih mezd, »tuja krščanskemu svetovnemu nazoru in mu celo sovražna,«? Ali je bil »sedaj čas, da se sprašamo, ali je dosedanja zastopnica krščanskega delavstva JSZ, ki je postala torišče tako zvanih krščanskih socialistov, še sposobna stopiti na to pot? Po vseh znakih sodimo, da tega ni več zmožna.«? Ali je radi kritike določitve najmanjših delavskih mezd, izišle v »Delavski Pravici«, JSZ res »že vsa v omami demagoških gesel, katere marksisti stresajo med svet. odklanja vse reforme, pa najsi bi bile za delavstvo še tako koristne in potrebne.«? Ali odgovarja resnici, da »se JSZ s tem člankom ni legitimirala, da bi mogla in znala biti dobra vodnica slovenskega krščanskega delavstva na novih poteh in pri novih nalogah, katere delavskim organizacijam odpira ta uredba.«? (Ali potem n. pr. tudi »Kmečka zveza« že samo zato, ker ni čisto zadovoljna z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov »ni legitimirana, da bi mogla in znala biti...«?) Ali je zato na mestu in je »Delavski Pravici« in JSZ pravičen še celoten zaključek tega žalostnega »Slovenčevega« uvodnika: »In če smo v uvodu rekli, da je napočil čas, ko je treba napeti vse sile, da se zbere enotna delavska krščanska organizacija, ta poziv ne more več veljati za JSZ, ki je s svojim delom, kakor dokazuje navedeni članek o minima>lnih mezdah, tako razgalila svojo nesposobnost v važnih trenutkih, da bo slovenski krščanski delavec moral iskati drugačne družbe. — Nove naloge nastajajo, katerim bo krščansko delavstvo moralo biti kos samo z ustvarjajočim delom za boljšo prihodnost delavskih družin in delavskega stanu v znamenju praznika svetega Jožefa.«? Mislim, da smo popolnoma upravičeni glede na vse to ugotoviti: Prvič: Z navedenimi neresnicami je ^Slovenčev« člankar, kakor sem že dejal, samo poskušal udariti po »Delavski Pravici« in po JSZ. Zadel jo ni! Z neresnico nam ne morete škoditi ! To bi morali vendar že snoznati vsaj sedaj po tolikih letih neprijaznosti in nasprotovanja svobodni in neodvisni JSZ. Drugič: »Delavska Pravica« in JSZ sta kljub vsemu »bobnečemu ognju«, katerega je sipalo in še sipa na nju številno časopisje (po čigavih navodilih?) zadnja leta — ohranili čudovito mimo kri in samozavestno preslišali marsikatero krivičnost. V največjo čast pa jima moramo vsi priznati, da se nista niti skušali spuščati na tisto ravnino razračunavanja s temi svojimi nasprotniki, katero oni, kakor izpričujejo, tako dobro obvladajo. Naj tudi zanaprej ostaneta tako visoko umerjeni. To želi od njiju vseh 8000 zavednih in preudarnih članov in številni njuni prijatelji širom Slovenije. Rudarji in kovinarji so zborovali Občna zbora strokovnih zvez kovinarjev in rudarjev Na širši seji načelstva JSZ 14. marca t. t. je bilo med drugim sklenjeno, da se bodo na podlagi pravil § 7 do 9 izvedle za posamezne stroke strokovne zveze, katere bodo upravljali zato voljeni odbori. Ta sklep je načelstvo JSZ začelo izvrševati, in sicer je sklicalo za nedeljo, dne 11. t. m., občni zbor strokovne zveze rudarjev in kovinarjev. Občna zbora navedenih strokovnih zvez sta se vršila istočasno zato, ker imajo rudarji in kovinarji veliko vprašanj, ki so v marsičem skupna za obe stroki. Občna zbora obeh strokovnih zvez sta v polni meri uspela. Na občni zbor so poslale svoje delegate naslednje skupine rudarjev: Laško, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Kočevje, Čma-Me-žica, strokovne skupine kovinarjev pa jz Guštanja, Jesenic, Javornika, Kamnika, Tržiča, Lesc in Ljubljane. Občni zbor je otvoril predsednik JSZ tov. Žumer, kateri je uvodoma kratko naznačil potrebo reorganizacije dela v JSZ. Izjavil je, da pri porastu, katerega beleži v zadnjih letih JSZ, moramo izvesti delo v tem pravcu, ker brez ožjega in smotreno organiziranega sodelovanja celote v važnih gospodarskih borbah ne bo zmogla več svojih nalog. Po njegovem poročilu je prevzel predsedstvo in nadalje vodil občna zbora tov. Volavšek iz Hrastnika. — Dnevni red občnega zbora je bil naslednji : 1. Otvoritev in ugotovitev sklepčnosti. 2. Organizacija in izvedba strokovnih zvez. 3. Volitev ožjega in širšega strokovnega odbora. 4. Strokovne zadeve: a) kje smo s sanacijo pokojninskega zavarovanja bratovskih skladnic; b) delo na izpre-membi pravil II. rud. zadruge; c) poročilo o volitvah za Bratovsko sklad-nico in II. skupino rudarske zadruge; d) delo na ratifikaciji konvencije o ohranitvi pokojnin in nadej naših rudarjev in kovinarjev v tujih državah; e) urgenca ratifikacije »o deliu in pomoči« za naše rudarje s strani Francije; f) sodelovanje ,in naše delo s krščansko strokovno internacionalo rudarjev in kovinarjev; g) delo na zbiranju statistike in razdelitve statističnega gradiva. 5. Oris novih socialnih zakonov in uredb s pravnega stališča. 6. Sklepi in raznoterosti. K točki 2. je podal poročilo tov. tajnik Rozman. Ugotovil je, da je organizacija dela JSZ po strokovnih zvezah že dalje časa mišljena, vendar to ni bilo mogoče tako hitro izvesti. Sedaj pa nas delo sili, da ga kolikor mogoče poenostavimo in skušamo pritegniti k sodelovanju čim več tovarišev iz posameznih skupin prizadete stroke. Le na ta način bo namreč možno pravo in uspešno strokovno delo. K točki 3. so tovariši predlagali, naj se izvolijo za obe stroki širši strokovni odbori, iz katerih naj se potem sestavi za vsako strokovno zvezo ožji odbor 5 članov, ki naj vodi vse delo v posamezni stroki. V širši strokovni odbor, tako za rudarje kot kovinarje, je vsaka od zgoraj navedenih skupin določila enega člana. K točki 4. je podal poročilo zopet tov. tajnik Rozman. Njegovo poročilo o sanaciji pokojninskega zavarovanja bratovskih skladnic priobčujemo na drugem mestu. Poročilo je bilo izredno zanimivo in kaže, da se JSZ zanima in vodi skrb v vseh vprašanjih, ki se tičejo rudarjev Čitaj in širi Delavsko pravico! in kovinarjev tako doma kakor onih. kateri so odšli za kruhom na tuje. K točki 5. dnevnega reda »Oris novih socialnih zakonov in uredb s pravnega stališča« je podal izredno zanimiv referat dr. Jože Pokom iz škofje Loke. Takih res stvarnih in nazornih predavanj bi želeli delavci čim več. Gre namreč tu za pravilno presojo in pojmovanje raznih uredb in zakonov, kajti le, ako bodo delavci te stvari prav poznali, bodo mogli zakone tudi uveljavljati. Pri točki 6. dnevnega reda so bili predloženi navzočim delegatom predlogi, katere so delegati soglasno odobrili. Ti zaključki glase takole: 1. Občna zbora pozdravita izvedbo strokovnih zvez in strokovnih odborov za večje :i.n važnejše stroke. Potoni strokovnih zvez bo omogočeno sodelovanje pri vodstvu našega krščanskega delavskega strokovnega gibanja tudi onim tovarišem, kateri so doslej svoje delo vršili samo po skupinah. Pri vsem tem bo s strokovnimi odbori dana podlaga za res aktivno in smotrno delo za posamezne stroke, kar je spričo razmer in položaja delavstva velike važnosti. 2. Poročilo o poteku dela na sanaciji pri pokojninskem zavarovanju naših bratovskih skladnic sta občna zbora vzela z zadovoljstvom na znanje. Občna zbora sta mnenja, da je treba o stanju in razvoju dela za sanacijo pokojuinskega zavarovanja naših bratovskih skladnic stalno informirati prizadeto delavstvo, kakor tudi s shodi in sestanki vplivati na odločujoče faktorje, da ee že viendar enkrat rešii to pereče vprašanje. Rešitev, katero je našla in se za njo odločila anketa 9. marca v Belgradu, nas ne zadovoljuje. Prispevek je prenizko odmerjen in bodo zato sredstva za sanacijo še vedno nezadostna. Ker pa zaradi organiziranega odpora od strani delodajalcev ni pričakovati kakega zvišanja prispevkov pri obdavčenju naše rudniške in topilniške proizvodnje, zahtevamo, naj se sklepi belgrajskp ankete od 9. marca t. J. čimprej izvedejo. 3. Po poročilu o volitvah zaupnikov v 11. skupino rudarske zadruge je občni zbor strokovne zveze rudarjev sklenil naročiti vsem članom svojih krajevnih skupin, naj kol polnopravni člani 11. skupine rudarske zadruge zahtevajo v smislu pravil zborovanje, na katerem naj iznesejo zahtevo po spremembi obstoječih pravil 11. skupine rudarske zadruge. Pravila te zadruge temelje na zakonu od 14. avgusta leta 1896 I. drž. zak. štev. 156 in so bila odobrena od rudarskega glavarstva v Celovcu leta 1899. Od potrditve je poteklo 38 let. Razumljivo je zato, da 60 zato v marsičem potrebne iz-premembe. Tozadevne predloge za’ spremembo navedenih pravil bo izdelal strokovni odbor rudarjev in jih pravočasno poslal vsem svojim krajevnim skupinam. 4. Konvencija o ohranitvi nadej iz pokojninskega in invalidnega zavarovanja je za naše izseljence rudarje in kovinarje velike in neprecenljive važnosti. Našim izseljencem so se doeedaj, razen v Nemčiji, izgubile vse pravice, katere so si pridobili pri invalidnem in starostnem zavarovanju po posameznih evropskih državah. Ogromni zneski so bili s tem izgubljeni — prizadeti izseljenci pa so morali stradati in končno padli v breme javne dobrodelnosti. Zato mora biti naša skrb, da tudi naša država uzakoni to konvencijo in tako omogoči našim izseljencem priti do njihovih pravic, poleg 'tega pa s tem omogočiti našim izseljencem iste pravice, kot jih uživajo izseljenci drugih držav — to se pravi, doseči enakopravnost z domačimi delavci v državah, v katerih naši izseljenci prebivajo. Ratifikacija te konvencije je velike gospodarske važnosti ne samo za izseljence, marveč tudi za državo samo. Dotok denarja v državo bo večji in odpadla bo v veliki meri skrb za one, kateri so se izčrpani od dela v tujini vrnili v domovino. Zato občna zbora naročata strokovnim odborom, da JSZ zainteresira za to vprašanje vse odločilne faktorje in dela na tem vse do tedaj, da se tudi pri nas ta konvencija uzakoni. 5. Največ izseljencev rudarjev iz ilaše ožje domovine je v Franciji. Le-ti ipa v Franciji ne uživajo takih pravic kot n. pr. Italijani, Poljaki in drugi. Že več let se govori, da bo med našo državo in Francijo sklenjena reciprocitetna pogodba o socialnem zavarovanju. Ta i>ogodba je bila med zastopniki obeh držav sklenjena leta 1932 v Parizu. Naš parlament jo je odobril, čaka samo še odobritve francoskega parlamenta. Vzroki, da se pogodba ne ratificira s strani Francije, so zunanjepolitičnega značaja. V tem pogledu smo veliko zamudili. V decembru smo s Francijo sklepali novo trgovinsko [»godbo. Ob tej priliki je JSZ s posebno pred-stavko opozorila ministra za socialno politiko na rešitev tega vprašanja. Dobili smo odgovor, da so se potrebni koraki ob tej priliki storili, vendar konvencija še ni ratificirana. Ker je to vprašanje velike važnosti, naročata občna zbora strokovnim odborom in JSZ, naj vztrajno delajo na tem, da se tudj to vprašanje čimprej povoljno reši. 6. Poročilo o delu In sodelovanju JSZ s strokovno internacionalo krsč. rudarjev in kovinarjev sta zbora vzela z zadovoljstvom na znanje. Spričo razmer, v katerih se delavstvo nahaja, so mednarodne vezi z delavstvom drugih držav nujno potrebne. Kakor kapital ne pozna nobenih meja, tako mora tudi delavstvo v obrambo svojih pravic združiti svoje sile in jih povezati s tovariši istih nazorov in stremljenj v drugih državah. 7. Občna zbora naročata svojim strokovnim odborom, da skrbno delata na izvedbi dobrih organizacijskih zborov, kakor tudi na zbiranju statističnega gradiva. Le z našo aktivnostjo in skrbjo na izboljšanju položaja našega delavca doma in na tujem bomo imeli pravico do obstoja. Tekstilno delavstvo Jarše. V nedeljo se je vršil pri nas občni zbor skupine tekstilnega delavstva. Navzočih je bilo 100 članov skupine. Občni zl>or je vodil naš agilni predsednik tov. Škofič Ciril. Poročila odbornikov so bila stvarno in dobro sestavljena. Iz njih smo spoznali, da smo imeli na čelu naše skupine najboljše tovariše, ki so vso svojo skrb in ves trud posvetili skupnosti in žrtvovali za to veliko prostega časa. Na občnem zboru je govoril tudi predsednik JSZ tov. Srečko Žumer. Po odobrenih poročilih smo izvolili tudi odbor z tov. C. Škofičem na čelu. Pri slučajnostih smo govorili o najvažnejših zadevah organizacije in delavstva v podjetju in izven podjetja. Za nekaj važnejših primerov smo sklenili, da se takoj napravi potrebno posredovanje, želimo le eno, in sicer: da bi se naše članstvo bolj živahno udeleževalo dela v skupini, pridno hodilo na sestanke in tam tovariško obravnavalo vsa aktualna vprašanja. Potrebna je vzgoja in izobrazba predvsem delavstva, da je lahko kos svojim težkim nalogam, ki jih mu stavlja na poti današnji čas. Po-leg sicer zelo potrebnega razvedrila, ki ga naše zdravje nujno zahteva, žrtvujmo nekaj časa tudi' naši organizaciji, od katere je odvisen naš kruh in položaj. Zato pa, kadar je sestanek, zborovanje ali občni zbor, vsi kot en mož skupaj na zbore, saj s tem pokažemo svojo zrelost, moč in voljo. Kranj. Kranjska strokovna skupina bo za 25. aprila 1937 sklicala sestanek organizacijskih in obraitnih zaupnikov iz vseh kranjskih tekstilnih tovarn. Za ta sestanek pridejo v poštev tudi organizacijski in obratni zaupniki iz drugih strok. Naprosili smo dr. Stanovnika z Jesenic, da nam bo predaval »0 sodni zaščiti obratnih zaupnikov«. Razložil nam bo tudi pomen in delovanje obratnih zaupnikov. Za ta sestanek bodo v6i prizadeti pismeno obveščeni. Vsak izmed teh naj pripelje s seboj še svojega tovariša. Sestanek se bo vršil v moški obedniei v Delavskem domu točno ob 9. uri. Radi tega Vas naprošamo, da upoštevate točnost. Tovariši-ce! Zopet Vas kliče organizacija, katera hoče, da izboljša Vaš položaj. Od Vas samih je odvisno, koliko bodo spoštovali podjetniki delavsko socialno zakonodajo in koliko upoštevali Vaše zahteve v posameznih podjetjih. V današnjem javnem življenju ne ipomeni posameznik nič, ampak samo celota. Ako bo itesktilno delavstvo stalo ob strani in se ne bo zanimalo za delavski pokret, je nevarnost, da bodo podjetniki kolektivno pogodbo odpovedali. Šele takrat bo delavstvo izprevidelo avnjc pako, toda bo prepozno. Sedaj je čas, da se delavstvo iznova zave važnosti strokovnega pokreta. S takimi sestanki hoče kranjska skupina dati delavstvu vpogled v delavsko socialno zakonodajo. Zato na delo, ker le z delom si bomo ustvarili in izboljšali svoj življenjski položaj. Šmartno pri Kranju. Sestanek organizacijskih zaupnikov za šmartinsko faro 6© preteklo nedeljo ni vršil. — Ta sestanek bo v nedeljo, dne 18. aprila 1937, ob 10 dopoldne v Šmartinskem domu. Tovariši-ce, pridite na sestanek, ker je zelo važen. Opekarsko delavstvo Bobovk. Kakor je že bilo javljeno v zadnji »Delavski Pravici«, se vrši v nedeljo, dne 18. aprila 1967, ob 10 dopoldne v gostilni Lakner na Kokrici sestanek za opekarsko delavstvo. Važno je, da se sestanka polnoštevilno udeležite vsi, ker le s tem bomo pokazali našo enotnost. Sestanki so merilo naše moči in udarnosti. Enotnost pa ravno sedaj najbolj potrebujemo, ko se pripravlja nova enotna pogodba za vse opekarsko delavstvo. Kolikor bomo bolj strnjeni in enotni, toliko boljši bo naš življenjski položaj. Ta dan naj bo na razpolago organizaciji, zato vse drugo na stran. Začasna premestitev. Brzojavno je bil tov. žužek France začasno prestavljen v Banjaluko kot nadomestnik na tamkajšnjo Borzo dela. Odpotoval je tov. žužek v torek zvečer. V Banjaluki oetane predvidoma kak mesec dni. Delavska pravica Izhaja vsak Četrtak popoldne, v slučaju praznika dan pra| • Urednlitvo In uprava: MlkloilCeva c. 12 I • Nolrankirana plima M ae »prejemajo • Oglaal, reklamacije la aaroinina na upravo: Mlkioilieva cesta 21/1 • Oglati po ceniku • Telefon 2141 • itevllka Čekovnega računa 14.900 Posamezna itevllka Din l'— • Cena: za 1 meiec Din 4-—, za {0trt |ela Din 10.—, za pol lata Din 20-—, za celo loto Dla 40-—; za laozemstvo atane m o tečno Din 7-— Urejuje la za urednlitvo odgovarja lombardo Pater • Izdaja za konzorcij Delavske Pravice: S. Žumer • Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. C mi Prometni minister v mariborskih železniških delavnicah Ob priliki odhoda dr. iBeneša, ki je potoval skozi Maribor v svojo domovino, je spremil dr. Beneša med drugimi tudi naš prometni minister dr. Spaho. Ob tej priliki je’ pregledal razne njemu podrejene prometne ustanove, predvseiij pa mariborske železniške delavnice. Sprejel je tudi zastopnike delavstva. Od UJiNŽB je sprejeli g. Vokača, Meniha in Lošrtika ter zastopnica JSZ tov. Reberška. Zastopniki delavcev so g. ministru ustno predložili glavne delavske zahteve. Tov. Reberšek Je interveniral, naj bi ee našla možnost, da ee razmere, v katerih se nahaja 'železničarski stan, izboljšajo. Že v izadnjem proračunskem letu je moralo delavstvo praznovati večkrat, kar je delavstvo z ozirom na draginjo obmejnega Maribora silno občutilo. Naši dohodki so znižani na skrajni minimum, zato prosimo g. ministra, naj se dnevnice in premije povišajo vsaj na ono višino, kot so v drugih železniških delavnicah v Nišu, Kraljevu, Zagrebu itd. Točno smo informirani, da imajo v niški delavnici 600, 700 do 800 Din premije in tudi uvečane dnevnice so prooentualno mnogo večje kot pri nas. To pa vkljub temu, da so življenjske potrebščine drugje cenejše kot pri nas, kar je g. minister tudi sam priznal. 'Kvalificirani delavca mariborske delavnice pa zaslužijo povprečno komaj 250—300 Din mesečne premije. G. minister je obljubil, da bo delavske premije uredil. S tem pa nismo hoteli reči, da imajo delavci v Nišu in drugod preveč, temveč naj 6e najde možnost, da ee kredit deli tako, da se slovensko delavstvo ne b« čutilo zapostavljeno v plačali napram našiti} bratom Srbom in Hrvatom. V »Slovenčevem« poročilu se-je pa menda vrinila tiskovna napaka, ko piše, da je zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze (tov. Reberšek) v imenu delavcev, ki so organizirani v klubu J(RZ (mesto JSZ), predložil glavne zahteve. Končno pa želimo, da bi ta obljuba g. prometnega ministra postala tudi dejstvo, tako da se bo slovenski železničar vsaj čutil enakopravnega v svobodni državi. Delavska tiskarna* Odbor je na svoji zadnji seji sklenil naprositi vse pristopivše člane, naj začno redno nakazovati obroke za delež. Pristopnino 5 Din naj vsak takoj plača. Vsa vplačila oddajte svojemu zaupniku ali pa po naši čekovni položnici. Dopise vedno pošiljajte na posebnem listu kot samostojen dopis, ako odpošljete v isti kuverti na JSZ. Skupine in posamezniki, odločite se in pokažite svojo delavsko zavest s tem, da pristopite kot člani k svoji zadrugi. Naj ne bo seje ali sestanka, na katerem bi ne obravnavali »Delavske tiskarne«. Na delo in tekmo, katera skupina bo imela največ članov zadrugarjev za našo zadrugo »Delavsko tiskarno«. Do6edaj eo 6e najbolj odrezali tovariša oblačilne skupine v Domžalah. t Lesno delavstvo Dovie. 18. aprila ob !lO dopoldne se bo vršil sestanek lesnega delavstva v prostorih gospoda Goljata v Dovžah. — Sestanka ee bo udeležil tudi delegat JSZ iz Ljubljane, kateri bo poročal o splošnem delavskem položaju. Vabljeni so vsi tovariši, organizirani ali neorganizirani, kakor tudi delavstvo iz sosednje Mislinje. Z ozirom na važnost sestanka, na katerem se bo izvolil pripravljalni odbor za tukajšnjo podružnico JSZ, se poziva vse članstvo, da se seetanka polnoštevilno udeleži. Preserje pri Radomljah. V nedeljo, dne lil. aprila, se je vršil pri nas ustanovni občni zbor strokovne skupine lesnega delavstva. Delavstvo lesne tvrdke Stare je bilo že dosedaj organizirano, ni pa imelo od oblasti potrjenih pravil in je bilo priključeno k strokovni skupini na Duplici. Z ustanovnim občnim zborom je skupina zadobila pravno veljavnost obstoja in delovanja na podlagi odobrenih pravil. Delavstvo v tem obratu je tudi že marsikaj pridobilo v podjetju, čeravno je komaj eno leto organizirano. Občni zbor je pokazal, da se delavstvo dobro zaveda, kolike važnosti mu je delavska strokovna organizacija. Zastopnik centrale tov. Lombardo je izčrpno poročal o položaju lesnega delavstva drugod in o |x>menu strokovne organizacije za lesno delavstvo, ki je s svojimi delovnimi in plačilnimi razmerami med vsemi drugimi gospodarskimi panogami na najslabšem mestu. Lesno delavstvo je v zadnjih letih preživljajo težke razmere. Plačilni pogoji so padli tako, da so delavci prejemali po večini po 1:50 do 2.— Din na uro. Le redki so bili, katerih plače so presegale to vsoto. Občni zbor je soglasno ugotovil, da je za izboljšanje gmotnih im socialnih interesov zaposlenega delavstva edino merodajna strokovna organizacija, zato poziva vso lesno delavstvo, da se čim tesneje oklene svoje strokovne organizacije ter se ramo ob rami bori za izboljšanje svojega položaja. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: za predsednika Drolc Anton, za podpredsednika Zalokar Mihael, tajnika Jankovič Franc, za blagajnika Jožef RUčigaj in za gospodarja Lukan Jože; namestniki: Zupan Ivan, Ivan Gaberšek in Rode Ivan; v nadzorstvo: Korošec Jožef, Kobilca Ignac in škrjanc Ivam. — Novi odbor nam daje vse garancije, da bo organizacija tudi v bodoče hodila (>o poti, ki je edino prava za zaščito delavskih interesov. Dejstvo, da se meoso-jili. Ta denar je za zavarovanje izgubljen. Drugo je to, da so se v teku zadnjih let vršile po slovenskih rudnikih velike redukcije. Te redukcije so povzročile to, da so starejši rudarji kljub temu, da bi bili še nekaj let spodobni vršiti delo, šli v pokoj, mlajši pa na cesto. Da smo imeli veliko redukcijo delavstva, pa tudi znižanje plač, dokazujejo številke. Tako so znašali zaslužki pri Glavni bratovski skladnici v Ljubljani zavarovanega delavstva za leto ltfiO — 180 mili j. Din, kateri so padli v letu 1980 na 06 milijonov dinarjev. Slovensko delavstvo je za sanacijo svojega zavarovanja veliko prispevalo. Tako so znašali zaslužki po posameznih Glavnih bratovskih skladnicah v L 1985: v Belgradu . v Sarajevu v Ljubljani . v Zagrebu v Splitu . . 100 milij. Din, 05 milij. Din, 65 milij. Din, milij. Din, 5 milij. Din. bil prispevek, katerega je plačevala za Pokrajinsko pokojninski sklad Slovenije. Zato je bil sprejet predlog, da se deli primanjkljaj, ki nastaja pri pokojninskem zavarovanju slovenske Bratovske skladnice, v dva dela: v deficit oddelka za staro-upokojence in deficit oddelka za novo-upokojence. Kritje za primanjkljaj v oddelku za staro-upokojence naj se dobi v teku prihodnjih 10 let iz imovine Pokrajinsko pokojninskega sklada Slovenije, ki znaša še okrog 8 milij. dinarjev, ostanek pa s posebnim prispevkom, s katerim bi se obdavčila vsako leto posebej rudarska in topilniška proizvodnja Slovenije. Na podlagi cenitve tega primanjkljaja bi znašal prispevek slovenske rudarske in topilniške industrije, v oddelku za starorupokojence, 1 % %, to je ca. 750.000 Din. Po nekaj letih pa bi se ta prispevek dvignil na 2 in pol milijona dinarjev. Kakor je že ugotovljeno, je t a prispevek v resnici nižji od onega, katerega je slovenska industrija pred časom plačevala v »Pokrajinsko pokojninski sklad za Slovenijo«. V oddelku za^novo-upokojence pa bi 6e kril primanjkljaj iz prispevkov, kateri se bodo zbirali od uvoženega premoga in splošne obdavčitve rudarske proizvodnje. Anketa je bila mnenja, da bi se način obdavčitve slovenske premogovne in topilniške industrije določal pri glavni Bratovski skladnici v Ljubljani. Ta doklada bi se lahko določila na produkcijo ali mezde. S tem je doseženo to, da so rudniki na jugu države pristali vsaj na delno obdavčitev rudarske produkcije. Vprašanje je sedaj samo, ali bo slovenska rudarska in topilniška industrija to sprejela brez kakih protiukrepov. Prav tako je važno, kje se bo ta prispevek iskal. Da bi se naložil na mezde, ni misliti. Odtegljaji na mezdah so po našem mnenju dosegli svojo višino in bi delavstvo ne preneslo v tem pogledu nobenega zvišanja več. Možen je samo prispevek na produkcijo. Sicer Ikj končno to plačal itak konsument. Zato .mislimo, da bo slovenska rudarska in topilniška industrija tudi to sprejela in ne bo delala proti tej, za slovenske rudarske in topilniške delavce sicer skromni rešitvi, še kakega posebnega vprašanja. Prav bi bilo, da bi se to čim prej rešilo in izdala uredba, da tako pridemo vsaj do delne sanacije in to res sanacije, ki bo stvari nekaj koristila. Borba v Črni - KaoSiirs Prispevki za pokojninsko zavarovanje Bratovskih skladnic pa so znašali: v Belgradu . . 6.5 milij. Din, v Sarajevu . . 4.-- milij. Din, v Ljubljani . . ili2.5 milij. Din, v Zagrebu . . 2.5 milij. Din, v Splitu ... 0.7 milij. Din. Iz tega sledi, da so na področju ljubljanske Bratovske skladnice dali delavci in delodajalci za svoje zavarovanje 20%, v Belgradu in Sarajevu po 6%, v Zagrebu pa 8%. To se pravi, da 60 slovenski rudarji in kovinarji dali trikrat več za zavarovanje, kot rudarji na jugu države. Kljub vsem tem žrtvam pa ta sredstva za sanacijo še vedno ne zadoščajo. Primanjkljaj za pokojninsko zavarovanje Bratovske skladnice v Sloveniji za leto 1937 je ocenjen na 4,150.000 Din, kateri bo vsako leto večji, tako da bo v letu 1.941) že presegel vsoto 5 milij. Din. Pri tem primanjkljaju pa še niso všteti zneski, katere mora plačati rudarska in topilniška industrija Slovenije SlUZOR-u, Pokojninskemu zavodu in Železniškemu humanitarnemu fondu kot odškodnino za ukinitev »Pokrajinsko pokojninskega sklada«. Na tej anketi je bil osvojen predlog, da se vsa rudarska in topilniška proizvodnja v državi obdavči z zneskom pol odstotka na vrednost produkcije, 2% pa na premog, katerega uvozimo. Ta sredstva seveda zdaleka ne bodo v stanu kriti primanjkljaja. Na anketi so poudarjali, da naj del sanacij pokojninskega zavarovanja rudarjev in kovinarjev Slovenije nosijo interesenti sami. '11 so se seveda tega branili in ugotavljali, da že itak nosijo veliko večja bremena, kot delavstvo in industrija na jugu države. Končno pa se je le osvojil predlog, da bo del sanacije pokojninskega zavarovanja slovenske Bratovske skladnice nosila industrija rudarske in topilniške industrije Slovenije. Rečeno je namreč bilo, da bo prispevek, katerega bo morala plačevati slovenska industrija, zdaleka nižji, kot je Delavstvo v Črni-Kaolin je bilo prisiljeno, da je energično protestiralo proti razmeram, ki vladajo v tem podjetju. Prav za prav so te razmere dokaz, kako prefrigano postopajo podjetniki, da bi bilo delavstvo nezmožno braniti svoje pravice. Meščansko časopisje vedno vpije, da je razredni boj škodljiv in da ga je treba preprečiti. Seveda pri tem noče pokazati na pravega krivca — nositelja in jiovzročitelja razrednega boja. Kaže le na delavstvo, dočim prezre kapitalista, ki je edini povzročevalec razrednega boja. Delavstvo v Črni-Kaolin se je organiziralo, ker so ga k temu prisilile razmere v podjetju. Organizacija je že od vsega jiočetka upoštevala tudi težave podjetja in se je trudila na vse načine, da bi se vsa vprašanja, ki so se tikala |>od-jetja, reševala na prijateljski in • sporazumen način. Na videz je bilo tudi podjetje tega mnenja, dejansko pa ne. Kajti niti del. strokovna organizacija, niti delavski obratni zaupniki niso uživali od strani podjetja takega upoštevanja, kakršno bi bilo potrebno, da bi se delavstvo v resnici moglo uveljaviti. V vsakem podjetju nastajajo skoraj vsaki dan nova vprašanja, katera se morajo rešiti. Tudi v tem podjetju. Toda nikoli nismo inogli priti do jasnosti, obra-tovodstvo se je izgovarjalo na centralo, centrala na obratovodstvo. Oba sta iznašala pritožbe proti delavstvu, dosledno sta pa zavračala predloge delavstva, da se vsedeta skupaj z delavstvom, da skupaj premolrijo j>oložaj in da tudi skupaj rešijo nastala vprašanja. V celoti je bila pa pritisk oblasti le dvakrat taka skupna razprava. Zadnja 11. avgusta 1936. Na tej razpravi, katero je vodila Inšpekcija dela, je v točki 5. jiodal lastnik podjetja načelno izjavo zaradi zopetnega sprejema reduciranega delavstva. Po tej izjavi je podjetje pripravljeno prvenstveno sprejeti nazaj reducirano delavstvo, vendar pa le v toiiko, v kolikor ne bi hoteli reduci-raini" delavci sprejeti dela za plačo, ki jim gre po delu, ne pa po kategoriji. V zimskih mesecih je delo v obratu počivalo, ker ni bilo naročil. V začetku aprila t. I. so zopet pričeli z obratova- njem. Podjetje se pa ni držalo načel, ki jih je samo i>oudarilo na citirani razpravi. Zaposlilo ni niti vseh obratnih zaupnikov, niti delavcev, ki so bili v podjetju zaposleni že 8^-10 let. Nasprotno je pa sprejelo nekaj popolnoma novih delavcev, ki še niso bili nikoli zaposleni v tem [KKljetju, nekatere poklicalo, dasi so bili takrat zaposleni drugod. Obratovodja je bil zlasti proti obratnim zaupnikom. Po svoji funkciji so seveda prišli z njim večkrat v stik. Vse, kar so grajali ali kaj podobnega, je skoraj gotovo vzel ravnatelj kot akt proti njegovi osebi, in je pripovedoval, da so obratni zaupniki surovi in ]>odobno. Torej obratni zaupniki so bili žrtev svojega zaupniškega delovanja. Glavnega obrat, zaupnika so sprejeli nazaj le na posredovanje Delavske zbornice. Nesporazum med delavstvom pa ni nastal pri zopetnem sprejemu v delo le zaradi načina, kako se delavci sprejemajo, ampak tudi zaradi drugih slabih pojavov. Zniževali so plače, obremenjevali delavstvo z režijskimi stroški, ki gredo drugod v breme podjetja, tukaj pa v breme delavstva. Delavstvo je hotelo, da se vendar enkrat ta vprašanja rešijo, zato je prosilo Delavsko zbornico, da doseže razgovor na kraju samem..Ta naj bi se vršil v soboto, 10. aprila 1937. Toda g. ravnatelj je nastopil napram zastopniku Del. zbornice in zastopnikom delavstva, da jo bil vsak razgovor nemogoč in že vnaprej obsojen na neuspeh. Ravnatelj je naravnost napovedal boj delavstvu. Radi tega je poslalo delavstvo podjetniku posebno spomenico, v kateri je izjavilo, da ne more pod takimi pogoji še dalje vršiti dela. Podjetje govori o »nahujskanem« delavstvu in o protizakonitem postopanju. Delavstvu ne bo težko dokazati, na kateri strani je hujskanje in protizakonito postopanje, in kdo je kriv sedanjih napetih razmer. Razveseljivo je to, da je delavstvo solidarno. Če je kdo menil, da ga bo mogel z raznimi taktičnimi potezami razbiti, se je zelo motil. In prav je tako: kajti le v slogi jo moč, pa tudi zmagal Važno vinogradniško vprašanje katera so zadnjo odpovedala. Dolžnost vseh mizarskih pomočnikov je, da se tega važnega sestanka udeležijo. Poročal bo zastopnik central©, zato vsa in točno. Vedno slišimo o strokovni usposobljenosti viničarskih delavcev. Res je, da tneba viničarju strokovne izobrazbe, ali žalibog, ako viničar zasluži 4, 5, 6 dinarjev dnevno, potem pa .lahko korajžo do takega dela zgubi. Napačno rje tudi to, da 6e pO mnogih krajih hlapec in dekla omožita in gresta na viničarijo, kjer se z gospodarjem pogodita za vsako ceno, samo da dobita viničarijo. Preseljujeta ee radi neznanja potem z ene viničarije v drugo in pokvarita pri tem še mogoče znosne službene pogoje pri enem, potem pri drugem gospodarju. Radi tega ima njun naslednik še težje stališče, ki se kot kvalificiran viničar zaveda odgovornosti za pravilno obdelovanje vinograda. Ze ob času rezitve moremo na vinogradu spoznati, .kje je strokovno sposoben viničar in kje ne. Imamo »Uredbo o viničarskem redu«, katera jasno določa, kdo je lahko viničar. Zato zahtevamo, da naj župani izdajajo viničarske knjižice le resničnim viničarjem, kakor to določa citi- rana uredba, in ne vsakemu, kakor se to večkrat dogaja. Vinogradnike pa opozarjamo, da naj jemljejo v službo le viničarje z viničarskimi knjižicami. Govorjenje, da vinogradi pešajo, ima tudi v navedenem svoj vzrok, kakor tudi v tem, da poleg strokovno nesposobnega viničarja oskrbujejo vinograde strokovno nesposobni oskrbniki. Oboje se je posebno opazilo lansko leto. Ni vsak »upokojenec« že kvalificiran oskrbnik, ka-teri eno leto viničarja gleda pri delu, potem pa že hoče več vedeti, kakor drugi pravi oskrbnik, kateri je imel šole In ima praktične skušnje v tej stroki, ali pa viničar, kateri je morda že 20—80 let vinograd obdeloval. Se ponovimo! Vinogradniki naj jemljejo za viničarje le prave viničarje in take oskrbnike, kateri znajo teoretično in praktično opravljati vsa vinogradniška dela. Pozivamo pa istočasno vinogradnike, da kvalificirane viničarje tudi tako plačajo, da bodo imeli tudi veselje za strokov- f Tovariš Franc Primc Dne 7. aprila je zatisnil svoje oči v najlepši moški dobi tovariš Franc P r i m c. Postal je žrtev proletarske bolezni — tuberkuloze. Ž njo se je boril več let, bil tudi v zdravilišču na Brestovcu, kjer se je dobro opomogel. Ko bi bil v boljših gmotnih razmerah, bi se morda rešil. Toda pomanjkanje ne zdravi tuberkuloze, ampak jo pospešuje. Umrl je tako, kakor se spodobi zavednemu krščanskemu socialistu: z Bogom lepo spravljen in dobro pripravljen za zadnjo pot. Pokojni tovariš Primc je bil izrazita borbena in zavedna delavska natura. Dobro se je zavedal temeljne resnice za boljšo delavsko bodočnost, katere se delavstvo vse premalo zaveda, da je V Bolgrad sta prišla turški ministrski predsednik Izmet Inen.i in zunanji minister Ruždi Aras. Turški predsednik je izjavil, da goji ves turški narod čustva prijateljstva in zvestobe nasproti Jugoslaviji. Ta obisk je pomemben dogodek v sporedu številnih poselnikov Belgrada v zadnjih mesecih. Tudi avstrijski kancler Schuschnigg bo posetil Belgrad, kakor poročajo nekateri inozemski listi. V toku so razgovori za zbližanje in sodelovanje vseh podonavskih držav. Temelj tega približanja je nedavno podpisana prijateljska pogodba med Italijo in Jugoslavijo. Sledili naj bi 6parazumi držav Male zveze z Avstrijo in •Madžarsko. Belgijski katoliški fašisti so bili pri nedeljskih volitvah v Bruslju hudo poraženi. Kandidat združenih demokratičnih strank katoličanov, socialistov in liberalcev ter komunistov ministrski predsednik Van Zeland je dobil 277.000 glasov. Voditelj fašističnega »Rexa« Degrell pa je s pomočjo flamskih nacionalistov dobil le 69.000 glasov. To je bila prava borba med demokracijo in fašizmom. Zmagalo je stvarno delo za zboljšanje družabnih razmer nad demagogijo belgijskega fašizma. Zanimivo je, da je proti fašistom, ki imajo tesne zveze z nemškimi narodnimi socialisti, odločno nastopil tudi belgijski kar-dinal-priinas in se izrekel za demokracijo. Smatrajo, da je belgijska demokracija z nedeljsko zmago dobila prvo in morda že odločilno bitko s fašizmom. Proti okrožnici sv. očeta, ki se je tako odločno zavzel za nemške katoličane, pripravlja po nekih poročilih nemška diplomacija oster protest. Kot posebna značilnost se naglasa prav te dni dosežena sprava med Hitlerjem in starim generalom Ludendorffom. Ta stari nemški general, ki je že pred leti ustanovil svojo pogansko versko sekto in je strasten sovražnik vsega krščanstva, je bil dosedaj hud nasprotnik narodnega socializma. Hitlerjevi pristaši doslej niso smeli biti pripadniki Lu-dendorffove vere. Sedaj pa so dobili generalovi nauki prost dostop v stranko in v armado. V Rusiji se nadaljuje čiščenje. Te dni je bil odstavljen in zaprt šef tmljševiške tajne policije OPIJ Žid Jagoda. iNa njegovo mesto je bil postavljen Rus Ježov z nalogo, da to ustanovo temeljilo preuredi. Jagoda je bil baje v zvezi s Trockim. Več angleških državljanov, ki so imeli v Abesiniji svoje trgovine, so Italijani izgnali. iNavajajo, da so opravljali poleg trgovskih tudi vohunske posle. V Palestini uprizarjajo Arabci še kar najprej nemire in atentate. Iz angleških skladišč so si nabavili velike množine orožja in streljiva. — Angleška komisija, ................................. J.i .1 m no pravilno obdelovanje vinograda. Glede oskrbnikov pa še pripomnimo, da kdor jih že mora imeti, naj dobi res sposobne, pa naj jih potem tudi pošteno plača. Kdor pa tega ne bi zmogel, pa naj raje sam vodi delo, a tiste stotake, ki jih izmeče za razne nesposobne oskrbnike, pa naj da viničarjem v obliki dostojnejše plače. Le na ta način bodo vinogradi vzorno obdelovani in prinašali tudi večje dohodke, tako vinogradnikom kot tudi viničarjem. močno in sposobno udejstvovanja le organizirano delavstvo. Zaradi tega je pričel organizirati na terenu, ki je zahteval le neustrašene značaje. Proti pričakovanju se je zelo lepo razvila organizacija JSZ v kemični tovarni v Mostah. Kot dosleden delavski voditelj ni bil priljubljen pri vodstvu podjetja. Dokler je bil zdrav in za delo sposoben, mu ni moglo priti do živega. Kakor hitro je pa zbolel in bil bolan preko 4 tednov, se je poslužilo zakona in mu odpovedalo službo. Sicer pokojni Primc itak ne bi mogel iti več na delo v tako nezdravo tovarno, vendar je podjetje pokazalo s to odpovedjo, kako neljubi so mu taki delavci. Se je pač zavedalo, da je bil Primc duša delavskega gibanja. In je pravilno presojalo. Kajti ko je odšel tovariš Primc, je tudi organizacija usahnila. Življenje tovarišu Primcu ni bilo mehko postlano. Delil je pač usodo vseli zavednih delavcev. Dasi je umrl mlad, je veliko dobrega napravil za delavstvo. Prepričani smo, da so ta dela veliko zalegla na edino objektivni in pravični sodbi. Počivaj v miru — tovariš trpin! p© svetu ki je raziskovala palestinske razmere, predlaga razdelitev dežele v dva dela: židovskega, ki bi bil pod angleškim protektoratom, in arabskega, ki bj se priključil Iraku. Arabski voditelji pa tuji s tem niso zadovoljni. Romunskega princa Nikolaja je kronski svet izobčil iz romunske vladarske hiše. Princ se ni hotel ločiti od svoje sedanje meščanske žene. Nameščenec Razmere nameščencev v drugih državah Nadzorni urad dola (po naše »inšpekcija dela«) za nameščence so ustanovili v Švici in na Ogrskem. Ta urad ima namen, da nadzira plače, kakor tudi zabranjuje poslabšanje materialnega stanja nameščencev. V njegovo kompetenco spada tudi skrb, da se nameščenca ne sili k Čez-urnemu delu, ki ne bi bilo plačano. Ta nadzorni urad skrbi tudi za to, da se obra- li in pisarne zapirajo v smislu predpisov. Tudi pri nas imamo urad, ki ima sličen namen, samo da svojih poslov ne opravlja dovolj vestno. Kolikb se greši pri nap n, pr. samo e čezurnim delom itd., kar bi bila ena prvih nalog, ki bi naj jih opravljal ta urad. V Franciji urejajo nameščenski položaj z uvedbo kolektivnih pogodb za nameščence. Tudi zakon o uvedbi minimalnih plač so izdaji. Podrobnosti nam še more dobiti drugega nameščanja. Zaradi tega se imenujejo te vrste nameščenja »poklici brez 'izgleda«. Omenjeni angleški nameščenski zvezi sedaj delujeta na to, da se tak način zaposlitve mlajših nameščencev omeji. Zakon o strokovni usposobljenosti nameščencev so izdali v Belgiji. Dosedaj je bil nameščenski stan odprt vsakomur in kdorkoli je hotel, /e imel vanj pristop. Od sedaj dalje pa je potrebna za vstop v nameščenski stan posebna izobrazba, ki jo zakon deli v prvo stopnjo uka in v drugo stopnjo prakse. Brez predpisane izobrazbe ne bo nihče več imel pravice vstopa v nameščenski stan. In pri nas? V nasprotju z drugimi državami gredo plače še vedno navzdol. Svo-ječasno so to tendenco zagovarjali s tem, $anstoy; Trg. boPmšfaega m podpcrnega cfoussva »Slalmerfev dom« L'uttO;aeia, Za-oška cei«a 9. Tetcloo 26*87 niso znane, vendar pričakujemo, da nam kot prijateljski narod ne bodo zavidali minimalnih plač, ki jih določa naš zakon. Poklici brez izgleda. Dve angleški nameščenski zvezi sta napravili v 1. 1936 preiskavo, pri kateri sta ugotovili, da se jemljejo v delo mladoletni nameščenci, ki opravljajo za malenkostno plačo gotove stroke delo, ki je popolnoma mehanično ter nameščenec ne rabi pri tem skoraj nobene izobrazbe. Seveda 6e pri svojem delu tudi ničesar ne nauči ter postane na kratko rečeno »mašinist«. Ko tak nameščenec postane starejši, ne more več delati za vbogajme in posledica je, da je na cesti. Ker se ni ničesar naučil oziroma izučil, ne da se ceni življenje in je radi tega potrebno plače zmanjševati. Prišel pa je pre-okret^ in danes se cene življenjskih potrebščin stalno povišujejo. To povišanje je posledica velikega izvoza, a deloma v lem, da danes nimamo skoraj nobenega predmeta več, ki še ne bi bil zatrošarinjen (izjemo tvori edinole še krema za čevlje). Ako bi bili delodajalci dosledni, morali bi z zvišanjem cen življenjskih potreščin povišati tudi plače. Vendar tiči njihova doslednost le v zniževanju plač. ‘Moti jih najbrže tudi zgled, ki ga dajejo državni nameščenci. Podražitev življenjskih potrebščin pa se še nadaljuje v nemalo skrb tako privatnih kot državnih nameščencev. Kovinarji Javornik. V vednost članstvu! Odbor se je na seji konstituiral sledeče: Joško Svetimi, predsednik, Tine Smolej, podpredsednik, Rudi Gerdej, tajnik, Frane Noč, blagajnik. Članstvo skupine narašča. Zato je potrebno, da se osnuje zbor zaupnikov. Odbor bo določil za vsak oddelek organizacijske zaupnike. Dolžnost vsakega člana je, kadar bomo katerega obvestili, da se odzove vabilu in pride na sejo. Če bo vsak storil svojo dolžnost, bo to v korist celote, kajti le v disciplini je moč naše organizacije. Kamnik. V četrtek, 1. aprila, se je vršil dobro obiskan članski sestanek naše skupine. Sestanek je otvoril in vodil predsednik tov. Stare Ivan, ki nam je na kratko tudi pojasnil položaj v tovarni. Tajnik JSZ tov. Rozman Joško nam je obrazložil uredbo o minimalnih mezdah, kakor tudi o starostnem zavarovanju in razsodiščnih odborih. Orisal nam je dobre, pa tudi slabe strani teh uredb. — Tovariš Pestotnik iz Kranja je zlasti podčrtal pomen in potrebo strokovne organizacije kakor tudi delo, s katerim moramo [»ričeti, da 1k> organizacija res močna in zmožna izboljšati današnji težki |K>ložaj delovnega ljudstva. — Tovariši, tovarišice! Pridite, primite in delajte skupno z nami, pa bomo kmalu lahko rekli, kaj vse sl moramo še priboriti. Vsi zavedni tovariši kupujte vse potrebščine pri trgovcih, ki oglašujejo v naši »Delavski pravici«. Klepar i Ljubljana. V nedeljo, dne 18. aprila, se bo ob [x»l 10 do[»oldne v prostorih JSZ vršil redni letni občni zbor naše strokovne skupine. Na občnem zboru bomo poleg tekočih zadev obravnavati tudi vprašanje kolektivne pogodbe, katero smo Združenju že predložili. Vabimo vse tovariše, da se občnega Zbora zanesi.«vo udeleže. — Odbor. Razno Tržič. Občni zbor naše skupine se !>o vršil v nedeljo, 18. aprila, ob 9 dopoldne v Rokodelskem domu. Dnevni red občnega zbora je običajen. Pride tudi zastopnik centrale iz Ljubljane. Tovariši, pridite vsi na občni zbor, da tudi pri nas začnemo z onim živahnejšim življenjem v delavskem gibanju. Časi so resni in zahtevajo celega človeka! — Odbor. Oglašujte v Delavski pravici! Brezposelni Roman Angleški napisal Walter Briesley Poslovenil Radej Ciril Deček je zdirjal v pairk. Pri tisti ip rtiči se mu je razblinil dvoin o očetovem srečnem življenju. Izgubil je zavest o vsem tem, pa tudi hvaležnost ga je takoj minila. Ivan je nekaj časa gledal za njim. Uganil je vsa ta dečkova čustva in misli. Okreni.l se je zopet proti igrišču. Bil je malo žalosten. Woodgates(kii klub je dobil sto šestdeset štiri točke. Vodja wiugroveskega kluba je otvoril drugi del igre. S seboj je privedel mladega fanta, ki je nosil naočnike v roženem okviru. To je bil rudniški nadzornik. »Lej no, koga je vodja pripeljal s seboj!« je vzkliknil Benov Jakob, se obrnil najprej k Ivanu, potem pa k svojem« sosedu na desni. »No. kdo bi si mislil! Ta človek pa ni dober igralec. Partija gre v nič. To bo lep polom!« Pod svojimi nogami je zagledal cigaretni zavojček. ki je bil prazen. Začel je mehanično tipati po žepu. »Posodi mi cigareto, Bill,« je dejal možu na desni. »Vse sem že pokadil. Mislim, da bi toga človeka nihče niti me opazil, če bi prišel na igrišče skupaj s Tomažem,« je porogljivo pripomnil in potegnil dim v pljuča. Zdajci pa je dvignil glas in zaklical proti igrišču: »iK.je je Follovvsov Tomaž? Tale fant ne zna igrati.« Vsenaokrog, kjer so sedeli gledalci, je zaplul val smeha. Tu cinični, tam odkrito dovtipnii. Bilo je, kakor da veljajo igralcem, ki so nosili brezhibne športne obleke. Pri vsem tem pa so gledalci pokazali smisel za šport in nepristranost. Ob pričetku partije so plo- skali igralcem, ki so se odrezali, naj so bili te ali one stranke. In kadar je metalec zalučil žogo napadalcu, ki je napjp čakal, je vse obmolknilo in napeto sledilo vsaki krenji igralčevi. Ko bi se bil kdo drznil njih pozornost, ki je bila osredotočena na žogo, odvrniti kam drugam, bi človek rekel, da ne ravna lepo. Nadzotrpiik Cook je nastopil pri tretji partiji in dctbil preko psem točk. Pri viketu se je pridružil vodji mlad fant, kii mu je bilo ime VValker. Takoj se je iz paviljona pojavil nov prišlec, in ko ga je množica zagledala, so se zopet slišali klici, ki pa so bili zdaj že precej resni. Nekateri so bili strupeno posmehljivi, ostra obsodba je govorila iz njih: »Kaj pa hoče ta preklicana reva! Pri prihodnjem napadu mu že zagodejo! Uas bi bil, da odide nazaj v šole. Tam utegne dobiti bele dokolenke!« Prihodnji je nastopil vodja wiingroveskega kluba-Dobil je dvajset dve točki v stilnem napadanju. Ko je zložno korakal proti paviljonu, je bilo med klopmi vse tiho. Pod pazduho je nosil odbijač in si skrajno premišljeno snemaj rokavice. Vsi so mu sledili z očmi, nekateriin gledalcem je igral na ustnicah porogljiv nasmeh. Benov Jajcob je zamrmral: »Ta prp-kleti zajec!« Izpljunil je. Pri tem je meril na tenko belo črto, ki je tekla v razdalji dveh komolcev od njegovih nog. Zadel je v sredo in dobro se mu je zdelo. »Odbijati pa zna. To drži.« Po teh besedah je zopet pljunil. Sedaj ni zadel markacijske črte. »Ampak Tomaž je vse bolj urnih nog!« Te besede je izgovoril glasneje in hitreje. »Glej ga Tomaža, tamle na desni! On je na vrsti!« je kriknil nekam divje, da je šlo skozi ušesa. Tudi ostali gledalci so z enakimi vzkliki pozdravili fanta, ki je hitrih korakov prišel na igrišče. (Nadaljevanje prih.) k