Na poti k SIS
Konstituiranje samouprav-nih interesnih skupnosti jeena pomembnih nalog občinske konference SZDL, kot je zapi-sano v akcijskem programu. Posebna pozornost je name-njena vsebinski opredelitvl funkoije SIS. To je zlasti po-membno za tiste SIS, ki so v določeni meri sestavni del družbenopolitičnih skupnosti. Izhodišče povezovanja teh SIS je ob interesu delovnih ljudi tudi to, da predstavljajo po-memben element odločanja o zadevah, ki so predmet odlo-čanja delavcev in občanov na ravni občine. Zaradi teh te-meljnih funkcij se povezujejo med seboj in oblikujejo pri-merne mehaaizme. To velja tako za mesto Ljubljana kot za republiko. Seveda je pri tem potrebno upoštevati spe-cifičnosti posameznih podro-čij, kot na primer zdravstva, kulture. Ob vsem tem je tre-ba upoštevati izkušnje sarno-upravnega organiziranja, ki smo si jih doslej že nabrali. Ta stališča so bila glavna iz-hodišča iniciauvnim odborom SIS za njihov pristop k obli-kovstnju samoupravnih spora-zumov   za  konstituiranje SIS.
Ceprav zakonodaja še ni bila pripravljena, so sprejeta stališča pomenila pomembna izhodišča za nadaljevanje za-stavljenega dela. čas je samo potrdll pravilnost sprejetih stališč, saj so dobila potrditev v kasnejših osnutkih samo-upravnih sporazumov, pa tudi v sami zakonodaji (socialno skrbstvo). Septembra je bil sprejet akcijski program, v katerepi so zajeta prizadeva-nja organov občinske konfe-rence SZDL in še zlasti njene-ga izvršnega odbora ter komi-sije za kadrovska vprašanja glede konstituranja SIS. Na osnovi tega programa je pri-šlo v sodelovanju z občinsko skupščino do ustanavljanja iniciativnih odborov za zdrav-stveno varstvo, izobraževanje, kulturo, pokojninsko varstvo, zaposlovanje in raaiskovalno dejavnost. Iniciativna odbora za slednji dve dejavnosti sta bila imenovana nekoliko kas-neje. Iniciativni odbor za so-ciatao skrbstvo in inioiatavni odbor za otroško varstvo pa sta pričela delat: že v prvi po-lovici leta. Njuno delo je bilo zategadelj do neke mere pio-nirsko.
Pri vsebinskih pripravah so bila vse do 22. oktobra nereše-na vprašanja o odnosih med mestno in občinskimi skup-nostmi izobraževanja in kul-ture. To je predstavljalo coklo pri hitrejši pripravi samoupra-' vnih sporazumov. Oblikovanje samoupravnega sporazuma na področju zdravstvenega var-stva in kulture pa sq zavirali zakasnelo pripravljeni zakorii. Ko pa so bili sprejeti predlo-gi zakonov m zakon o volitvah delegacij, je delo spet steklo. Budnemu spremljanju dogra-jevanja predlogov zakonov gre zahvala, da so iniciativni od-bori tako hitro po krajšemza-stoju pripravili osnutke samo-upravnih sporazumov.
Močno pa zaostaja delo pri ustanavljanju SIS za razisko-valno dejavnost. Zamuda gre predvsem na račun tega, da vse do izida predloga zakona o volitvah deiegacij ni bil znan način konstituiranja te skupnosti in ne določene po-drobnosti, ki bi omogočile ob-likovanje samoupravnega spo-razuma.
Delovnim ljudem tn obča-nom je treba zagotoviti mož-nost razpravljanja o delu in nalogah SIS na temeljnih kan-didaoijskih konferencah ob dogovarjanju o možnih kandi-datih za člane delegacij v SIS. Vladimir Jerman