<r\	Za
^ J E2.ÍK /fc ?(2.£0¿¡TV£
J
SLOVENSKA STRAN
21. avgust 1978-Naše Novine - 9
PIŠETA IN UREJUJETA:
LOJZE KOŠOROK IN PAVLA GRUDEN
DRŽAVNI PRORAČUN
Prejšnji teden je bil v Canberri' predložen v federalnem parlamentu državni proračun, za naslednje finančno leto. Ni razburkalo samo člane vladne opozicije, nego kar večino pre-bivalstve vsega kontinenta v Avstraliji. Kot vedno, stara pesem, zopet je prizadet potrošnik, posebno mali človek, z majhnimi dohodki. Predvsem je obsojanje vredna zadeva z zdravstveno zaštivo, Medibanko. Kaj res gremo nazaj s čašom? Namera se vladajočim toži po lepih "starih zlatih časih"! Kadilci in pivci, tudi nas so potipali in nam preobrnili žepe in to krepko. No pa še bencin povrhu in novi davki in še in še.
Namera je to modra po-gruntacija, s tem bi menda rešili zadevo z okužitvijo
zraka in okolja, dve muhi na en mah. Manj bi vozili avtomobile, manj kadili in s tem manj usmrajali že tako zasmrajeno ozračje. Pa tudi manj pili, odlična borba proti alkoholizmu.
Tudi demonstracije smo že videli v Sydneyu. Ne bo nič pomagalo! "Daj cesarju kar je cesarjevega"! Tudi davki so njegovi. Ko bi bili vsi bolj pametni kot smo, bi zadevo hitro rešili. Mesto da demonstriramo bi raje šli vsi kadilci in pivci na št-rajk. Saj smo v Avstraliji vajeni štrajkov. Nihče naj nebi kadil, nihče šel v št-arijo oziroma v PAB, vsaj 14 dni, mislim, da bi hitro zmagali. Takoj bi zmanjšali ceno tobaku in pijači in to za kak odstotek več kot so nabili "deca" na te priljubljene artikle.
ZOPET PRI ZDRAVLJU
Zadnjič smo poročali, da je v bolnici Miran Špicar. Zvedeli smo, da je sedaj že doma na okrevanju. Vendar še ni nič pripraven, da bi se že oprijel dela. Sedaj dela družbo svojemu tastu Fre-diju Mavku in skupno prenašata "bolečina". Tudi Fred je pred kakim mesecem prišel iz bolnice, kjer je imel operacijo. V družini so se kar vrstili po bolnicah. Ga. Milena Mavko je
bila pred meseci v bolnici. Kot začarano, kot da bi se zmenili, so si drug drugemu podajali kljuke po bolnicah.
Vsi bi se radi zahvalili za obiske v bolnici ali doma in za vse dobre želje, ki so jih bili deležni od vseh. Tako
se zahvaljujejo ge. Verkovi, ge. Šiflerjevi in drugim, posebno pa Triglav Community Centru, odbornikom SDS in vsem ostalim. Pač nesreča nikdar ne počiva, danes meni - jutri tebi!
PO SIOVENIJI
20 SREČANJE IZSELJENCEV
NOVA GORICA - V no-vogoriškem hotelu Park je bilo tradicionalno že 20. sr-ečenje izseljencev, ki se ga je ubeležilo veliko število izseljencev. Med njimi so bili tudi tisti, ki so se pred 30 leti vrnili z ladjo Pa-rtizanka iz Južne Amerike.
Ob tej priložnosti je bil slavnostni govornik Kristijan Bavdaž, spregovorila pa sta tudi izseljenka Ana Krasna, ki že šest let živi v Ajdovščini in predsednik skupščine občine Nova Gorica Jože Šušmelj. S srečanjem pa so številni izseljenci proslavili tudi 35. obletnico odločitve o priključitvi Primorske matični domovini.
II KMEČKE IGRE
Vransko je bilo prizorišče drugih kmečkih iger, ki se jih je udeležilo 15 ekip mladih zadružnikov iz vse Slovenije. Organizator je sklenil, da bo tokrat združil prijetno s koristnim, zato je poleg tekmovalnega dela pripravil še dva posveta kmetov s predstavniki proizvo-
jalcev kmetijske mehanizacije ter prvo srečenje mladih kmetov Slovenije.
Tekmovanje je potekalo v dveh delih. Ekipe so se pomerile v pripravljanju kmečkih jedi, tekmovale pa so tudi v spretnosti pri raznih kmečkih opravilih. Največ uspeha je imela ekipa mladih zadružnikov iz Zagornje Polskave, ki je ekipno osvojila prvo mesto.
ZRASLA BO
SMUČARSKA "KANINSKA VAS"
BOVEC - Sporazum o zgraditvi "Kaninske vasi", se bo letos začel uresničevati. Gradnja prvega dela Kaninske vasi, naj bi se začela še pred začetnkom letošnje zime. Investitor bo kompleks počitniških stanovanj ponudil delovnih organizacijam iz vse Jugoslavije. Tako bo že v smučarski sezoni 1979-1980 nared prvi del kompleksa turističkih objektov, ki so bodo raztezali na pobočju Kanina ob gondolski žičnici in ki bo štel približno 250 postelj. Preostali del prvega kompleksa pa bo sprejel okoli tisoč gostov.
KONFERENCA ZUNANJIH MINISTROV NEUVRŠČENIH DRŽAV V BEOGRADU
U Beogradu se je 30. julija zaključila konferencija zunjanih ministrov neuvrščenih držav. Konferenciji je sodelovalo 113 delegacij, polnopravnih članic, opazovalcev in gostov. Otvoritvi je prisostvoval tudi predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito, na kateri je imel tudi zanimiv in pomemben govor Povdaril je, da je v 17. letih neuvrščeno gibanje doseglo izredno pomembne rezultate. Brez politike neuvrščenosti bi danes svet zagotovo zgledal drugače. Verjetno bi hladna vojna, ki je v tem času dosegla nevarne razmere, lahko pripeljala do nove katastrofe. Nobena druga politična sila se v povojnem času ni s tolikšno doslednjosto in upornostjo borila za boljše in pravičnejše odnose kot prav neuvrščeni. Po svoji naravi je usmerjena proti imperi-jalizmu, neokolonializmu, rasizmu, apartheidu, cinizmu, zionizmu ter vsakršni obliki gospodarske in politične nadvlade bilo kogar koli. Zunanji ministri so predsedniku Titu izrekli posebno zahvalo in priznanje za njegove zasluge pri razvijanju mednarodnih odno-
sov ter za njegov prispevek in uspehe v politiki neuvrščenih.
Gibanje neuvrščenih se od vsega začetka prizadeva za aktivno in miroljubno sožitje in mir v svetu. Nasprotuje vsake vsiljevanje bilo kogar koli svojih družb-eno-političnih sistemov ali ideologij drugim, politika neuvrščenosti je bila vselej pozitivni činitelj v prevladovanju hladne vojne in prizadevajo se ustvariti nov in pravičnejši sistem mednarodnih odnosov.
Na konferenci so bila nesoglasja in tudi ostre besede Vendar tudi to govori o vitalnosti ter moči tega kar nas združuje, po drugi strani pa o globokem smislu za demokratičnost in dialog, ki odlikuje neuvrščenosti kot gibanje in kot politiko.
Vse obveščevalne agencije so po vsem širnem svetu poročale o konferenci neuvrščenih v Beogradu. Ugotavljajo, da gre za doslej eno največji srečanj diplomatov v svetu izvan OZN. Predsednik ZDA Carter je poslal predsedniku konference Josipu Vrhovcu brzojavko, v kateri je zaželel uspešno delo konference.
MAKEDONIJA PROSLAVILA SVOJ PRAZNIK
Makedonija je 2. avgusta veličanstveno proslavila svoj narodni praznik, 75-letnico ilindenske vstaje in kruše-vske republike. Ilinden -dan vstaje ima velik pomen za Makedonijo in makedonski narod. To je bil prvi izraz makedonske državnosti v novejši zgodovini in hkrati dotlej najmočneje izražena režnja Makedoncev za obnovo lastne državnosti ki je bila vzpostavljena že v zgodnjem srednjem veku pod carjem Samuelom. Končno je po vojni postala Makedonija republika v okviru jugoslovanske socialistične skupnosti, s čimer so bila uresničena stoletna stremljenja in ideali makedonskega naroda po nacionalni in socialni svobodi. Žal je
del makedonskega naroda ostal izven matične republike, del naroda živi v Grčiji in Bolgariji.
Osrednja slovesnost ob 75-letnici ilindenske vstaje in kruševske republike je bila v Kruševu. Na velikem zborovanju je govoril predsednik republike Makedonije Blagoj Popov. Poudaril je pomen ilindenske vstaje in narodno osvobodilnega boja za preporod in zarvoj makedonskega naroda. Ožigosal je grobo pačenje zgodovinskih resnic in dejstev s strani Bolgarije. Proslave se je udeležilo veliko število Makedoncev iz vseh delov sveta, na svečanosti je sodelovala tudi folklorna grupa iz Sydneya, Makedonskega društva Ilinden.
ALOJZ GRADNIK PEVEC GORIŠKIH BRD
3. avgusta je minulo 96 let, odkar se je v Medani v Goriških Brdih rodil slovenski pesnik Alojz Gradnik. Umrl je pred enajstimi leti.
Svoji prvi pesmi, ki jo je objavil kot štirinajstletni fantič, je dal slov "Materino gorje". Kot visoko-šolec je nato sodeloval pri Ljubljanskem zvonu in Slovanu. Alojz Gradnik je leta 1902 v sodelovanju z Ivom Šorlijem, Zofko Kvedrovo, Otonom Župančičem izdal knjižni almanah z naslovom "Na novih potih". Njegove pasniške zbirke Padajoče zvezde, Pot bolesti, De pr-ofundis so izšle leta 1932, spremno besedo je napisal Josip Vidmar. Bil je tudi uspešen prevajalec, iz srbs-kohrvaščine je med drugim prevedel Njegošev Gorski venec. Poleg Michelangelo-vih in Petrarcovih Sonetov iz italijanččine je tudi pre-
vajal kitajsko liriko in poezijo. Njegovemu delu so dali veliko priznanje Ivan Cankar, Oton Župančič in hrvaški pesnik Vladimir Nazor.
TISKARSKI ŠKRAT
Tiskarski škrat se name-lokrat rad poigra na naši slovenski strani. V zadnji številki na strani 9 v sestavku UMRL JE PAPEŽ PAVEL VI., se je neusmiljeno ponorčeval. Tokrat le malo preveč. V stavku: Slovenci smo s tem dobili svojega metropolita in zadeva s koprsko škofijo je tudi končno urejena. Iz besede 'metropolita' je škrat naredil kar dve besedi: metro politika. Lahko bi kdorkoli, posebno pa prizadeti, upravičeno vzeli kot žalitev. Se upravičujemo.
Ur.
kar po domače
•••
/Nadaljevanje/
Ko se približavala svetovna kriza, je Nemec Ernst Wachler proglasil v proti-judovskem glasilu Der Ha-mmer: "Gorje listemu ljudstvu, ki se bo krščansko obnašalo v tisti dobi, ko se bo začela borba za lastništvo zemlje." Heinrich Pu-dor pa se je istega leta pritožil /1909/ takole: "od junaške in mojstrske rase so Tevtoni /staro germansko pleme/ postali ljudstvo sa-njačev, pobožnjakov in skesancev. Zakaj le? Na račun krščanstva". Hitler, ki je sicer poznal moč in odpornost verskih občutkov in zagovarjal stališče, da svoboda vseh veroizpovedi ne ogroža moralo germanske rase, pa je med ostalim izjavil, da je krščanstvo prineslo na svet "peklensko nestrpnost", /te je dosti med nami.../. Dodal je: "Sila se uničuje s silo, teror s protiterorjem. "Tako 1920 leta. Leta 1933 pa je na kongresu Partije, razglasil da je nacional-socijalizem življenski osnutek, ki je namenjen samo Tevtonom... Mi zavračamo ne samo na stotine oblik krščanstva, ampak krščanstvo kot tako. Evangelistu te nove tevton-ske vere, baltiškemu Nemcu Alfredu Rosenbergu, je leta 1934 Hitler izročil nadzorstvo sestava celotne nacistične vzgoje, ki je že leta 1930 s knjigo "Mit dvajsetega stoletja" v enomiljo-nski nakladi začela sejato seme Antikrista med germansko ljudstvo, in je nad-kričala stišane glasove krščanskih voditeljev. "Civilizacija, ki jo je krščanstvo izpodkopalo, in v enakosti vsega človeštva pred Bogom odvzelo zavest narodne časti se je "razvila" v oskrbnike zločincev, manjvrednežev, bolnikov, pohabljencev in umazancev", je učil Baltik Rosenberg. "Knez Widuki-nd, ki je sicer bil premagan ob koncu tisočletja, še danes jezdi skozi germanske gozdove in po germanskih dolinah kliče Nemce, da premsmerijo svojo usodo po izročilih zemlje in krvi... Widukind je v 20. stoletju dokazal svojo večno zmago v osebi Adolfa Hitlerja". Jezusa pa je smatral za Ar-ijca in za samozvanega mojstra - razsvetljenca. Razen tega je imel o apostolu Pavlu povedati, da je "bil internacionalni socialdemokrat, da je poskušal zavladati svetu s pomočju brezrazrednih držav in ljudstev, da je propagiral svetovno revolucijo in, da je izmislil nauk o izvirnem grehu, ki je navdal kristjane s stalnim občutkom negotovosti. Toda čas je prišel, da se jim mladi Tevtoni v rasnem prerojenju upro. Sežiganje čarovnic so kristjani podedovali od EtrušČanov. Dediščina po Pavlu je katoličanom dala "odpustke", kar je tipično za ta " trgovski nauk", še več je imel Rosenberg povedati: " V cerkvenem zboru razbojnikov", je izjavljal Rosenberg, "med katerimi je tudi Vatikanski Koncil, ki se je popolnoma odpovedal celo Jezusu - "the medicin man"... Krščanstvo ne zadostuje naši duši. Rimske in protestanske vrednote ovirajo napredovanje ljudstev nordijske rase, da bi si ta
odprla pot v duhu tevton-skega krščanstva... Nordijska kri predstavlja skrivnost, ki je nadomestila in premagala stare zakramente... Prav je to, kar Arijci smatrajo, da je prav... Vse kar je količkaj vredno je bilo ustvarjeno po štirih arijskih rasah... /Politični zaveznik ene teh " ras" je tudi neki naš rojak, kateremu je nekdo v ne zgolj verskih mislih posvetil velik slavospev s čestitkami za uspeh v njegovi politični karjeri v Australiji - Bog naj se jih usmili.../ Narod je prvo in zadnje in vse drugo se mu mora podrediti.. Zdaj se je dvignula nova oblast za to kar Kristus in krščanstvo v resnici predstavljata... Ta
nova oblast je Adolf Hitler.
>>
Naj vam navedem še kaj več? Da je to religija bl-aznežev, je jasno vsem umsko zdravim ljudem. Zato ni zameriti tistim našim zmedencem, ki so se prostovoljno podali v hlapčev-anje Hitlerju, da bi "svo-dobno" vihrala slovenska zastava, saj niso vedeli kaj delajo. Tistim ubogim mladim žrtvam, ki so bili zapeljani po nekaterih dušnih pastirjih in velepastirjih malih evropskih narodov, je gotovo odpuščeno, saj so z življenjem plačali svojo zmoto. Vprašati je le, kam so padle besede papeža Pij a XI, ki je ob Božiču 1937. leta v svoji poslanici kardinalov izjavil: "V Nemčiji se vrši resnično versko preganjanje. Rečeno je, in rečeno je bilo za pred kratko minulim časom, da to ni resnica. Mi pa vemo ravno nasprotno, da je tam strašno preganjanje, da je samo parkrat prej bilo preganjanje tako grozno, tako strahovito, tako bolečine polno, in tako žalostno v svojih dalekosežnih posledicah Tako je vedal in čutil da-lekovidni papež Pij XI. katerega besede so podle v prazno... Vsak papež po svoje...
Da je Pavel VI. bil na mestu Pia XII., on bi ponudil svoje življenje za odrešenje človeštva ispod Hitlerjevega jarma. Na žalost je PIJ XII. danes poznan kot Molčeči papež. Ni imel kaj povedati svojemu ljudstvu. Umevno je, da je hit-lerjevce moral rešavati.
Škoda še nadaljnih besedi. Kdor je treznega razuma in kdor zna čitati in čigar srce ima posluh za pravičnost in ljubezen, ki naj bi vladala med človeštvom, in kdor je dovolj razsoben, da zna presojati med zmotljivostjo papežev in nezmotljivostjo cerkvene politike, ta bo spregledal kakšnih ljudi žrtev je bil naš narod.
Zaključek. /Po knjig "Modem natio-nalism and religion/
GORENJSKA:
BALKANSKO PRVENSTVO V PLAVANJU
LJUBLJANA - 2. avgusta se v Kranju in na Jesenicah začenjata jubilejni X. članski balkanski prvenstvi v plavanju in skokih v vodo. Mnogi tekmovalci so tudi kandidati za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu v Berlinu.
10 - Naše Novine-21. avgust 1978.

SJEČANJE NA STVARNOST O VELIKANU
Kao dječak sam iz črnogorskih krša u zori ili sum-raku posmatrao proplanke i činilo mi se ako se popnem na neko od tih brda da ču uhvatiti sunce, mjesec ili zvijezde. To osječanje su vjerovatno doživljavali svi črnogorski dječaci. Htio sam to da provjerim pa sam i zorom u večer ju izlazio na te planine, ali želja je uvijek ostajala, jer su sunce i mjesec opet bili daleko na-damnom. Ali, to me uslovi-lo na jedno razmišljanje.
Sjetih se sada našeg Velikana Petra II Petroviča Njegoša, velikog državnika, pjesnika i filozofa Crnogo-rskog, koji je roden 1813 god, mlad se popeo do pjesničkog Olimpa i umro 1951 god.
Podsjeti me videnje moje onih brda na njegovu sud-binu.
Kao dječak sa Njeguša, malog i lijepog Crnogors-kog sela, gledao je željno u prostor skučen planinama i razmišljao da če sa tih prostora dirnuti nebo. Tako se u mladosti često penjao na Lovečen. Sunce, mjesec i zvijezde su mu bježali, ali s druge strane on je baš oda-tle pružio ruku nebu i ru-kovao se vječito sa njim.
Svojom mudrošču i genija-lnošču, za svoj kratki vijek, stvorio je največa djela ju-goslovenske, pa čak i svjet-ske književnosti. Kada o ovome razmišljamo prvjens-tveno mislimo na njegovo djelo "Gorski Vijenac", gdje je u Vijencu mudrosti i heroistine uokvirio ponos, hrabrost, mudrost u borbu za slobodu jednog naroda.
Zahvaljujuči tome to djelo je postalo putokaz mnogih generacija, želja i stvarnost svih nas, a njegov tvorac smisao našeg videnja veličine.
Sličan slučaj je i sa ostalim njegovim djelima: religiozno filozofskim epom "Luča mikrokozma", ma-njim pjesmama, proznom
prepiskom, djelom "Ščepan Mali" i jednom riječju sv-ime što je rodilo i stvorilo njegovo zlatno pero.
Vračam se njegovim raz-mišljanjima i njegovoj dje-čačkoj i mladalačkoj želji da dohvati sunce, mjesec i zvijezde, da se rukuje sa nebom.
Danas njegovi posmrtni ostaci počivaju na vrhu Lo-včena najljepše Črnogorske planine, koja je postala simbol cijele zemlje.
Tako je jedan Velikan ost-vario svoj san i ostao vječi-tom rukovanju sa nebom.
Milan Mijuškovič Merrylands N.S.W.
NE ZNAM
Ovako mlada, tek na pragu zrelih dana
gradim, gradim puteve na više strana.
Od izvora hladne planinske vode,
gradim put korz mirisnu borovu šumu
i preko hladnih velikih okeana.
Aki, kako, kako? - to neznam.
1 zaista taj izvor pun svežine, mladosti,
urezao je svoj put - tamo gde ptice neprekidno
poevaju svoje pesme.
Pesme, koje podižu i daju im moč letenja. Ta staža bi trebalo da vodi kroz mirisna polja i cvetne livade a leptiri i skakavci bi bili stražari i ne bi dali da niko naruši čistinu i mir.
Snežana Vacič
N.S.W.
NOVA PESMA I FOTOGRAFIJA!
Draga Redakcijo!
Došao je dan, prva radost u mom srcu, kad sam pro-čitala moje stihove u listu "Naše Novine". Hvala vam što ste redigovali moju pe-smu. Čestitam uz mnogo iskrenih pozdrava.
Hvala još jednom i molim urednika "Naših Novina" da mi ispuni još jednu želju i objavi i ovu moju pesmu u kojoj maštam. Šaljem vam i moju fotografij u.
S poštovanjem,
Vacič Snežana N.S.W.
Obične Misli
Mnogi stiču nove prijatelje-ogovara-juči stare.
Čovek oseti vrednost svoga života tek onda
kada mu zapreti opasnost da ga izgubi.
Manje ili više, svaka reč je-politika. Čudno je kako zločinac pred prav-dom oseča smrtni strah, tek kada je zlo delo počinio, a nikad pre toga. Nepoštene žene muževima vladaju, dok poštene /večinom/, od muževa stradaj u!
Ljudi moraju paziti šta govore, inače se u ničemu nebi složili. Bez sposobnih državnika - nema ni države.
Čovek se ponaša prirodno, samo onda kada je potpuno sam sa sobom.
Živorad Jovanovič
POVODOM STO ŠEZDESET PETOG RODENDANA "NJEGOŠA"
Sečanje na njegov život ne može da nas duša ne peče. "Njegoš" je prineo sebe kao žrtvu crnogorskom narodu i savremenoj nauki čovečanstva. On nije bio istaknut samo spoljašnom lepotom, več i lepotom du-
O
H
O h
H <
Oi
»J ■
375 KING STR. NEWTOWN Tel. 513-213, Posle rada 699-7662
ZA NAJKVALITETNIJE VENČANE RODENDANSKE KAO I FOTOGRAFIJE SA DRUGIH SVEČANOSTI
Obratite se i posetite naš Studio u Newtownu BESPLATNO POZAJMLJUJEMO VENČANE I BRAZMIRSKE HALJINE Posetite nas lično ili putem telefona ugovorite Vašu posetu.
*U Boji ili *Crno bele
JOŠ O PESNICIMA
hovnog moralnog autorite-ta. U njegovim poštenim grudima srce je snažno ud-aralo, za bratstvo, za jedin-stvo i za slobodu napačenog naroda!
Kao vladar vladika i pesnik, borio se sa mnogo ljudskog dostojanstva. Često mu je ponestajalo snage i osečao se sam na svetu. O, kako bi bio sretan ... Kad bih znao da nije sam, da samo mi s njim, dače živeti u nama večno! Umro je u najboljem dobu života sa Crnom Gorom u mislima. Njegova ostavljena dela i ljubav koja je poetski utka-na u žrelu književnost, sve-doče koliko je pomagao sv-om malom crnogorskom narodu i narodima Jugoslavije.
Treba služit časti i imenu! Neka bude borba neprestana, Neka bude što biti ne može, Na grobi ju če izniči cveče, Za daleko neko pokolenje!
Velikom "Njegošu" posvečujem svoja dva stiha,
"NJEGOŠE"
Ti si naše najbolje stvorenje, Pod olujom tvojega vremena. Srce naše sve više nam jača, Od tvojega slavnoga imena.
Po tvom putu čovek sad korača,
I svi cene dan tvoga rodenja, Tvoje borbe, pravedne ideje, I grobnicu na vrhu Lovečena.
Vera Horvat
poštovane "Naše Novine",
Hteo bih i ja reči neku reč povodom rubrike "Tribina čitalaca" koju objavljujete u Vašem listu.
Prevashodno želim da ka-žem par reči o kritičkim osvrtima Gosp. Čičuliča. Smatram da ovoliko nipod-aštivanje prema pesnicima amaterima čije pesme objavljujete nije baš na svome mestu. S obzirom da mi je poezija sasvim strana; ne želim da se kritički izjašnja-vam o bilo čijem radu, niti da opravdavam slednosti Gosp. Čičuliča. U oba pisma Gosp. Čičulič tvrdi da pesme koje se rimuju ne spadaj u u pravu poeziju. Po njegovoj čudnoj "umet-ničko-kritičkoj" "logici" Jovan Jovanovič, Desanka Maksimovič i stotinama drugih nebi spadali u "prave" pesnike.
Navešču par strofa jedne naše poznate pesme, pa neka čitaoci sami prosude.
Ovo je zemlja gnojna, zdrava, jaka,
al' na njoj samo stir visoko diko.
Ovo je zemlja čmalih pupo-Ijaka,
plodove čije ne okusi niko.
Ovo je zemlja kasnoga cvetanja
ovo je zemlja mrazeva prerani'
ovo je zemlja gde se mnogo sanja,
a berbu misli tuča potamani
Ovo je zemlja otrovana krvi korenje gdeno krepkog duba trune,
orlovi ginu a blaguju črvi, gde se il' kadi il' pakleno kune.
Slažem se sa Gosp. Čiču-ličem da se ljudi "radaju" za umetnost, to jest sa ume-tničkim instinktom ili talentom. Mada je potrebno i umetničko obrazovanje da bi se neko kvalifikovao za odredenu umetnost kojom bi se bavio kao svojom profesijom. Medutim, u ovom slučaju se radi samo o amaterima-početnicima. Tako da ova dela ne bi smela da podležu nekoj str-ogoj umetničkoj kritici. Smatram za neukusno što je gospodin Čičulič imenovao nekoliko čitalaca čije su pesme "apsolutno bezvredne" po njegovom mišljenju. Čudno je da on napreže "svu snagu" koja bi čak bila u stanju za fiziju atomskog jezgra /ovo je sigurno stil-sko-umetnički manir kojim
se služi gospodin Čičulič/. Verovatno, za jednog pra-vog poznavaoca poezije nebi bilo potrebno da ulaže toliko truda pa da pronade da tu nema ničega vrednog? S druge strane; ako ta pes-ma ne zaslužuje nikakvu analizu, zašto je On uložio toliko truda!? Jedno je jasno: ili gospodin Čičulič nema odgovarajuče kritičke kompetencije, ili želi da ne-opravdano omalovaži pesmu "Pa ako ste prijatelji" Gosp. Milana. Uostalom, kada gorenavedeni gospodin več toliko poznaje poeziju zašto ne napiše i prezentira jednu svoju pesmu, da vidimo taj njegov umetnički "genij"!
Inače, smatram da su Vaši čitaoci prilično jednostrani; jer je isuviše poezije u odnosu na druga štiva. Drugo: primetio sam da su nekoliko čitaoca isuviše favorizo-vani; jer, njihove pesme objavljujete skoro u svakom broju. Trebali ste ograničiti broj pesama svakog čitaoca na jednu ili dve pesme ili nekoga drugog književnog roda, tako da bi svi ili večina naših čitalaca dobila priliku u Vašem listu da iskaže svoj talenat.
Ja sam Vam slao nekoliko puta "aforizme"; medutim, samo ste ih jednom objavili /u ograničenom broju/ i to posle veoma drugog vremena. Pre izvesnog vremena sam Vam poslao mali prozni ogled pod naslovom "O čoveku" koga, nažalost, niste objavili!?
Na kraju Vam želim mnogo uspeha u životu i radu. Vaš čitalac:
S. Milovanovič Newcastle
ZEMLJO MOJA
U snovima često brojim one gore čujem one pjesme što's daleko ore.
Na čas sve je blizu,
i duša treperi da san ne prestane, po nekad poželib.
Svaki novi dan jedna nova bol iz daleka slušam žitnih polja zov.
Doči c'uskoro srcu mi je zima samo je jedna domovina jedna je Jugoslavija.
Dana DEKIČ
GRADEVINSKI PREDUZIMAČ -ACA MUGOŠA-
Obavlja profesionalno sve poslove oko: izgra dnje novih kuča, proširenja i prepravke po vrlo povoljnim cijenama -Nema posla tako malog ili velikog koji ne zaslužuje naše puno interesovanje... ZA SVE INFORMACIJE I BESPLATNE PREDRAČUNE OBRATITE SE NA NAS U BILO KOJE VRIJEME NA;
TELEFON 874-2321 ViC.