ISSN 0350-5561
za konectedna
Jutri bo oblačno, občasno ponekod še sneženje. V soboto se bo čez dan zjasnilo.
57 let
številka 6
četrtek, 11. februarja 2010
TES živi z okoljem
Termoelektrarna Šoštanj je povezana z okoljem in to sodelovanje želijo še okrepiti z dnevi odprtih vrat, kijih bodo pripravljali vsak prvi četrtek v mesecu, na njih pa vsem, ki jih bodo obiskali, predstavili vse, kar jih bo zanimalo v zvezi s proizvodnjo elektrike in naložbami, ki so pred njimi. Februarski dan odprtih vrat je dobro uspel, obiskovalci pa so prišli iz različnih krajev Slovenije. Popeljali so jih tudi po proizvodnih obratih (na sliki). ■ mz
Med ogledom TES
Čupicevih rekordnih 19 golov
Konec minulega tedna so znova oživele rokometne dvorane, saj so po zimskem odmoru s tekmami 18. kroga v prvi moški ligi nadaljevali državno prvenstvo. Gorenje je
ime nit no zače lo z novim tre ner-jem Brankom Tamšetom. Ekipo Slovana, kije bila doslej vedno trd oreh zanje, so premagali kar z devetimi goli razlike, vodili pa so celo
že s petnajstimi.
V drugem delu igrajo državni prvaki v zelo zgoščenem ritmu. Sinoči so v prvenstveni tekmi gostovali v Ribnici, v prvi letošnji tek-
1,50 EVR
I RADIO
VELENJE
Deset centov za plastenko?
Milena Krstič - Planino
Saj bi napisala kaj o tistem, kar se je prejšnji teden dogajalo v eni ljubljanskih garaž in potem ves teden v javnosti, v politiki in po medijih. Ampak saj o tem tako ali tako veste že vse. Sama mislim precej podobno kot vi. In zakaj bi se ponavljali?
V torek je čez prvo sito, zaslišanje pred parlamentarnim odborom, šel najverjetnejši Erjavčev naslednik na mestu ministra za okolje Roko Žarnic. Lahko se zgodi, da novega okoljskega ministra Slovenija dobi že konec tedna. Odvisno od razmišljanja v državnem zboru. Če se je prejšnji minister čudil, kako je mogoče, da so ga spodnesle »kante za smeti«- saj se je izrazil tako - se kandidatu za njegovega naslednika ni zdelo niti malo »zama-lo« razmišljati o njih. In njihovi vsebini. »Ne morem skrbeti za vsako kanto posebej v tej državi,« je rekel Erjavec. »Smeti proizvajamo vsi in vsi bomo morali več razmišljati o tem, kako ravnati z njimi,« pa je rekel Žarnic.
Bi kar rekla -po tistem, ko sem skupaj s Saubermacherje-vimi smetarji v petek pobirala smeti. Več bomo morali razmišljati o tem. Vsi.
Najbrž pa je kandidat za ministra v javnosti kar nekaj pik dobil s predlogom, da bi za vrnjeno embalažo, za plastenko, tisti, ki jo vrne, dobili 10 centov. Tako kot dobijo del kune za vrnjeno plastenko na Hrvaškem. V Sloveniji bi s tako spodbudo še dodatno ločevali. Plastenk ne bi več našli med navadnimi odpadki. Pa še nekaj je napovedal, obljubil; nekaj, kar za to okolje ni zanemarljivo - da bo 3. prometno os umestil v prostor. To pa je os, o kateri v Šaleški dolini že dolgo tečejo razprave in smo ji enkrat bliže, drugič spet daleč.
mi v ligi prvakov pa je v soboto v Sarajevu pred njimi pomembna tekma z Bosno. Zmaga bi jim na široko odprla možnosti za uvrstitev v drugi del teka najmočnejšega klubskega tekmovanje na stari celini.
■ S. Vovk
Tež ko obdob je za delavstvo in sindikate
Sindikat kovinske in elektroindustrij e Slovenij e j e slovesno zaznamoval 20-letnico delovanja
Velenje, 9. februarja - Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije je v Velenju slovesno zaznamoval 20-letnico delovanja. Ob tej priložnosti je predsednica Skei Lidija Jerkič povedala, da v naslednje desetletje vstopajo z geslom Bodimo realni, zahtevajmo nemogoče. Ena izmed nemogočih zadev pa je bilo zvišanje minimalnih plač na 600 evrov neto.
Skei, ki je bil pred leti ustanovljen prav v Velenju, ima danes nekaj več kot 38.000 članov in je pomemben del Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Predsednik ZSSS Dušan Semolič je ob tej priložnosti ocenil, daje bilo zadnjih 20 let izjemno težko obdobje za delavstvo in sindikate, saj je veliko tovarn propadlo, veliko je bilo tudi poskusov znižanja delavskih pravic. Prepričan je, da bi bile delavske pravice danes bistveno manjše, če sindikat ne bi dobro odigral svojo vlogo. Ob tem je tudi opozoril, da delavska pravica ni podarjena in ni večna, zanjo se je namreč treba vsakodnevno boriti. Semolič je še poudaril, da lastnike kapitala in politike bolj skrbi, kaj bo z dobički in konkurenčnostjo, kot kakšno življenje živijo delavci in kako je z njihovimi družinami in zdravjem.
Proračun pod streho 0
mz
9770350556014
»asiAS
m
lokalne novice
Novi prvošolci za v devetletko
Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki - Osnovne šole v tem tednu vpisujejo otroke v prvi razred devetletke za šolsko leto 2010/2011.
Osnovne šole v Velenju so k vpisu povabile 303 otroke, rojene v letu 2004, ki so v času zbiranja podatkov živeli na območju šolskih okolišev šestih osnovnih šol: Antona Aškerca, Gustava Šili-ha, Gorice, Livade, Mihe Pintarja Toleda in Šaleka. Za primerjavo, lani so velenjske osnovne šole k vpisu povabile 294 otrok, vpisalo se jih je 277. Po podatkih o številu otrok, ki živijo na območju Mestne občine Velenje, lahko v naslednjem letu pričakujejo vpis 295 otrok.
V	Osnovni šoli Šoštanj so k vpisu povabili 84 otrok, približno toliko jih bo po projekciji, kije izdelana, tudi prihodnje leto. Šolsko leto 2010/2011 bodo v Šoštanju na centralni šoli začeli s tremi oddelki.
V	Šmartnem ob Paki, v Osnovni šoli bratov Letonje, so k vpisu v prvi razred devetletke povabili 24 otrok, približno toliko jih bodo tudi prihodnje leto.
■	mkp
Mladi forum SD na 12. Kajuhov pohod
Velenje, Šoštanj - Letos mineva 66 let od prihoda legendarne XIV. divizije v te kraje. To je hkrati tudi 66-letnica smrti narodnega heroja, pesnika in šoštanjskega rojaka Karla Destovnika Kajuha.
Mladi forum Socialnih demokratov Šaleške doline bo v soboto, 20. februarja, pripravil dvanajsti Kajuhov pohod in pri Žlebniku, kjer je pesnik padel, pripravil kratek kulturni program. Zbor pohod-nikovbo ob 12. uri na Kodrunovi domačiji v Lajšah (nasproti letališča), kulturni program pri Žlebniku pa se bo začel ob 14. uri.
■	mkp
V regijskem študijskem središču Hudarinova in Praznikova
Velenje - V Svet javnega zavoda Regijsko višje- in visokošolsko središče so velenjski svetniki imenovali Nado Zavolovšek Hudarin in Katarino Praznik. To središče deluje v Celju, njegova soustanoviteljica pa je tudi Mestna občina Velenje.
Svečanost ob 20-letnici delovanja
Velenje - Društvo za boj proti raku Velenje letos praznuje 20-let-nico delovanja. Jubilej bodo zaznamovali s svečanostjo, ki bo danes (v četrtek) ob 19. uri v orgelski dvorani velenjske glasbene šole.
Društvo sodi med najmarljivejša tovrstna društva v Sloveniji. Neumorljive, idej polne članice vodstva društva ocenjujejo, da so v minulih dveh desetletjih veliko naredili, a njihov cilj ostaja tudi v prihodnje izobraziti prebivalstvo o rakavih boleznih, ga osve-ščati o zdravem načinu življenja, opozoriti na pomen pravočasnega odkrivanja raka ter zdravljenja. Ob tem predsednica društva Branka Drk še pravi: »Prisluhnimo svojemu telesu. Bodimo korak pred rakom. To si želimo, znamo in zmoremo.«
■ tp
LDS vodi Jožef Kavtičnik
Na Svetu stranke LDS Velenje so za novega predsednika izvolili Jožefa Kavtičnika, ki je v ospredje aktivnosti postavil priprave na lokalne volitve. »Predvsem si bomo prizadevali, da zagotovimo ljudem iz proračuna maksimalne programe, da bodo tako dobili iz javnih sredstev čim več.« pravi.
Bečic in Kuzman v svetu Ljudske uni verze
Velenje - Velenjski svetniki so na zadnji seji imenovali člana sveta Andragoškega Javnega zavoda Ljudska univerza Velenje. To nalogo so zaupali Mehmedu Bečicu in Andreju Kuzmanu.
■ mz
V Komisiji za mladinska vprašanja Kova čeva
Velenje - Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi Bojan Škarja, so velenjski svetniki imenovali v Komisijo za mladinska vprašanja Melito Kovač.
Tudi šoštanjski svetniki o šestici
Med enajstimi točkami pa ni predlagane pripojitve družb Rosio k PUP Saubermacherju
Šoštanj - Šoštanjski svetniki se bodo na ponedeljkovi seji, 15. februarja (začeli jo bodo ob 9. uri), spoprijeli z enajstimi točkami dnevnega reda.
Med drugim se bodo seznanili s potekom naložbe v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj.
Uvodne informacije bodo svetnicam in svetnikom predstavili minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik, direktor TEŠ dr. Uroš Rotnik, direktor Premogovnika dr. Milan Medved, direktor HSE Borut Meh ter predsednik nadzornega sveta HSE dr. Franc Žerdin.
Če naštejemo še nekaj drugih točk: spremembe prostorskoureditvenih pogojev za dele mes-
ta Šoštanj s Pohrastnikom, informacijski sistem za področje zraka, potrjevanje investicijskega programa dograditve in obnove na sistemu odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, pa tudi barvna študija prenovljene fasade Zdravstvene postaje Šoštanj.
Ni pa na dnevnem redu tokratne seje sklepanja o pripojitvi družb Rosio PUP Saubermacher k PUP Saubermacherju, o čemer sta se občini Velenje in Šmartno ob Paki že izrekli, v Šoštanju pa so menili, da bi bilo pred sklepanjem o tem vprašanju dobro poznati nekaj dejstev. Med drugim denimo to, kakšne so prednosti take pripojitve, kakšna je vsebina družbene pogodbe, predvsem pa kakšna je vloga občin v tem novem podjetju. Zakaj te točke še ni na dnevnem redu, čeprav je bilo v Šoštanju rečeno, da bo že na naslednji seji? Kot je pojasnil Viktor Drev, naj bi »komisija«, ki dogajanje spremlja, osnutek družbene pogodbe dobila šele v petek in treba jo je bilo najprej proučiti.
Ob tem je nakazal možnost, da ni rečeno, da te točke ne bodo naknadno uvrstili na sejo, oziroma da ne bo za to točko sklicana še ena seja.
■ mkp
Informativni dan na šolah Šolskega centra
V petek, 12., in v soboto, 13. februarja bodo slovenske šole pripravile informativni dan. Tudi šole Šolskega centra Velenje bodo na njih predstavile programe, za katere izobražujejo, pogoje za vpis, obšol-ske dejavnosti, izbirne vsebine ... skrat ka vse, kar sodi k temu, da bodo bodoči dijaki izbrali želen program in ga uspešno tudi končali.
Jutri, v petek, ob 9. uri bo potekal informativni dan: za bodoče gimnazijce v dvorani kulturnega doma v Velenju, za tiste, ki jih zanima program Elektro in računalniš-
ke šole ter Strojne šole na Med-podjetniškem izobraževalnem centru na Koroški cesti v Velenju, za bodo če ude ležen ce pro gra ma Rudarske šole pa v prostorih omenjene šole na Trgu mladosti v Velenju. Ob 11. uri bodo bodoče dijake Šole za storitvene dejavnosti vodstvo šole in dijaki, ki že obiskujejo program, seznanili z vsem, kar bodoče dijake zanima v zvezi z nadaljnjim izobraževanjem na šoli, v veliki predavalnici Višje strokovne šole šolskega centra.
V petek ob 15. uri in v soboto, 13. februarja, ob 9. uri bo Gimna-
zija Velenje pripravila informativni dan v šolski stavbi na Trgu mladosti v Velenju, za programe Elektro in računalniške ter Rudarske šole bodo potrebne informacije dobili bodoči dijaki in njihovi starši na Medpodjetniškem izobraževalnem centru na Koroški cesti v Velenju, bodoči dijaki Šole za storitvene dejavnosti pa v predavalnici Višje strokovne šole centra na Trgu mladosti v Velenju.
Informativni dan bo v petek in v soboto pripravila tudi Višja strokovna šola Šolskega centra Velenje.
V petek ob 9. in 15. uri ter v soboto ob 9. uri za redni študij v programih Informatika, Geotehnika in rudarstvo, Varstvo okolja in komunala, Gostinstvo in turizem v veliki predavalnici omenjene šole na Trgu mladosti v Velenju. Na Medpodjetniškem izobraževalnem centru na Koroški cesti v Velenju pa bodo dobili potrebne informacije bodoči študenti rednega in izrednega študija v programih Elektronika in Mehatronika v petek ob 10.30 in ob 15. uri, v soboto, 13. februarja pa ob 10.30.
■ tp
Slovenski župani vedo danes skoraj vse
Vseslovensko srečanje z ministrom brez listnice - Za nekatere že generalka za jesenske volitve - Mladinski hotel tudi v Celju
Če morda malo pretiravam, lahko zapišem, da danes naši župani že vse vedo. Vsaj najpomembnejše o rojevanju pokrajin ter črpanju evropskih sredstev. Na Brdu pri Kranju je bilo namreč za včeraj uradno sklicano vseslovensko srečanje županov - verjamem, da so bile povabljene tudi županje. Minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Henrik Gjerkeš je prve žene in može slovenskih občin seznanil z dvema področjema, ki še kako zanimata Slovenijo kot celoto in vse občine v njej. O procesu decentralizacije in regionalizacije Slovenije ter v zvezi s tem o aktivnosti slovenske vlade pri pripravi pokrajinske zakonodaje, in o črpanju evropskih sredstev in regionalnem razvoju. Obe temi sta seveda zanimivi in tudi dokaj obsežni in zapleteni, zato je imel naš minister pomoč nekaterih sodelavcev. Kaj vse so županje in župani izvedeli novega, nam do sklepa nastajanja te številke Našega časa še ni uspelo zvedeti, a po vseh zapletih, ki se na teh pomembnih področjih dogajajo, je bila verjetno razprava dokaj pestra. Predstavniki koalicije so namreč tudi še v zadnjih dneh poudarjali, da je delitev Slovenije sprejemljiva še v mejah med »tri in osem«, to pomeni, da naj bi našo deželico razdelili na najmanj tri pokrajine in največ na osem. Le ob takem številu, poudarjajo, lahko pokrajine odigrajo vlogo, kakršno naj bi imele. Opozicija se zavzema za večje število, delitev na trinajst ter Ljubljano kot glavno mesto. Ob tem pa je še slišati, da se nam z ustanavljanjem pokrajin ne mudi, tudi zato ne, ker je jasno, da se ne bodo uresničile napovedi, da bo pri delitvi prišlo le do prenosa denarja, ampak da bo uvajanje in delovanje pokrajin tudi stalo nekaj dodatnega denarja. V krizi pa o tem nihče nič rad ne sliši. Saj tudi vladni ukrepi za izhod iz krize, o katerih smo bili končno seznanjeni, obetajo le zategovanje pasov. Enim bolj, drugim manj. Premalo pa je poudarjena razvojna nota. In prav na to nekateri »brenkajo«, ko želijo čim prej pokrajine. Saj poudarjajo, da te res pomenijo razvoj; in
mnogi so ob tem še prepričani, da lahko z enako denarja dosežemo po pokrajinah več. Če ga znamo prav obrniti. In že nekatere nove občine so dodobra dokazale, da je to mogoče. Medtem ko nekateri torej še vedno natančno ne vedo, kako bomo regionalno zamaskirali našo deželico, so v Celju zbrani kozmetičarji in frizerji že naredili prvi korak k bližnjemu pustu, po mnenju mnogih pa tudi k vse hitreje se bližajočim lokalnim volitvam. Tako pravijo vsaj tudi malo bolj iskrivi, saj so se sicer na celjskih sejmih kozmetike in frizerstva mojstri teh področjih dela lotili resno. Res pa je, da je v kakšni moderni pričeski ali kakšnem modnem dodatku morda kdo res našel tudi kakšno zamisel za bližnji pust. Tisti še bolj zlobni seveda namigujejo še na to, da je zamisel za primerno telesno »opravo« morda dobil tudi kak občan, ki se bo jeseni pomeril na volitvah; za občinskega svetnika ali kar za župana. Pri ličenju so se letos zelo izkazali tudi mladi, pa lahko pričakujemo, da bodo v volilne štabe vendarle vključili več mladih iz teh strok. Mojstri ličenja znajo zabrisati tudi kakšno hibo na obrazu, kar je lahko za nekatere še bolj pomembno. Z ličenjem lahko, kot bi še lahko rekli, tudi damo človeku nov obraz. In mnogi, ki se poteguje za naklonjenost ljudstva, bi si tega še kako želeli. Kak nov, svež obraz! Pa čeprav seveda velja, da sama sprememba obraza še ne pomeni spremembe človeka. Za konec naj še zapišem, da gre tudi bližnje Celje v korak z Velenje. Tudi tam v starejšem poslopju pri avtobusni postaji urejajo mladinski hotel. Imel bo 11 sob, ki pa bodo kar dobro »zasedene«, saj bo v nekaterih postelj kar za šest ali osem oseb, nekaj pa tudi le za dve postelji in eno. Mladinski hotel, MCC Hostel, kije ekološko zasnovan, naj bi odprli še pred letošnjim poletjem.
■k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvodaje 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 % četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
mz
mz
KULTURNI PRAZNIK
Bojana Špegel
Velenje, 5. februar: »Kultura in umetnost sta najvišji izraz človekove zavesti, ki kot izraz sam, pa tudi s svojim učinkovanjem na zavest, to presega in deluje nezaveda-no. Umetniška dela so izrazne oblike, ki simbolizirajo naravo človekovih občutij. Filozof, muzikolog in kore-o log Kurt Sachs pravi, da je mati umetnosti ples, glasba in poezija obstajata v času, upodabljajoča umetnost in arhitektura pa v prostoru. Ples pa živi hkrati v času in prostoru že od pradavnine ...,«je v uvodu slavnostnega nagovora ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku poudarila Dragica Mavec, prejemnica Plakete MO Velenje za izjemen prispevek k razvoju sodobnega plesa v Šaleški dolini. Plesalka in koreografinja, ki je svet plesa »odkrila« številnim generacijam Šalečanov, je v petek zvečer na osrednji občinski slovesnosti ob prazniku nagovarjala polno dvorano velenjskega doma kulture.
Preden smo se prepustili izredno domišljeni plesni in glasbeni
*iM- ] '
m * m
CJtvA # -v -t 'tP^F'1
f. iS"
m'	A
k im\
m" aM4'!^
f. '< ä
Slavnostna govornica Dragica Mavec:»Ples ni le dekor.«
poslastici, ki je prav vsem v dvorani nazorno predstavila znane Prešernove verze in pesnitve, je slavnostna govornica povedala: »Ples potrjuje in odseva družbeno organiziranost. Je sredstvo za posvetno in versko obredno izražanje, za družabno sprostitev in razvedrilo, za duševno sprostitev in izražanje estetskih vrednot. Za doseganje izobraževalnih smotrov. Ples je torej mnogostranski in neulovljiv. Povezujejo se mišljenje, občutenje,
Prešernovi verzi so oživeli v glasbi in plesu.
»Ples je mnogostranski in neulovljiv«
... je v svojem govoru na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku poudarila Dragica Mavec - Da to drži, je dokazalo 80 plesalcev in plesalk Plesnega studia N, ki so tokrat Prešernove verze prikazali v glasbi in gibu
izražanje, delovanje. Ko vse to prenašaš na mladega človeka, na njegovo nežno bitje, začutiš radost in vrednoto. Hoja se spremeni v tek, skok, vsak gib je skulptura. Pesem in glasba sta lahko vidni izraz in motiv za ples ... ».
Ples ni le dekor za zabavo, je še poudarila Mavčeva. In dodala: »Ko nam dopoveduje lastno in gledalčevo čutenje, takrat ples zasije. Med nami je veliko ljubiteljev plesa in ustvarjalcev različnih oblik umet-
niškega izražanja. To nas bogati. Bogati našo družbo, naše lepo mesto Velenje. Skupno delovanje nas je pripeljalo do vključitve med mesta, ki bodo leta 2012 nosila skupen naslov Evropska prestolnica kulture. Lahko smo ponosni na to.«
V 11 plesnih koreografijah v režiji Nine Mavec Krenker, ki so jih ustvarile koreografinje in plesalci Plesnega studia N, smo v nadaljevanju večera začutili glasbo in ples. Prešernovi verzi so »oživeli«. Naj-
mlajši so ob verzih, ki jih je pripovedoval Predrag Mitrovic, ob glasbi, ki jo je v živo izvajal Peter Napret na citrah, Prešerna »prosili« za fige, malo starejši so prikazali »Bukvice«, se ozrli k »Zvedogle-dam«, »Dekletam« in prikazali »Uršiko zalo«. Zame je bil vrhunec večera »Povodni mož«, plesna in glasbena zlitina, ki je napolnila oder in dvo ra no z nav du še njem, scensko in izrazno polnostjo ... To je bila točka, ki bi mir no pre ras la
REKLI
Župan MO Velenje Srečko Meh, nam je po svečanosti in sprejemu, ki ga je v petek popoldne pripravil za kulturne ustvarjalce in zaposlene v kulturi, povedal: »Lahko smo ponosni na naše ustvarjanje in poustvarjanje, saj kulturni ustvarjal ci v Vele nju res dobro dela jo. Zato se na tem področju trenutno plete veliko zanimivih zgodb. Vsem, ki so danes prišli na sprejem v Galerijo, sem hvaležen za vse, kar so naredili v letu 2009, ki je bilo izjemno. Veli ko dob rih pri redi tev smo pri pra vi li in mis lim, da je bila to prava generalka pred letom 2012. Kulturni ustvarjalci, organizatorji in institucije so odgovorni za to, kakšno kulturno ponudbo imamo. Lah ko smo res nič no ponos ni. In tudi nocoj je bil lep večer. Vsa ko leto ob kulturnem prazniku dajemo pouda rek ene mu od podro čij ustvarjanja in danes smo lahko videli, kako dobre plesalce in kore-ografe imamo v Velenju. Predstava je bila odlična, ples izviren, zato vsem, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi tega večera, iskreno čestitam.«
v celovečerno predstavo. In na koncu, ob verzih: »Le čevlje sodi naj kopitar«, sem se spraševala, koliko jih je v dvorani, ki se na ples dovolj spoznajo, da resnično lahko sodijo? V dvorani smo presodili enotno; tako starši kot politiki in ljubitelji umetnosti. Večerje bil lep, ples navdihujoč, sporočilo jasno. V Velenju živimo s kulturo. Bogati mnoge od nas.	■
Gibalo vsakrsne ustvarjalnosti je človek
V občini Šmartno ob Paki so s proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku zaznamovali tudi 100-letnico rojstva tamkajšnje kulturne staroste Franca Klančnika
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 8. februarja - V
občini Šmartno ob Paki so zaznamovali letošnji slovenski kulturni dan na sam 8. februar. S prireditvijo v dvorani šmarškega kulturnega doma, ki so jo obogatili člani domačih pevskih zborov, moškega in mešanega, ter učenci glasbene šole, so hkrati zazna-mova li tudi 100-let ni co roj stva tamkajšnje legende Franca Klančnika -človeka, ki je zelo opazno in odmevno zaznamoval minulo kulturno stoletje Šmarčanov in zagotovo tudi desetletja tamkajšnjih prihodnjih rodov.
Jože Krajnc, slavnostni govornik, je med drugim menil, da je gibalo vsakršne ustvarjalnosti, kulturne pa še posebej, človek. Vsak narod in njegovo istovetnost preživljata in ohranjata pri življenju njegova domača beseda in iz
Človek, ki mu kultura že nekaj let ni tuja - slavnostni govornik Jože Krajnc
nje v vseh pojavnostih porojena domača kultura. Pri tem sploh ni pomembno, kako velik je ta narod, pomembno je, koliko se tega zaveda in koliko da na to. Na območju občine Šmartno ob Paki - po njegovem - že od nekdaj živijo ljudje, ki znajo in hočejo povleči, in taki, ki brez zadržkov stopijo zraven. K pesmi, plesu, k igrani, pisani besedi, k barvanju na platnu ... Tradicija, kakovost in količina Šmarčane prav v kulturi delajo prepoznavne doma in tudi marsikje na tujem. Pozval je sokrajane, da storijo, kar se da, da bodo njihova kulturna prizorišča željam, možnostim in potrebam pri-
merno živahna ter odprta v obe smeri: ustvarjalcem in potrošnikom. Kar Krajnca še posebej veseli, je vsebinska ter socialna in generacijska raznolikost pri tej kreativnosti. »K tej vzneseni praznični misli bi nemara kazalo dodati tudi kak konkreten življenjski predlog. Upam si predlagati v razmislek, zakaj ne bi v avli kulturnega doma uredili vitrine s predmeti, ki bi spominjali na velika imena naše kulturne preteklosti: Franca Klančnika, Tineta Steblovnika, Mirka Modrijana, Adi-ja Hoferja in drugih. Zakaj ne bi vsako leto ob kulturnem prazniku s posebnimi priznanji nagradili tistih, ki si s svojim delom v kulturi to najbolj zaslužijo. Če kje, imamo v naši občini za to veliko dobrih razlogov. In ne na koncu: zakaj ne bi večkrat in raje obiskovali prireditev, ki jih ni malo in ki si nemalokrat zaslužijo večjo odmevnost.«
Ob prazniku, kot je slovenski kulturni praznik, si - je menil Jože Krajnc -ni treba zaželeti nič drugega, kot si preprosti reči: ostanimo Šmarčani, ostanimo Slovenci, postanimo Evropejci in svetovljani. Najprej tako, da sebi in drugim ponudimo tisto, kar je resnično naše, in da od drugih vzamemo tisto, kar ustreza pravim vrednotam. Da ostanemo zvesti bogati tradiciji in dajo bogatimo z duhom sodobnosti in prihodnosti.
Moški pevski zbor Franca Klančnika med nastopom
Na osrednji svečanosti Skok iz kože
Šoštanjčani slovenski kulturni praznik praznovali v soboto s slavnostnim nagovorom direktorj a Zavoda za kulturo Kajtana Čopa in Rezmanovovim Skokom iz kože v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega
Kajetan Čop: "Kultura je beseda, šele naš odnos do nje nam postavi ogledalo."
(foto: D. Tonkli)
Šoštanj, 6. februarja - "Stanje vrednot v državi se dnevno kaže v medijih. Vsi nas prepričujejo, da imajo prav oni, ne tisti drugi. Nihče nam ne pušča preveč možnosti izbire. Če nismo z njimi, smo proti njim. Kje je skupna samozavest, občutek pripadnosti? Kako lahko mi in oni in tisti pripadamo isti državi, istim navadam, isti kulturi? Kako je z vrednotami v Šoštanju," se je na sobotni svečanosti ob slovenskem kulturnem prazniku vprašal osrednji govornik, direktor Zavoda za kulturo Kajetan Čop.
V Šoštanju so v enem letu v kulturi naredili velike premike, ki bodo zaznamovali kulturno prihodnost in prepoznavnost, kulturni objekti v Šoštanju doživljajo preporod. "Kaj pa ljudje?", se je vprašal Čop. "Ne bom moraliziral in se pritoževal, kako učitelji, politiki, šoštanjska intelektualna elita ter ljudje, ki v občini odločajo, s svojimi prihodi na kulturne prireditve kažejo odnos do kulture ... Namesto tega bom raje zaželel srečno kulturno novo leto in vas ob tej iskreni želji pustil, da vsak sam pri sebi razmisli, kaj so njegove vrednote. Kultura je samo beseda, šele naš odnos do nje iz nje naredi ogledalo. Ogledalo, v katerem so na ogled naše vrednote."
Obiskovalci pa so si ob tej priložnosti ogledali monodramo Skok iz kože, adapatcijo kratke zgodbe Petra Rezmana. Predstavo, ki je koprodukcija med Mestnim gledališčem ljubljanskim in Gledališčem Glej, je režiral
Jaka A. Vojevec, igra pa Gaber K. Trseglav. s Skokom iz kože se je spoprijel Gaber K.
■ mkp	Trseglav. (foto: D. Tonkli).
"a*fAS 11. februarja 2010
Proračun pod streho
Svetniki občine Šmartno ob Paki potrdili dobrih 2,8 milijonov evrov težak letošnji proračun - Znova polemično o soglasju k imenovanju direktorja javnega zavoda Mladinski center - Peticija skupine občanov glede vračila preveč vplačanih sredstev za telefonijo
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 3. februarja -
Svetniki občine Šmartno ob Paki so se sešli na prvi seji sveta v letu 2010 sredi in ne na začetku tedna, kot je to običajno. Dnevni red tokrat sicer ni bil preobširen, je bila pa seja zelo pomembna, saj so na njej med drugim obravnavali tudi predlog letošnjega občinskega proračuna.
Prispela dva amandmaja
Šmarški svetniki so splošno razpravo o občinskem proračunu za leto 2010 opravili na lanski zadnji seji občinskega sveta, zato so pozornost tokrat bolj namenili dvema amandmajema, ki sta prispela nanj v času javne obravnave. Enega je prispeval svetnik Bojan Kladnik, drugega pa svetniške skupine SDS. Kladnik je v amandmaju opozoril na - po njegovem prepričanju - premajhna sredstva za delovanje jav-
nega zavoda Mladinski center. Po prepričanju svetniške skupine SDS pa proračun ni naravnan razvojno, ker ne upošteva vlaganj za rešitev prostorske stiske v vrtcu ter vlaganj v komunalno nadgradnjo. Svetniki so Kladnikov amandma zavrnili. Svetniški skupini SDS pa je izčr-pneje odgovoril župan Alojz Podgoršek, kije med drugim dejal, da je mnenje o razvojni nenaravna-nosti občinskega proračuna zgolj pavšalno in ne temelji na nekaterih dejstvih. Glede na to, da bistveni pripomb na predlog niso imeli člani obeh odborov (za gospodarske dejavnosti ter negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti), so svetniki proračun za leto 2010 sprejeli. »Težak« je dobrih 2,8 milijo na evrov.
Znova polemično o imenovanju direktorja
Tudi na tokratni seji so dane nekatere pobude in vprašanja svetnikov vredni razmisleka. Svetnik
Janko Avberšek je predlagal, da bi seje sveta potekale v prostorih javnega zavoda Mladinski center. Svetnika Damjan Ločičnik in Frančišek Berdnik sta izpostavila nekatere težave v zvezi s signalizacijo na cesti ob železniški progi v Rečici ob Paki ter predlagala dodatne omejitve hitrosti na cesti Rečica-Podgora. Po mnenju svetnika Bojana Kladnika je višina prispevka za nadomestilo uporabe stavbnih zemljišč za kamnolom Pod-gora - v primerjavi z bivšim kamnolomom v Gorenju - odločno pre niz ka.
Svetnik Darko Pokleka se je dotaknil dopisa nadzornemu odbo ru, v kate rem je svetniška skupina SDS zaprosila odbor za mnenje v zvezi z zanjo spornima sklepoma pri soglasju k imenovanju Janeza Dvornika za direktorja javnega zavoda Mladinski center. Kot je pojasnila svetniška skupina, so šmarški svetniki dvakrat razpravljali o soglasju k imenovanju omenjenega za direktorja jav-
nega zavoda. Na 22. seji Dvornik ni dobil podpore, na 23. seji (decembra lani) pa je večina svetnikov dala pozitivno mnenje k njegovemu ime nova nju. Ker prvega sklepa občinski svet ni razveljavil, sta sedaj v veljavi dva z nasprotujočo si vsebino. Pokleka je zanimalo, zakaj svetniška skupina ni dobila odgovora odbora niti občinske uprave. Župan Alojz Podgoršek je povedal, da tega niso storili zato, ker je bil dopis naslovljen na nadzorni odbor, kije zasedal le nekaj dni pred sejo občinskega sveta, na seji pa omenjenega dopisa svetniške sku pi ne čla ni niso obravnavali. Naj pa bi odbor pridobil mnenje Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, v katerem ta ugotavlja, da imenovanje Dvornika, ki ga je sprejel svet javnega zavoda Mladinski center, ni sporno in je torej direktor z vsemi pooblastili. Je pa sporno to, da občinski svet ni razveljavil prvega sklepa. V nadaljevanju seje razvila precej polemična razprava, v kateri so bili predvsem svetniki SDS kritični do delovanja centra. Po mnenju nekaterih bi se glede na mnenje službe morala v primer vključiti Statu-tarnopravna komisija. Njen predsednik Janko Kopušar je povedal, da so se na začetku delovanja občinskega sveta v tej sestavi dogovorili, da bo komisija pred sprejemanjem ocenjevala skladnost raznih predlaganih odlokov, a se je
na to očitno pozabilo. Razprave o omenjeni temi niso končali, saj je župan Alojz Podgoršek obljubil, da bodo o primeru še razpravljali.
Merilna postaja še kam drugam
Na osnutek Odloka o informacijskem sistemu za vprašanje zraka v vseh treh lokalnih skupnostih Šaleške doline so šmarški svetniki dali kar nekaj pripomb. Sploh v zvezi z delovanjem merilne postaje v Velikem Vrhu, ki - po mnenju večine svetnikov - meri zgolj SO2, ne meri pa tudi drugih vplivov. Predlagali so, da bi mobilno merilno postajo iz Skornega prestavi še na kakšno drugo lokacijo v občini.
Zahtevajo dodatne odgovore
Predloga Sklepa o potrditvi investicijskih programov glede celovite oskrbe s pitno vodo v Šaleški dolini ter dograditve in obnove na sistemu odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda so šmarški svetniki potrdili, a ne brez razprave. Čeprav so o tem dokaj obširno razpravljali že člani odbora za gospodarske javne službe, so svetniki izrazili kar precej pomislekov na odgovore pripravljalcev investicijskih programov. Zanje zahtevajo dodatne odgovore.
Peticija skupine obča nov
Na prejšnji seji je Frančišek Berdnik predlagal razpust komisije za prekomerna vlaganje v telefonijo, katere predsednik je, saj je ta - po njegovem mnenju - opravila svoje delo. To se ni zgodilo. Na občinsko upravo je namreč prispela peticija skupine 12 občanov, ki menijo, da so upravičeni do vrnitve preveč vplačanega denarja za telefonijo, a tega zaradi raznih vzrokov niso dočakali. Po mnenju Berdni-ka je vsebina peticije povsem neprimerna. O njej bodo - po zagotovilih župana - razpravljali v prihodnjih dneh.
Pred koncem prve seje sveta v letu 2010 je župan Alojz Podgoršek odgovoril še na dve zastavljeni vprašanji svetnikov; svetnika Janka Kopušarja je zanimalo, ali se bo tudi Občina Šmartno ob Paki pridružila vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo, več svetnikov pa je zani ma lo, kako je z nevarnimi psi v lokalni skupnosti. Kopušar je izvedel, da so že stekle nekatere aktivnosti za vseslovensko očiščevalno akcijo, v zvezi z nevarnimi psi pa naj bi v lokalni skupnosti zelo kmalu naredili določene korake.
Prostorska stiska res stiska
Vrtec Velenje je poln do zadnjega mesta - V začetku koledarskega leta zapolnili še vse okoliške vrtce - Čakajo na bivalnik in začetek gradnje prizidka k vrtcu Vrtiljak
Velenje, 9. februar - Zadnja tri leta Vrtec Velenje beleži rekorden vpis. Število novincev presega število petletnikov, ki zapuščajo vrtec in gredo v osnovno šolo. V letošnjem šolskem letu so že septembra, ko se je tudi v Vrtcu Velenje začelo novo šolsko leto, hitro zapolnili vse kapacitete. Če ne bi povečali normativov, kar pomeni, daje v vsaki posamezni skupini maksimalno število otrok, in če ne bi poiskali še nekaj dodatnih prostorov za nove enote, bi že jeseni verjetno morali zavrniti kakšnega novinca. Ker pa se mnogim mamicam porodniški dopust izteče tudi med letom, so že pozno jeseni napovedovali, da bo po novem letu težko ugoditi vsem željam staršev po sprejemu njihovih malčkov v velenjski vrtec. Ali se je to uresničilo, smo preverili pri ravnateljici Vrtca Velenje Metki Čas.
Naša sogovornica nam je najprej potrdila, da se je zgodilo, kar so pričakovali. »Res smo predvidevali, da bo takoj po novem letu nastopilo precej težav, če bomo želeli vključiti vse najmlajše, katerih starši bi to želeli, v naš vrtec. Do tega trenutka smo še lahko ponudili kakšno prosto mesto, tri prosta mesta smo imeli še v Škalah. Sedaj
Metka Cas
pa so res vsa mesta za najmlajše otroke zasedena in zato v tem tre-nutnu ne moremo pomagati nobenemu od staršev, da bi lahko vključil otroka v vrtec.« Tudi za starejše otroke mest skorajda ni več; morda bi se kakšno mesto še našlo v okoliških vrtcih, v mestu zagotovo ne. Po tem, ko so povečali normativ, imajo do 24 otrok v najstarejših oddelkih, 21 v srednjih oddelkih, 19 v oddelkih, v katerih so
Vrtec ne bo dražji
Dobra novica je, da ravnateljica Vrtca Velenje pravi, da vse kaže, da letos ne bo potrebno podati predloga za povišanje ekonomske cene v Vrtcu Velenje. Tega ponavadi oblikujejo na začetku koledarskega leta, lani pa se stroški menda niso bistveno povečali. »Letos sem skorajda prepričana, da bomo s sedanjo ceno lahko delovali, dokler ne bo prišlo do kakšnih večjih podražitev in s tem povišanja stroškov delovanja,« pravi ravnateljica Vrtca Velenje Metka Čas.
otroci stari od 3 do 4 leta. Metka Čas k temu dodaja: »Pridobili smo tudi dovoljenje Ministrstva za šolstvo in šport, kije omogočilo, da v letošnjem šolskem letu za oddelke, v katerih so otroci od enega do treh let, lahko vključimo 14 otrok. Zato smo namreč morali pridobiti dovoljenje. To možnost smo že izkoristili, saj je za nas pomembna vsaka družina, kiji lahko pomagamo s sprejemom malčka v vrtec.«
Še en bivalnik
V Vrtcu Velenje so prostorsko stisko že jeseni ublažili z ureditvi-
jo igralnice v montažnem bivalni-ku, ki so ga postavili ob enoti Tinka ra. »To je že dru gi bival nik v našem vrtcu, prvega smo postavili pri Vrtiljaku. MO Velenje upošteva želje staršev, zato smo za razliko od mnogih drugih občin ves čas skrbeli, da se je število oddelkov pri nas povečevalo. Zato smo doslej lahko vključili vse malčke. Lani smo nov oddelek odprli v Vinski Gori, letos v Šentilju, še enega v Vili Mojca. Ravno sedaj zbiramo ponudbe za postavitev dodatne igralnice pri vrtcu Vrtiljak, v kateri bi radi zagotovili nekaj dodatnih mest za najmlajše otroke. Že jeseni smo pripravili vsa zemeljska
dela. Ko bo podpisana pogodba, upamo, da bomo bivalnik kmalu uredili. Računamo, da se bo to zgodilo do sredine marca, najkasneje do 1. aprila.«
Ker pa statistike kažejo, da bodo v Vrtcu Velenje še nekaj časa beležili velik vpis, brez novogradnje ne bo šlo. Časova pravi: »V dogovoru je, da bo MO Velenje poskrbela za izgradnjo dozidka k vrtcu Vrtiljak do 1. septembra letos. Vse postopke vodijo na MO Velenje. Malo se bojim, da to ne bo uspelo, ker vem, kako zelo se znajo zaplesti postopki z javnimi naročili. Upam, da bomo lahko že to jesen manj primerne prostore izpraznili in otroke že sprejeli v novem prizidku.«
Igrišča čakajo na pomlad
Lani pozno jeseni so se otroška igrišča v okolici enot velenjskih vrtcev zelo spremenila. Starši so dolga leta v anketah, kijih izpolnjuje-
jo ob koncu šolskega leta, vedno zapisali, da si želijo, da na igriščih ob vrtcih postavijo nova igrala. Želja se je uresničila v okviru projekta Unicefovo otrokom prijazno mesto. V okviru tega projekta se je začelo tematsko urejanje igrišč ob vrtcih, česar so vesele tako strokovne delavke kot malčki in njihovi starši. »Žal seje zapletlo pri postopku javnih naročil in zato smo igrala, kijih financira MO Velenje, pričeli nameščati pozno jeseni. Žal dela nismo mogli končati, ker je letošnja zima, kije vremensko neugodna za dela na prostem, preprečila dokončanje začetih del. »Upam, da bomo takoj, ko se sto -pi sneg, igrišča dokončali in jih predali namenu,« k temu doda naša sogovornica. Igrišča so tudi v snegu videti dobro. To, kaj si na igriščih želijo, so tokrat vprašali tudi malčke. In tako so skupaj oblikovali teme in zgodbe, vsaka enota vrtca svojo.
■ Bojana Špegel
Mercatorjev center še pred koncem leta
Gradnja novega Mercatorjevega centra na nekdanji avtobusni postaji v Velenju dobro napreduje in računajo, da ga bodo odprli še pred koncem letošnjega leta. Nov center bo imel kar 11.219 m2 skupnih površin. Na kar 5.250 m2 se bo razprostiral hipermar-ket, Intersport na 875 m2, Modiana na 625 m2, Beautique na 115 m2, M Holidays na 20 m2, v centru pa bo še dobrih 2000 m2 in lokalov, ki jih bodo dali v najem. Kupcem bo na voljo tudi 330 parkirnih mest, od tega 294 v garaži pod trgovsko etažo, 36 pa zunaj objekta.
Takole bo zgledal nov Mercatorjev nakupovalni center.
AKTUALNO
»V enem dnevu žal Velenja ne bomo očistili«
Velenjski župan Srečko Meh pozdravlja akcij o Očistimo Slovenij o v enem dnevu, ki se j i je aktivno priključila tudi MO Velenje -Evidentirali že 55 divj ih odlagališč, podatke o novih še zbiraj o - Odpadke lahko občani Velenja še vedno brezplačno odložij o v zbirnem centru za odpadke
Bojana Špegel
Velenje, 9. februarja - Med občinami, ki so se zelo hitro odzvale na vseslovensko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki bo potekala v soboto, 17. aprila, je tudi MO Velenje. Konec januarja so projekt predstavili v dvorani Centra Nova, dogodek pa je bil odlično obiskan. Predstavitve seje udeležilo okoli 50 predstavnikov šol, vrtcev, krajevnih skupnosti, mestnih četrti in različnih društev ter tudi nekateri posamezniki, ki se bodo akciji aktivno pridružili.
Predstavnica pobudnikov akcije iz društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik je na predstavitvenem večeru povedala, da bo akcija potekala po vzoru uspešne estonske čistilne akcije »Let's Do It 2008«, v kateri je 50 tisočim prostovoljcem v enem samem dnevu uspel o odstraniti 10 tisoč ton ilegalno
odvrženih odpadkov. V običajnih okoliščinah bi država za to potrebovala 3 leta in več kot 22 milijoi nov evrov!
K akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu so pristopile že številne občine, šole, komunalne službe, nevladne organizacije in doslej že preko 200 tisoč prostovoljcev iz vse Slovenije. Zagotovo se bo število podpornikov in aktivnih udeležencev v njej še povečalo. Tudi v Velenju. »Skupaj bomo skušali odstraniti več kot 20 tisoč ton ilegalno odloženih odpadkov in tako prispevati k večji okoljski ozaveščenosti ljudi. Rezultat akcije bo tudi digitalni register divjih odla-
gališč po Sloveniji,« smo slišali na predstavitvenem večeru.
Bojan Prelovšek, sodelavec Mestne občine Velenje, je predstavil nekaj projektov, s katerimi občina skrbi za urejenost okolja. Povedal je, da so vsakoletne čistilne akcije, kijih organiziramo ob dnevu Zemlje, dobro sprejete med občankami in občani. Predstavil je tudi pro-
jekt Čisto moje Velenje, ki ga Mestna občina Velenje izvaja že od leta 2002. Gre za projekt počitniškega dela, v okviru katerega dijaki in študentje čistijo in urejajo javne površine. Rezultati so vidni, dijaki in študenti, ki med počitnicami v projektu sodelujejo, pa so zelo zadovoljni.
Od kri vajo nova divja odlagališča
Velenjski župan Srečko Meh močno pozdravlja akcijo, saj pravi, da je dobra. K temu doda:»Upa-mo, da bo akcija vzpodbudila veliko ljudi. Zdi pa se mi iluzorno, da bi lahko v enem dnevu očistili Slovenijo vseh smeti. Tudi Velenja v enem samem dnevu ne bomo uspeli. Mi vsa leta poskušamo zmanjšati število divjih odlagališč v občini. Odlagališča čistimo, pospravljamo, odpravljamo, in to kljub temu, da jih je večina na zasebnih zemljiščih. Z lastniki se poskušamo dogovoriti, naj pazijo na svoja zemljišča in naj ne dovolijo odlaganja. Ko divje odlagališče odstranimo, poskušamo preprečiti nadaljnjo odlaganje na njem.«
Zadnji popis divjih odlagališč so v lanskem letu v sklopu terenskih vaj naredili študentje velenjske Visoke šole za varstvo okolja. Popisali so 55 odlagališč. Nekaj je manjših, nekaj zelo velikih. Na manjših odlagališčih so bili v večini komunalni odpadki, na večjih odlagali-
V zbirnem centru za odpadke v Velenju je še vedno mogoče brezplačno odložiti tudi večje kosovne odpadke, zato divja odlagališča v Velenju res niso potrebna. Pa vseeno odkrivajo nova in nova. Zato so se v upravi MO Velenje odločili, da bodo začeli povzročitelje divjih odlagališč intenzivneje odkrivati in kaznovati. Tudi zato so zaposlili dodatnega komunalnega inšpektorja.
Diabetiki o svojem delu
Velenje, 6. februar - Po letu dni so se minulo soboto na rednem letnem občnem zboru zbrali člani velenjskega Društva diabetikov. Tokrat so se zbrali v gostišču Pod Jakcem. Kljub neprijaznemu vremenu se ga je udeležilo 120 članov.
Ker ima društvo 572 članov, bi si seveda želeli še večjo udeležbo, saj je občni zbor priložnost, da se vsi seznanimo s preteklim delom in načrti za leto 2010. Na vsakem občnem zboru pa je pripravljeno tudi odlično strokovno predavanje: letos je firma Pfizer donirala predavanje Janeza Polesa, dr. med. »Sladkorna bolezen, visok tlak in srce«. Vsi diagrami in izračuni so nam neusmiljeno jasno povedali, da smo sladkorni bolniki zelo ogrožena skupina in zadnji čas bi že bil, da bi prenehali slepo verjeti v to, da se od sladkorne same ne umira, in se streznili ob dejstvu, da
sladkorna spodkopava vse, prav vse funkcije v telesu. Poudarek je bil na nevarnem obsegu pasu, pri katerem so norme zelo »zategnili«: ženske 82 cm, moški 94 cm. Verjetno naš župan, ki nas je počastil s svojim obiskom, še nikoli ni imel tako stoodstotne podpore, kot je bila deležna njegova šaljiva pripomba: saj so rekli 182 cm, kajne?
Občni zbor je potekal po standardnem dnevnem redu, novost je morda bila to, da smo se odločili svoje člane v Domu za varstvo
odraslih oprostiti članarine. Med gosti so bili poleg župana Srečka Meha še podpredsednik društva iz Mozirja, predsednik Društva upokojencev Velenje, predstavnice Term Zreče in Rogle, firme Roch in prodajalne Reha, ki so tako rekoč že naši, saj z njimi že dolgo sodelujemo.
Med težavami je bilo govora predvsem o zelo slabi udeležbi na strokovnih predavanjih. Osebno obveščanje je ob tako številnem članstvu nemogoče, zato tudi po tej
ščih pa gradbeni odpadki. Do vseslovenske očiščevalne akcije bodo na MO Velenje poskrbeli, da bodo na terenu natančno popisali vsa večja divja odlagališča in skušali o njih pridobiti čim več podatkov, ki jih bodo potrebovali za sanacijo teh odlagališč. »Prav v teh dneh smo izvedeli za večje odlagališče v Podkraju, ki je prav tako na zasebnem zemljišču. Računamo, da
bomo odkrili še kakšnega. To je pomembno, da bomo lahko pripravili vreče, zabojnike in ostalo, kar bomo potrebovali na sam dan akcije,« dodaja župan. Stroške odvoza in zbiranja smeti na dan akcije, ki ne bodo majhni, pa bo pokril mestni pro ra čun.
Polna restavracija Pod Jakcem
poti pozivamo vse člane, da spremljajo obvestila na naši tabli pri diabetični ambulanti, pri laboratoriju in v Topolšici. Tudi predavanja Šaleškega koronarnega kluba so nam namenjena, saj z njimi dobro sodelujemo.
Večerja in temu sledeči ples sta zaključila prijeten večer obujanja spominov, snovanja novih načrtov, predvsem pa prijetnega druženja.
■ DDV, Ingeborg Čas, foto: Franc Čas
MO Velenje vabi občanke in občane, da se tudi sami pridružijo akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu in tako pomagajo k čistejšemu in bolj zdravemu okolju. Vsi, ki bi želeli aktivno sodelovati, se lahko prijavijo na elektronski naslov ocistimo@velenje.si.
Več informacij o projektu lahko preberete na občinski spletni strani www.velenje.si in na spletni strani: www.očistimo.si.
«r
MESTNA OBČINA
VELENJE
Tudi v Velenju aktivnosti ob olimpijskih igrah
Mestna občina Velenje bo v sodelovanju s Športno zvezo Velenje, Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje, Društvom Venera in Počitniškim društvom Kažipot v času zimskih olimpijskih iger, od 12. do 28. februarja, na Centralnem otroškem igrišču v Velenju in v
Regionalnem multimedijskem centru Kunigunda organizirala vrsto spremljevalnih aktivnosti.
Koledar aktivnosti bo objavljen na spletnih straneh www.velenje.si (V središču. Zimske olimpijske igre v Velenju).
Vse aktivnosti bodo brezplačne.
Vabljeni!

w
s
Od srede do torka - svet i n domovina
Na Ptuju se je začelo 50. Kurentovanje
žabjcr
perspektiva
Masovka
Katja Ošljak
Veste, kaj je »masovka«? Tisti veliki dogodki, namenjeni množicam, kijih je moč uloviti s karseda usredinjeno (beri: povprečno) ponudbo. Veselice, zabave in predstave, na katerih se gostje lepijo na sladkorno peno, trkajo z vrčki piva, poslušajo glasbo ali gledajo predstave, narejene tako, da so všečne večini. Veste, o katerih dogodkih govorim, kajne? Masovka je izraz z rahlo negativistično oznako, s katero opišemo npr. zabavo, kadar želimo izpostaviti njene negativne plati: povprečna ali slaba glasba, enolična ponudba jedi in pijač, kupi plastičnih kozarcev na tleh, vonj po sparjenem politem pivu in vinu ... Kako se pritegne in izmolze denar od množic, so se zdavnaj naučili tudi v mnogih drugih storitvenih sektorjih. Recimo smučarski turizem je v tem letnem času aktualni primer. Žičničarji, lastniki apartmajev, hotelirji in gostinci vabijo, lovijo in odirajo vse, ki jim je ljuba zimska rekreacija na snegu. Jabolčni zavitek, presušen tanek košček jabolčnega zavitka s pljunkom vanilijevega pudinga, kije menda vanilijeva krema, stane 4 evre. Toliko kot sicer v univerzitetni menzi plačam za zelo solidno kosilo. Ah ... No, prav zato, ker je smučanje oziroma so smučarske vozovnice, oprema, prevoz do smučišč itd. tako dragi, vsako zimo iščem najugodnejšo možnost za vijuganje po belih hribih in lovljenje gorskega sonca, ki lesketa v snežnih kristalih. Letos sem se spomnila na Mokrine (Nassfeld) in nizkocenovni hotel, ki stoji tik pod vznožjem smučišča. Ponudba je bila ugodna, trem nam je ustrezala, zato sem prek interneta rezervirala prenočišče s polpenzionom. Super, vse je bilo pripravljeno, družba treh navdušena nad obetajočim se tednom počitnic, ki so se začele ta ponedeljek. Vendar, ampak, toda. Zapletli smo se v poslovanje s hotelom, ki služi po principu masovke. Seveda smo vedeli, v kak hotel gremo. Tisto, kar nas je zmotilo, je, da ponudnik storitev (namenoma) grdo zavaja goste. Hotelsko sobo za tri osebe sem torej rezervirala prek interneta in v elektronski predal prejela sistemsko pismo s potrditvijo rezervacije, ga posredovala preostalima članoma naše male smučarske odprave, v svojem koledarju še označila datum odhoda in si k nalogi na seznamu opravkov pripisala kljukico.
V	ponedeljek sem prva prispela v hotel, začela s prijavo in na recepciji prosila še za smučarsko karto, ko se je začelo. Receptor mi je rekel: seveda, karta, saj brez nje ne morete prenočevati pri nas, vključena je v ceno... Na koncu tega oglasnega monologa sem ga vprašala za ceno takega paketa. Seveda je bila dvakrat višja od tistega, kar sem jaz rezervirala.
V	rezervacijskem sistemu je cena za ponudbo, kot sem jo naročila jaz, na predstavitveni spletni strani v splošnih pogojih poslovanja pa imajo jasno (karkoli že to zanje pomeni) zapisano, da se sobe ne da najeti, ne da bi zraven kopil smučarsko vozovnico za isto število dni, kot je število rezerviranih nočitev. Super, kajne!
Ja, zame osebno nefer in zavajujoče poslovanje ne bi bilo tako grozno, ker - tako kot večina gostov v hotelu - smučam in bi smučarsko vozovnico tako ali tako kupila. Za moje smučarske družabnike pa ni bilo tako. Nobeden od njiju ne smuča - eden ne zna in sploh nima smučarske opreme, drugi ima poškodovano koleno. Zato sem želela odpovedati rezervacijo, plačati odškodnino zaradi odpovedi in oditi, ko me je doletel drugi šok: hotel, ta nizkocenovni hotel, ima v onih istih splošnih pogojih poslovanja zapisano, da si vzamejo 90-odstotno (da, prav ste prebrali, 90 % in ne 19 %) odškodnino za stroške, ki so jih imeli z vašo rezervacijo. Kako pro sim! Kdo je tu nor?
Nora sem najbrž jaz, ker nisem bila pozorna na ta dva hakeljca. (Kdo ve, morda jih imajo na spletnem mestu v splošnih pogojih nastavljenih še več?). Nedvomno pa je noro vodstvo podjetja, če si s tako arogantnim in ignorantskim nastopom slučajno obeta cvetoče in dolgoročno poslovanje.
Sreda, 3 februarja
Bulmastifi, ki so že leta 2006 huje poškodovali človeka, so v torek v Ljubljani ubili svojega lastnika doktorja Sašo Baričevica. Psi so ga napadli v garaži, policisti so enega takoj ubili, dva pa kasneje usmrtili. Zaradi tega napada so danes opozicijske stranke ministra za kmetijstvo Milana Pogačnika pozvale k odstopu, ta je poudaril, da to ne namerava storiti, saj meni, da za dogodek ni odgovorno minis-tr stvo niti država.
Lastnika so ubili njegovi ps
Haiti sicer ne polni več časopisov, a zato težave tam niso bistveno manjše. Po uradnih podatkih je potres zahteval več kot 200.000 življenj, milijon Haitijcev pa je ostalo brez strehe na glavo.
Na Hrvaškem se je začelo sojenje stoletja za umor urednika in lastnika tednika Nacional Iva Puka-nica in njegovega sodelavca Nika Franjica. Pukanicu naj bi obtoženi zamerili, ker je pisal o "tobačni mafiji" v Črni gori in Srbiji ter o povezavah kriminalnih skupin na območju jugovzhodne Evrope.
Grški parlament je sedanjega predsednika Karolosa Papuliasa z veliko večino izvolil za nov petletni mandat. Toda Grčija se (ob Portugalski in Španiji) otepa z veliko gospo darsko kri zo, ki je moč no oslabila tudi zaupanje v Evropo in evro.
Medtem pa se pri nas dijaki borijo za brezplačno malico. Dijaška organizacija Slovenije je ministru za šolstvo Igorju Lukšiču predala več kot 20.000 podpisov za ohranitev takšne prehrane, toda Luk-šič ostaja zvest svojemu predlogu zakona. Razumljivo, tudi Slovenija je v velikih težavah in razne ugodnosti padajo kot domine. Gospodarstvo le še stežka polni proračun. Ob koncu januarja je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 99.591 brezposelnih oseb. V primerjavi z januarjem 2009 je bila brezposelnost večja kar za 34,7 odstotka.
Četrtek, 4. februarja
Minilo je 65. let od nove "delitve sveta", kot so si jo zamislili voditelji Sovjetske zveze, Velike Britanije in ZDA Stalin, Winston Churchill in Franklin Roosevelt na kon-
65 let je minilo od nove delitve sveta
ferenci v Jalti leta 1945. Prinesla je sicer dokaj dolgo obdobje relativnega miru, a tudi veliko težav in krivic, marsikatere so predmet sporov še danes.
V Carigradu se je začelo neformalno srečanje obrambnih ministrov Nata, na katerem so dosegli konsenz glede prioritet zavezniš-
tva. 34 držav, ki prispevajo svoje sile v Afganistanu, je napovedalo povečanje svojih sil za stabilizacijo države in okrepitev urjenj a afganistanskih varnostnih sil.
Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je v okviru varnostne konference poudaril, da Nemčija na dolgi rok podpira oblikovanje vojske EU, s čimer bi EU postala pomemben "globalni igralec".
Romunske oblasti so z ZDA dosegle dogovor o namestitvi delov ameriške protiraketnega ščita na svojem ozemlju. V Romuniji naj bi namestili prestreznike balističnih raket srednjega dosega.
Slovenska vlada je sprejela izhodno strategijo, ki vključuje vrsto kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za izhod države iz krize. Z njo želi vlada spodbuditi gospodarsko aktivnost in zagotoviti postopno odpravo makro e konom skih neravnove-sij. Vodilo ukrepov ekonomske politike je konsolidacija javnih financ.
Demokrati v ameriškem senatu nimajo več dovolj glasov za preprečitev republikanske obstrukcije, saj je zaprisegel republikanec Scott Brown iz Mas sa chu settsa, ki je nasle dil pokojne ga demo kra ta Edwarda Kennedyja. Ameriški vladi se obeta naporno obdobje.
Petek, 5. februarja
Naša vlada postaja vse manj priljubljena. Če bi bile volitve to nedeljo, bi zmagala SDS, ki bi dobila 18,9 odstotka podpore. S 13,7 odstotka bi ji sledila SD, tej LDS s 6,7 odstotka podpore, kar 19,7 odstotka vprašanih pa ne bi volilo nobene stranke, je pokazala anketa FUDŠ. Vlade ne podpira dobrih 57,9 odstotka, 66 odstotkov pa jih meni, da bi bilo bolje, da Gregor Golobič zapusti vlado.
Trgovci želijo večje plače
Medtem, ko prodaja pada, so trgovci vedno bolj nezadovoljni s svojimi plačami. Povprečna bruto plača v dejavnosti trgovine Slovenije za več kot deset odstotkov zaostaja za povprečno bruto plačo v državi, zato si sindikati prizadevajo za spremembe tarifne priloge h kolektivni pogodbi.
Naši odnosi s Hrvaško so trenutno zadovoljivi. Hrvaška premier-ka Jadranka Kosor pa je izrazila upanje, da se bosta s premierom Borutom Pahorjem kmalu spet pogovarjala o odprtih vprašanjih med državama, med njimi tudi o vprašanju hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke.
Z zahodom pa je vse bolj nezadovoljna tudi Rusija. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je podpisal novo rusko vojaško strategijo, v njej pa je kot največja zunanja varnostna grožnja označena načrtovana širitev severnoatlantskega zavez-niš tva.
Sobota, 6. februarja
Z otvoritveno povorko skozi staro mestno jedro se je na Ptuju začel največji pustni karneval v Sloveniji, jubilejno 50. Kurentovanje. Festival bo trajal kar enajst dni, samo danes pa se je obiskoval kam in
obiskovalcem predstavilo okoli 40 nastopajočih skupin iz vse Slovenije, skupaj več kot 1000 mask, od tega dob ra polovi ca kuren tov.
Koprski Istrabenz je objavil poziv za javno zbiranje ponudb za nakup 100-odstotnega deleža družb Grand hotel Adriatic v Opatiji in Istrabenz hoteli Portorož; slednja je lastnica hotela Kempinski Palace.
Naš kandidat za komisarja za okolje v Evropskem parlamentu Janez Potočnik je na zaslišanju napravil pozitiven in konstruktiven vtis, njegov pristop je bil ambiciozen, sistematičen in analitičen, poznavanje glavnih tem v resorju dobro je zapisano v uradni oceni evropskega parlamentarnega odbora za okolje, ki je sedaj javno dostop na.
Sta rost Sloven cev je vse manj rožnata, saj padajo pokojnine z njimi pa se manjša tudi možnost za koriščenje domov za ostarele. Starostnikom je v Sloveniji trenutno na voljo 29 zasebnih in 54 državnih domov za ostarele. Ta trenutek je za mesto v domovih vloženih skoraj 18.000 prošenj, vendar pa je resnično čakajočih bistveno manj.
Nedelja, 7. februarja
Ob dnevu kulture te dni marsikje organizirajo proslave. Osrednja je bila v Ljubljani. Na njej so podelili tudi Prešernova priznanja. Prešernovo nagrado za življenjsko delo v polju likovne umetnosti je prejel Kostja Gatnik. Na področju plesne umetnosti pa je Prešernovo nagrado prejela Mateja Rebolj. Nagrade Prešernovega sklada so prejeli igralka Barbara Cerar, plesalka Maja Delak, pesnik Miklavž Komelj, skladatelj Aldo Kumar, igralec Peter Musevski ter gledališki in literarni ustvarjalec Andrej Roz man - Roza.
S tradicionalnim angelskim letom, po italijansko Volo dell'an-gelo, se je uradno začel letošnji beneški karneval. Kot vsako leto je natanko opoldne z 99 metrov visokega zvonika Campanile, najvišje stavbe v Benetkah, "zaplava-
V Ukrajini je Julijo Timošenko porazil dose da nji vodja opozicije Viktor Janukovič
la" mlada lepotica in v oblaku pisanih konfetov ter ob aplavzu večti-sočglave množice pristala na Trgu sv. Marka.
V drugem krogu predsedniških volitev v Ukrajini je tesno zmagal vodja opozicije Viktor Janukovič. Sedanja ukrajinska premierka Julija Timošenko poraza še ni priznala.
Zaradi suma spolnih zlorab v minulih 15 letih je katoliška cerkev v Nemčiji suspendirala najmanj 94 duhovnikov in laičnih sodelav-
cev. Papež Benedikt XVI. pa je obsodil zlorabe vseh otrok po svetu, ki so jih zagrešili duhovniki. "Cerkev je preko stoletij sledila Kristusu in promovirala dostojanstvo in pravice otrok," je še dejal papež.
Le polovica Slovencev meni, da je evro na splošno ublažil negativne učinke svetovne finančne in gospodarske krize, 45 odstotkov pa se jih s to oceno ne strinja, je pokazala jesenska j avnomnenj ska raziskava Eurobarometer. Kljub temu smo po zaupanju v Evro na vrhu med državljani Evrope.
Ponedeljek, 8. februarja
Ob slovenskem kulturnem prazniku so po vsej Sloveniji potekale različne kulturne prireditve, s katerimi smo se spomnili življenja in dela Franceta Prešerna ter bolj kot drugače tehtali položaj kulturnikov v vse bolj zahtevnem okolju. Še posebej živahno je bilo pred Prešernovo rojstno hišo na Vrbi in seveda v Kranju, kjer je preživel večino življenja.
Spominu na
Franceta Prešerna so se
najbolj ^^Fl^HfH množično poklonili
v Kranju ^^^Kl
Predstavniki iranskih oblasti so Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) uradno obvestili, da nameravajo okrepiti vnosti v zvezi z bogatenjem urana.
V	slovenskem centralnem registru psov je evi den ti ra nih 549 nevarnih psov, ki so ugriznili človeka oziroma žival. Vurs, ki vodi evidenco ugrizov psov, je do 4. februarja letos zabeležil že 88 ugrizov.
Za zimski čas nenavadno toplo vreme sivi lase organizatorjem olimpijskih iger v Vancouvru. Napovedi tudi za naslednje dni in naslednji teden niso nič kaj obetavne. Obstaja velika verjetnost, da bo ude ležen ce na sloves nos ti ob začetku iger pral dež.
Torek, 9. februarja
V	Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin januarja letos v primerjavi z mesecem prej znižale za 0,8 odstotka, so izračunali v državnem statističnem uradu. Cene so bile nižje predvsem zaradi ponovolet-nih razprodaj.
Županom poslancem se majejo stolč ki. Po tem, ko se je lani pri sprejemanju zakona o nezdružljivosti poslanske in županske funkcije zataknilo, je sedaj koalicija tokrat enotna, da bo zakon sprejela do konca leta. Spremembe volilne zakonodaje predvideva tudi ukinitev volilnih okrajev in uvedbo obveznega in absolutnega prefe-renčnega glasu.
Spremembe pa bo doživel tudi zakon o zdravstveni dejavnosti, ki
Janez Potočnik je v novi Barrosovi ekipi pristojen za okolje
bo jasno uredil ločitev javnega in zasebnega v zdravstvu ter poenotil in poostril podeljevanje koncesij.
Evropski parlament pa je z jasno večino potrdil novo evropsko komisijo pod vodstvom Portugal-
ca Joseja Manuela Barrosa. Za novo komisijo je glasovalo tudi vseh sedem poslancev iz Slovenije. Janez Potočnik je v novi komisarski ekipi pristojen za okolje.
Od zvezd do dna bi lahko rekli za naslednji primer. Ameriškega predsednika Baracka Obamo podpira le še 44 odstotkov Američanov, 47 odstotkov pa jih Obame ne podpira.
Nemški avtomobilski proizvajalec Opel je predstavil dolgo pričakovani načrt prestrukturiranja družbe. Pri tem računa na približno 1,5 milijarde evrov državne pomoči, kljub temu pa namerava ukiniti približno 8300 delovnih mest.
GOSPODARSTVO
Vegrad v likvidnostnih težavah
Gradbince je gospodarska kriza prizadela še bolj kot druge dejavnosti - V težkem položaju se je znašel tudi Vegrad, ki ima blokirane račune
Mira Zakošek
Zaradi krize je vlaganj veliko manj in sedaj je ta močno potrkala na vrata gradbincev. Težave še posebej hudo občutijo na Vegra-du, ki je bil prejšnji teden tudi blokiran, zamujali pa so še z izplačili plač. Te so potem v četrtek, v obliki akontacije, prejeli tudi režijski delavci. Zara di vseh teh težav so se v javnosti pojavila vprašanja, ali je Vegrad pred stečajem.
Njihova direktorica Hilda Tovšak to odločno zanika. »Vegrad je res v
likvidnostnih težavah, tega nikakor ne zanikamo, a položaj obvladujemo. Imamo jasno postavljene cilje in prioritete. V tem trenutku je najbolj pomembno, da hitro in uspešno zaključimo največji projekt v Sloveniji, to so Celovški dvorani. Imamo pa še kar nekaj projektov, ki jih bomo začeli in tudi končali in prepričana sem, da bo vodstvu in celotni ekipi to uspelo,« pravi Tovšakova, ki dodaja, da vprašanje Celovških dvorov ni neobvladljivo. Trenutno končujejo infrastrukturo in povezovalno
cesto. Dela, kot zatrjuje, gredo h koncu, zato že pridobivajo tudi potrebna dovoljenja.
V »ognju« več poslov
Čeprav je vlaganj veliko manj kot v prejšnjih časih, Vegradu pri njihovem iskanju dobro kaže. Ob tem, ko končujejo Celovške dvore, se v Ljubljani pripravljajo na začetek gradnje Študentskega kampusa, razvijajo projekt Delamaris in se dogovarjajo še za nekaj zanimivih pro-
Pred sejo izvršnega odbora sindikata. Delavci sprejemajo ukrepe z več ali manj razumevanja, so pa pripravljeni na dogovor, saj želijo ohraniti delovna mesta.
Kitajsko pustovanje v Citycentru
sobota, 13. februar, ob 11., 15. in 18. uri
PUSTNA SOBOTA v Citycentru bo v znamenju pisanih kitajskih prazničnih kostumov in njihovih značilnih melodij. Predstavili bodo tradicionalne plese in napeve, ki izhajajo iz tisočletne tradicije. Vrhunec pa bo LEVJI PLES.
PUSTNI TOREK, 16. februarja, ob 17. uri, vabimo vse skupinske maske,
da se nam pridružijo na pustnem vrtiljaku cirkusa Bufeto. Vse maske čakajo slastni KROFI!
Vabljeni!
Vse najboljše!
www.city-center.si
Hilda Tovšak, generalna direktorica Vegrada: »Položaj je težak, a ga obvladujemo.«
jektov, za katere upajo, da jih bodo uspeli pridobiti, konkretno pa o njih še ne želijo govoriti. Če jih bodo dobili, bo Vegrad v letošnjem letu polno zaseden. Trenutno pa imajo dela več, kot ga glede na vremenske razmere lahko opravijo.
O težavah, ki jih imajo, se, kot pravi Tovšakova, v podjetju odkrito pogovarjajo. Tako so se tudi dogovorili, da so kljub likvidnostnim težavam proizvodne delavce normalno plačali, prejšnji četrtek pa so akontacije plač v višini 562 evrov dobili tudi zaposleni v režiji. »Na slab likvidnostni položaj je vplivala še zima, kije veliko bolj huda kot prejšnja leta, v zadnjih tednih pa je mraz še bolj pritisnil in onemogočil nekatera dela. Veliko se pogovarjamo, kakšne ukrepe sprejeti, da likvidnostno stanje obvladamo, da dosežemo dialog z delavci, da bomo iz tega izšli s čim manj negativnimi posledicami. Zavedam se, da je nižanje plač izredno nepriljubljen ukrep in da mi za to nihče ne bo ploskal, a veliko energije usmerjamo tudi v to, da sode lavce pre pri ča mo, da je to nujno, če hočemo zdržati,« pravi Tovšakova, ki dodaja, da so vse odločitve sprejeli s konsenzom, upa pa, da te ne bodo trajale predolgo. Veliko je torej odvisno od naslednjih mesecev, kako uspešno se bodo dogovarjali za nove posle in kako uspešno jih bodo opravili. Marsikaj pa je trenutno odvisno tudi od vremena, ki jih ovira pri zaključku del na Celovških dvorih.
O stavki se še ne pogovarjajo
Sindikat j e pripravljen še malo počakati na izplačilo zaostankov plač in regresa, pričakuj e pa terminske opredelitve
Predsednik podjetniškega sindikata Samo Mastnak je potrdil, da so 562 evrov decembrske plače pred tednom dni izplačali tudi režijskim delavcem. To sta se dogovorila delodajalec in sindikat zaradi slabega likvidnostnega položaja. »Sindikat ima celovit vpogled v poslovanje podjetja in dejstvo je, da trenutni prilivi ne pokrivajo vseh naših potreb, tudi zaradi ostre zime, ki one mo go ča delo, ki je prejšnja leta tudi v zim skem času nor mal no potekalo,« pravi. Samo Mastnak ob tem ugotavlja, da se delavci in člani sindikata na vse te težave odzivajo zelo
različno, eni z več, drugi z manj, spet tretji brez razumevanja. Na osnovi tega je sindikat podal vodstvu nekaj zahtev, predvsem glede izplačila zaostankov plač in preostanka lanskega regresa. Želijo jasno opredelitev, kdaj bodo dobili ta izplačila. Zaenkrat se o vsem še pogajajo. V torek dopoldne so nekaj zahtev že uskladili, pogajanja pa bodo nadaljevali v ponedeljek.
O stavki zaenkrat še ne razmišljajo, o vsem se bodo skušali z vodstvom pogoditi. Mastnak pravi: "Prvo so pogajanja, smernice našega sindikata so, da ohranimo delovna mesta, torej da ohranimo 1700 delovnih mest, kajti največja katastrofa za to območje bi bila, da Vegrad izgubi tisoč in toliko delovnih mest, kar pa je povezano tudi s toliko in toliko družinami in delovnimi mesti s podizjvalci, to pa mislim, da v tem primeru oziroma v tem trenutku ni dopustno.
Samo Mastnak: V ospredju pogajanj je ohranitev delovnih mest.
Kaj pa nadure?
Kaj pa pravi Tovšakova o tem, da delavcem niso izplačali decembrskih nadur?
»Svetlobni dan je v tem času samo 8 ur in v zimskih mesecih več kot toliko preprosto ni mogoče delati. Pred leti je bila praksa, da smo imeli gradbinci v zimskih mesecih le 70-odstotne plače, kar je glede na to, da je dela manj, povsem normalno. Ne vem, kako bi lahko v teh kriznih časih pozimi, ko so temperature tudi do 15 stopinj pod ničlo, plačevali še nadure? Moram reči, da tega niti naši delavci ne pričakujejo.«
To, da je gradbeništvo v krizi, ki je hujša kot v ostalem delu gospodarstva, je že dolgo znano, kako pa direktorica Vegrada ocenjuje krizo v tem podjetju?
»Ta kriza je izjemno huda, še pose-
bej zato, ker je nepremičninski trg povsem ohromel. Ne gre toliko za cene kot za to, da imam občutek, da smo tako zelo prestrašeni, da ničesar več ne tvegamo. Mislim, daje to širša težava, ki jo bo treba nekako rešiti. Vsekakor je za naš nadaljnji razvoj pomembno, da investicije oživijo. To, da gradbeništvo tako silovito pada, je eden zelo nevarnih pokazateljev za gospodarstvo. Oživiti je torej treba investicijski ciklus. Konec koncev potrebujemo v Sloveniji še veliko cest, v Ljubljani manjka najemniških stanovanj ... Zdaj se moramo organizirati tako, kot smo dolga leta pogrešali - vzpostaviti moramo pravo cenovno politiko. Jaz sem bila septembra leta 2008 precej kritizirana, ko sem napovedala padec cen, ampak to se zdaj uresničuje.«
Mavec prvi nadzornik financiranja
razgradnje
Ljubljana, Velenje, 2. februarja -
Državni zbor je prejšnji torek imenoval nov nadzorni odbor Sklada za financiranje razgradnje Nuklerane elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov. Za predsednika je bil imenovan mag. Marko Mavec, direktor Inštituta za ekološke raziskave ERICo Velenje.
Sklad skrbi za zbiranje prispevka, uspešno nalaganje zbranih sredstev in tudi njihovo namensko in racionalno porabo. Prvi večji projekt, finan ci ran iz sred stev, zbranih v skladu NEK, bo gradnja odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke, ki mora začeti obratovanje najkasneje leta 2013.
■ mkp
Mavec (desno), prvi nadzornik financiranja razgradnje NEK v pogovoru z Žerdinom, prvim nadzornikom HSE.
»asias
Vrata odpirajo vsem, ki jih zanima proizvodnja elektrike
V Termoelektrarni Šoštanj bodo vsak prvi četrtek v mesecu vabili medse vse, ki jih zanima proizvodnja elektrike, njihovi proizvodni obrati in seveda tudi gradnja šestega bloka - Tako se želijo še bolj povezati z okoljem - Vabilo so sprejeli domačini, prišli pa so tudi iz drugih koncev Slovenije
Mira Zakošek
V Termoelektrarni Šoštanj so se odločili, da bodo prav vsak prvi četrtek v letošnjem letu ob 11 h dopoldne in ob 16 h popoldne odprli vra ta prav vsem, ki jih zani -ma kar koli v zvezi s proizvodnjo električne energije in gradnjo šestega bloka. Seveda si lahko obiskovalci pod njihovim vodstvom tudi ogledajo naprave in se seznanijo z njihovim delovanjem. S tem želijo še poglobiti sodelovanje z okoljem. Za njihovo dejavnost je bilo vedno veliko zanimanja tako med bližnjimi, pa tudi bolj oddaljenimi prebivalci. Med drugim so na prvi dan odprtih vrat prišli iz Ljubljane, Gor-
njega Grada, Slovenske Bistrice... Direktor jim je predstavil, kako se pripravljajo na izgradnjo šestega bloka, in ga znova utemeljil. Tako kot v zadnjem času že mnogokrat (sam pravi, da vsaj 200-krat) je tudi tokrat poudaril, da temelji razvojni načrt Termoelektrarne Šoštanj na zanesljivi oskrbi z električno energijo, njenem znižanju cene, zmanjšanju obremenitev okolja, ohranjanju energetske lokacije in delovnih mest. Obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili, ko jim je razlagal, kako bodo prešli iz nekon-kurenčne proizvodnje v konkurenčno. Z zanimivimi in razumljivimi grafi in slikami jim je prikazal, kako poslujejo danes prvi trije bloki s
25-odstotnim izkoristkom, blok 4 s 34,8-odstotnim, blok 5 pa s 35,8-odstotnim izkoristkom. Novozgrajeni blok šest pa bo obratoval s kar
Leta 1980 so spustili v ozračje 125 tisoč ton žveplovega dioksida, zdaj le 1600 ton
Prvi trije bloki obratujejo s 26-odstotnim izkoristkom, blok šest bo s 43-odstotnim
Med predstavitvijo gradnje šestega bloka
43-odstotnim izkoristkom.
Predstavil jim je tudi obratovalni režim termoelektrarne, kije nekaj posebnega. Gre za tako imenovano trapezno obratovanje, s katerim si zagotavlja slovenski elektroenergetski sistem nemoteno oskrbo z elektriko. Po domače povedano to pomeni, da so v Termoelektrarni Šoštanj usposobljeni tako,
da v vsakem trenutku, ko se karkoli zgodi, povečajo proizvodnjo in tako nadoknadijo primanjkljaj, ki se pojavi zaradi okvar ali pa manjšega oziroma večjega (v tem primeru proizvodnjo znižajo) vodostaja v proizvodnji hidroenergije. »Čeprav se sliši v tem času marsikaj, imajo termoelektrarne tudi po Evropi pomembno vlogo in samo v Nemčiji jih gradijo ta čas kar 29, vse pa bodo večjih zmogljivosti kot šoštanjska,« je povedal Rotnik, ki
se je posebej zadržal tudi pri ekoloških vprašanjih. S slikovnim gradivom je obiskovalce spomnil, kako je izgledalo degradacijsko območje premogovnika in termoelektrarne v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so te površine podobne luninim, zdaj pa so povsem ureje-
ne. Leta 1980 je spustila termoelektrarne v ozračje kar 123 tisoč ton žveplovega dioksida, zdaj ga le 1600 ton, pa še to količino bodo z izgradnjo šestega bloka zmanjšali in pustili dolino zanamcem v »dobri kondiciji«.
V Nemčiji gradijo 29 termoelektrarn, vse z večjo zmogljivostjo od šoštanjske
»TEŠ lahko pohvalimo«
V zvezi eko loških gibanj Slovenij e podpiraj o izgradnjo šestega bloka in j i dajej o prednost pred drugim blokom JE Krško
Med obiskovalci je bil tudi Karel Lipič, predsednik ekološkega gibanja Slovenije, ki združuje nevladne okoljske organizacije - kar 41 okoljskih društev in 18 zavodov. Tukajšnje ekološke težave pozna zelo podrobno in že zelo dolgo, pravzaprav od leta 1980, ko je bil med »prebujajočimi se« ekologi. Bil je namreč sekretar republiškega odbora sindikata lesne industrije. »Gozdarji smo prvi začutili emi-
sije žveplovega dioksida, saj so se začeli gozdovi na višini 600 metrov sušiti, in to v ogromnih količinah,« se spominja Lipič. Bilje med tistimi, ki so takratno vodstvo termoelektrarne opozarjali na te težave in se veselili, ko so jim prisluhnili, izdelali sanacijske programe in zgradili čistilne naprave in nato očistili tudi vode. »Okoljevarstveniki smo seveda zelo kritični in veliko pikrih je bilo izrečenih,

Karel Lipič: »Ekologi smo kritični, znamo pa tudi pohvaliti.«
seveda pa znamo tudi pohvaliti, ko vidimo, kako onesnaževalci in potencialni onesnaževalci vlagajo
Jože Polajžar: »Z zanimanjem sem prisluhnil razlagam in si ogledal TEŠ.«
sredstva za sanacijo okolja oziroma za preprečitev onesnaževanja. »Termoelektrarno Šoštanj vseka-
kor lahko pohvalim in zagotovo se bodo strinjali tudi občani, da so se emisije močno znižale in se bodo še bolj, saj bodo z izgradnjo šestega bloka za enako proizvodnjo spustili v ozračje le še 3,1 milijona ton žveplovega dioksida. Naj dodam, da v našem gibanju podpiramo izgradnjo šestega bloka in jo postavljamo pred drugi blok jedrske elektrarne Krško.«
»Infrastruktura se je močno spremenila«
Med obiskovalci je bil tudi Jože Polajžar iz Gornjega Grada, ki sije prav tako z zelo velikim zanimanjem ogledal proizvodne obrate termoelektrarne in prisluhnil razlagam. To vse ga tako zelo zanima,
da si je marsikaj pribeležil in tudi poslikal. Na podobnem obisku je bil pred tridesetimi leti in kar naču-diti se ni mogel, kako zelo se je vse spremenilo. Slovenska energetika ga je vedno pritegnila, zato vsem informacijam na to temo rad prisluhne in tudi sam veliko razmišlja. »Ne morem razumeti, zakaj Slovenci še naprej podpiramo proizvodnjo v Kidričevem, če je energetsko tako potratna. Po moji logiki (seveda pa nisem noben strokovnjak, razmišljam čisto laično) bi bilo to bolj smiselno zapreti in Sloveniji bi bilo potem povsem dovolj, da bi zgradila šesti blok v Šoštanju, vlaganj v JE Krško pa ne bi bilo treba,« je dejal.
Elektronske varuške jim lajšajo življenje
V prostorih Medobčinskega društva gluhih in naglušnih je bil prejšnji četrtek vesel dogodek
Velenje, četrtek, 4. februarja - Sedež društva sta tega dne obiskala varuhinja človekov pravic dr. Zdenka Čeba-
šek Travnik in predstavnik ljubljanskega rotari kluba Vladimir Pezdirc. Predstavnik rotari kluba je petim gluhonemim družinam izročil posebne naprave, tako imenovane elektronske varuške za gluhe starše, ki jim bodo zelo olajšale življenje. Ta rotari klub, ki deluje že dvajset let, je v tem obdobju pomagal ljudem že v znesku več kot 1.6 milijonov evrov. Njihove akcije pomo či pa so podob no kot pri drugih usmerjene na različna področja.
Društvo se je po besedah sekretarke Marjane Rudolf obrnilo na
varuhinjo s prošnjo za pomoč. Varuhinja je 'našla' donatorja, navezala je stike s tem klubom in prišlo je do veselega dogodka. Povedala je, da že od začetka svojega mandata namenja posebno pozornost ljudem, ki imajo pri uveljavljanju svojih pravic določene težave. Ob tem je ošvrknila državo: »Država se dokaj mače hov sko obna ša do gluhih in naglušnih; to se kaže tudi v tem, da popolna gluhota ni priznana kot stoodstotna invalidnost. Iskali smo možnosti, kako bi pois-
kali vsaj začasno rešitev za nekatere skupine gluhih in naglušnih. Usmerili smo se na dve skupini, na gluhe študente ter dijake ter na mlade starše, ki imajo otroke. Od dobre želje do uresničitve ni bila lahka pot, dokler nisem našla dona-toija, kije bil pripravljen prevzeti strošek za nabavo nekaj teh aparatov v pričakovanju, da bo država sčasoma vendarle uredila možnost za vse gluhe starše in da takšne dona cije ne bodo več potreb ne.«
■ vos
Rasingerjev
ustvarjalni
opus
V Mestni galeriji Šoštanj, seje na dan kulturnega praznika z razstavo platen predstavil slikar Franc Rasinger iz Šentpetra pri Šentjakobu v Rožu. Razstava koroškega Slovenca je pomembna ne samo zaradi praz nič ne ga dne, temveč zara di samega ustvarjalnega opusa, ki sta ga ob tej razstavi predstavila kar dva strokovnjaka. Marija Cvetek, kije na razstavi spregovorila o njegovem delu, in Aljaž Pogačnik, kije med drugim zapisal: Franc Rasinger uporablja likovno izrazilo kot nosilca lastnega izraza, a vedno v asociativni povezanosti s pisavo ali fragmenti glagolskih pismenk, ki jih odslikava na slikarsko platno. Rasingerjeve arhaične podobe figur se zdijo, kot da prosevajo skozi paj-čevino starostne žlahtnosti in dajejo gledalcu tisto iskrico, ki ga spodbudi h komplemantaciji oziroma razumevanju samega avtorja. Franc Rasinger spada med slikarje, ki z ničimer ne prizanašajo. V svoji dia-
gnozi ne zamolči ničesar. Človeka ne interpretira le takšnega, kot je, krhkega, hlapčevskega, omahljivega, ampak tudi takšnega, kakršen bi lahko bil - pogumnega, ponosnega, poštenega.
Avtorja kot človeka z izrednim čutom za pravičnost, slovenski jezik in kulturo, še posebej pa za slovenske literate, med katere sodi tudi pesnik Karel Destovnik Kajuh, je odlično predstavil specialni pedagog Franc Rovšek, v glasbenem programu pa je sodeloval sekstet Ani-ma Vita pod vodstvom mag. Majde Zaveršnik Puc.
Takih dogodkov in sodelovanj bi bilo potrebno še več, je bila na nek
način sklepna misel vseh, saj je župan Občine Šoštanj Darko Menih, kije razstavo uradno odprl, med drugim spregovoril tudi o svobodi kot univerzalni sili na vseh področjih življenja in še posebej v umetnosti.
Avtor sam pa je izrazil izredno navdušenje nad sprejemom in Zavodu za kulturo, ki je razstavo pripravil, ter zahvalo prijateljem iz Tržiča, ki so ta dan gostovali v Šoštanju najprej v Muzeju usnjarstva, nato pa še na razstavi.
Razstava bo odprta do 5 marca.
■ Milojka Komprej, foto Dejan Tonkli
OBJAVA
Nova uredba prinaša nov strošek
V skladu z Energetskim zakonom (UL RS, št. 27/07 - UPB-2 in 70/08) in Uredbo o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih (UL RS, št. 114/2009) je Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., dolžno obračunavati in pobirati dodatek k ceni za oskrbo s toplotno energijo in oskrbo z zemeljskim plinom. Uredba za obračun dodatka velja od 1. febru-
arja dalje.
Cilj dodatka k ceni toplote in zemeljskega plina je zbiranje sredstva za vlaganja v projekte za zmanjšanje porabe vseh vrst energije.
Denar, zbran z dodatki, moramo zbirati na ločenih računih podjetja in ga vsak mesec nakazovati Eko skladu. Posebej zbrana sredstva bo podjetje lahko črpalo po pripravljenih programih za izboljšanje
energetske učinkovitosti, ki jih mora potrditi Agencija za energijo.
V nadaljevanju prikazujemo vpliv uredbe na strošek gospodinjstva (ob predpostavki, daje poraba toplotne energije 3,0 MWh/mesec. Dodatek k ceni znaša 0,50 EUR/-MWh).
Iz prikazanega (tabela levo) je razvidno, daje ob predpostavljeni porabljeni količini zaradi uvedbe
dodatka mesečna obveznost večja za 1,79 EUR.
Kakšen pa je vpliv uredbe na strošek gospodinjstva za porabo
zemelj ske ga pli na 300,0 Sm3/ -mesec? Dodatek k ceni znaša 0,005 EUR/Sm3. Podatki (tabela desno) kažejo,
da je ob enaki porabljeni količini sedaj mesečna obveznost zaradi uvedbe dodatka večja za 1,42 EUR.
			JANUAR 2010 - BREZ DODATKA			FEBRUAR 2010 - Z DODATKOM		
Zap.št.	Komunalna storitev		Količina	Neto cena v EUR	Vrednost v EUR	Količina	Neto cena v EUR	Vredno st v EUR
1.	Ogrevanje prostorov							
	Obračunska toplotna moč	KW	0,9768	13,7292	13,41	0,9768	13,7292	13,41
	Ogrevanje prostorov	MWh	2,9959	20,8690	62,52	2,9959	20,8690	62,52
	Dodatek k ceni - daljinska toplota	MWh	0,0000	0,0000	0,00	2,9959	0,5000	1,50
	Števnina topl. energ.	kom	0,1773	7,7900	1,38	0,1773	7,7900	1,38
	DDV 20 %		77,3133		15,47	78,8112		15,77
2.	Ogrevanje vode							
	Ogrevanje vode	m3	1,9286	2,3857	4,60	1,9286	2,3857	4,60
	Števnina topla voda	kom	0,0714	1,2800	0,09	0,0714	1,2800	0,09
	DDV 20 %		4,6011		0,92	4,6011		0,92
	DDV 8,5 %		0,0914		0,01	0,0914		0,01
	SKUPAJ				98,41			100,20
Z.ŠT.	Komunalna storitev		JANUAR 2010 - BREZ DODATKA			FEBRUAR 2010 - Z DODATKOM		
1.	Zemeljski plin							
	Dobava zemeljskega plina	Sm3	237,0000	0,3551	84,16	237,0000	0,3551	84,16
	Taksa za obrem. zraka CO2	Sm3	237,0000	0,0238	5,64	237,0000	0,0238	5,64
	Trošarina	Sm3	237,0000	0,0060	1,42	237,0000	0,0060	1,42
	Omrežnina - fiksni del C(DK)	mesec	1,0000	16,9963	17,00	1,0000	16,9963	17,00
	Omrežnina - variabilni del C(DK)	Sm3	237,0000	0,0920	21,80	237,0000	0,0920	21,80
	Dodatek k ceni - zemeljski plin	Sm3	0,0000	0,0000	0,00	237,0000	0,0050	1,19
	Omrežnina meritve	dan	31,0000	0,0266	0,82	31,0000	0,0266	0,82
	DDV 20 %		130,8462		26,17	132,0312		26,41
	SKUPAJ ZEMELJSKI PLIN				157,02			158,44
Primerjava porabe in stroškov komunalnih storitev januar 2010 / januar 2009
Komunalno podjetje Velenje izstavlja uporabnikom račune za opravljene komunalne storitve, kot so oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odplak, oskrba s toplotno energijo ter za storitev ravnanje z odpadki. Slednjo storitev opravljamo za koncesionaija, družbo PUP SAUBERMACHER, d.
0.	o. Z eno položnico uresničujemo predvsem dva cilja: lažje poslovanje in nižji strošek provizije pri poravnavanju mesečnih obveznosti za uporabnike.
V spodnji preglednici je prikazan pregled porabe in stroškov komunalnih storitev za januar 2010 v primerjavi z enakim mesecem lani za stanovanje (etažno enoto) s 75 kvadratnimi metri površine, v katerem bivajo 3 osebe.
1.	Oskrba s toplotno energijo, s pitno vodo, oskrba odvajanja in
v • w v	•	■■■
čiščenja odplak
Podatki v zgornji tabeli kažejo, da je strošek za isto količino navedenih komunalnih storitev v januarju 2010 enak strošku iz januarja 2009, znesek na položnici pa je višji za 0,34 evra. To pa zaradi višje cene okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda iz meseca oktobra 2009.
Cene komunalnih storitev (ogrevanje prostorov, mrzle vode, odvajanja in čiščenje odplak) se v letu 2009 niso spremenile.
Vjanuarju 2010 so bile povprečne temperature nižje za -1,89 °C, v decembru 2009 pa so bile višje za 1,57 °C, zato je bila poraba v letošnjem januarju višja kot decembra 2009, posledično je zato višji strošek na položnicah za mesec januar 2010.
I KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d. o. o.
2. Oskrba ravnanja z odpad ki
Zaradi odlaganja nenevarnih odpadkov na regijsko odlagališče v Celju je cena storitve ravnanja z
odpadki letošnjega 1. januarja precej poskočila /tabela spodaj). Višja je za 40,03 %. Je pa nekoliko nižja cena okoljske dajatve za odlaganje odpadkov.
Pregled povprečnih zunanjih temperatur po letih
3,16
2,31
20
55 0,13
-1,01
1,99
2006
20
I
-1,13
□1.64	1,57
I J
2008
2019
-1,57
2010
-1,89
-2,88
]Januar «December
»'"VAS
Napotnik v beli garderobi
V razstavišču Barbara Muzeja premogovništva Slovenije so ob slovenskem kulturnem prazniku odprli razstavo del akademskega kiparja Ivana Napotnika - Kipci Deček z žogo, Ikarus in Ela Napotnik javnosti predstavljeni prvič
Milena Krstič - Planine
Velenje, 3. februarja - V počastitev slovenskega kulturnega praznika so v beli garderobi Muzeja premogovništva Slovenije na Starem jašku odprli razstavo del akademskega kiparja Ivana Napotnika (1888 - 1960).
Ljubitelje umetnosti sta nagovorila direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved in župan občine Šoštanj Darko Menih, o avtorju in njegovih delih je spregovorila likovna kritičarka mag. Milena Koren Božiček, s kulturnim programom pa sta žlahtni dogodek obogatila sopranistka in članica graške Opere Gordana Hleb ter pianist, vokalist in korepetitor v različnih produkcijah po slovenskih gledališčih Joži Šalej.
Tri umetnikova dela, ki so v las-
ti Premogovnika Velenje, Deček z žogo, Ikarus in Ela Napotnik, so
javnosti predstavljena prvič. Čeprav je o umetniku, njegovem
Mag. Milena Koren Božiček ob Napotnikovem Dečku z žogo.
delu in življenju znanega veliko, pa se tudi tistim, ki se z njim ukvarjajo, vedno znova odpirajo tako novi kipi kot nova spoznanja. »Poudarek raz stave je prav na teh treh kipih. Na njihovi osnovi so se tudi začele priprave na to razstavo. Vsi trije kipi so iz kasnejšega obdobja umetnikovega ustvarjanja. Menije posebej drago, daje med njimi Deček z žogo, na katerem so vidne nekatere sledi, ki smo jih v proučevanju Napotnika že omenjali kot njegovo značilnost, na tem kipu pa so tudi vidne. Avtor je na kipih, ki jih je izdeloval iz njemu tako ljubega lesa negnoja, s puščanjem lubja skušal pričarati poseben način. To je velika posebnost, velika vrednost pa, da je po vseh teh letih, nedvomno vsaj šestdesetih, ta les še ves živ, na njem ni videti posledic napada zajedalcev,« pravi likovna kritičarka mag. Milena Koren Božiček. Razstava je nastala v sodelovanju z Občino Šoštanj, ki je za potrebe te razstave tudi odstopila nekaj umetnikovih del, ki bodo našla mesto v prihodnji stalni Napot-nikovi postavitvi v Mayerjevi vili v Šoštanju. Župan Darko Menih je bil povabila izjemno vesel. »Napotnik je bil izjemen umetnik in je z zlatimi črkami zapisan v kulturno-umetniško zgodovino Šoštanja.«
Dr. Milan Medved pa je v nagovoru zbranim med drugim rekel: »Obiskovalci in gostje naših razstav vedo, da skušamo ob njih vedno najti kakšno vzporednico. Tudi tokrat smo jo. Rojstna letnica Ivana Napotnika je leto 18 88, to pa je tudi letnica, ki je zapisana na izva-žalnem jašku Škale.«
Razstavo so pripravili v sodelovanju z Občino Šoštanj in Galerijo Velenje, s čimer so v Premogovniku znova pokazali, da jim je sodelovanje z okoljem zelo pomembno. »Premogovnik v svojem okolju ni prepoznaven le po pridobivanju premoga, ampak tudi po vrsti dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo in jih podpiramo.«
Z otvoritve. O Napotniku še ni povedano vsega.
»K vam se rad vračam«
Pravi fotograf in dokumentarist Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Janez Eržen - Razstava njegovih fotografij »Jaz, gledalec« bo v velenjski Knjižnici na ogled do začetka marca
Nina Mavec Krenker je v pogovoru z gostobesednim Janezom Erženom razkrila zanimive
podrobnosti iz njegovega življenja in dela.
Velenje, 4. februar - V okviru letošnjega kulturnega praznika so na Javnem skladu za kulturne dejavnosti (JSKD), Območni izpostavi Velenje, skupaj s Knjižnico Velenje pripravili razstavo in pogovor z avtorjem razstavljenih dokumentarnih fotografij Janezom Erženom. V velenjski Knjižnici se je v četrtek z njim pogovarjala Nina Mavec Krenker, ki Eržena dobro pozna, saj sta praktično sodelavca. Poznamo pa ga tudi mi in nena-
zadnje tudi vi, saj tudi v Našem času občasno objavimo njegove fotografije. Sploh s kulturnih dogodkov, ki se ne dogajajo v Šaleški dolini, na njih pa po vsej Sloveniji sodelujejo tudi naši ljubiteljski umetniki.
Janez Eržen se je celo življenje ukvarjal z ljubiteljsko kulturo, zadnjih osem let pa je redno zaposlen na republiškem JSKD. Letos se bo upokojil, a fotografskega aparata zagotovo ne bo odložil. Morda bo
imel le več časa za »svoje« gore, kamor redno zahaja. Po energijo in sprostitev. Dokumentarne fotografije, kijih ta mesec razstavlja v velenjski Knjižnici, so nastale na različnih državnih revijah in prireditvah po vsej Sloveniji. Med njimi jih je kar nekaj nastalo v Velenju, kamor Janez rad prihaja. Povedal nam je: »Moje delo je lepo in hkrati naporno. Tega, kar delam jaz, drugi ne počenjajo. Novinarji na prireditvi naredijo nekaj pos-
netkov, jaz pa moram poslikati vse, od trenutka, ko se zastor odpre, do trenutka, ko se zapre, saj dokumentiram. Pogoji za fotografiranje v dvoranah so zelo različni, največkrat slabi, zato se je temu treba prilagoditi. Res je, da pogosto fotografiram tudi prireditve v Šaleški dolini, saj imate odlično domačo produkcijo, sploh na področju plesa. Vedeti morate, da obiskujem prireditve po vsej državi, a k vam se rad vračam. Iz različnih vzrokov. Imate tudi odlično tehnično opremljeno dvorano, kakršnih je po Sloveniji malo, zame pa to pomeni boljše pogoje za delo. Poleg tega se pri vas res veliko dogaja, dogodki pa so zanimivi in kvalitetni.«
Izve de li smo še, da raz stava, ki je res vredna ogleda, potuje po Sloveniji. »Nikoli nisem mislil, da bom iz fotografij, ki nastajajo pri mojem delu, pripravil razstavo. K temu so me spodbudili, veseli pa me, daje povsod naletela na veliko zanimanje. To me res veseli, sploh ker dobivam tudi zelo pozitivna mnenja tako od fotografov kot obiskovalcev,« nam je še povedal Janez Eržen. Da je bil večer še lepši in bolj pester, so poskrbeli pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Gorenje Velenje pod vodstvom Katje Gruber ter mlada plesalka Zoja Krenker, ki seje predstavila z avtorskim plesom.
■ bš
KOLONA
Ustvarjalnost na prepihu vrednot
Matjaž Salej
Naslov bi lahko povedali tudi drugače, »iskanje ustvarjalnosti« ali »kulturne vrednote na političnem prepihu«. Kajti kultura je danes pač v službi politike in kapitala. Politika, ki usmerja kulturno sfero, od njega zahteva ideje, kulturni presežek. Nekaj, kar sama ne more storiti, dokler se ubada sama s sabo, s političnimi nasprotniki, z obstankom na oblasti. In kultura ne more ustvarjati s presežkom, če je pod ideološkim pritiskom, pritiskom, ki izvira na drugi strani iz institucionalnih omejitev. Dokler umetniške ideje ne izvirajo v kreativnosti, ki ji moralno podporo dajejo civilna gibanja in ne enosmeren pogled, ki se z volitvami izmenično izmenjuje na štiri leta, takrat je kultura idejno neproduktivna. Zaman je recimo uspešno filmsko znanje profesionalnih ustvarjalcev, če jih država ne podpira, ker so predragi za takšno malo državo in to kljub temu, da danes živimo v času filma, ki ga mladi kot sodobno, sedmo umetnost, morda še najbolj razumejo. Kaj nam rabijo recimo domači muzikali, če opevajo vrednote, ki jih je ekonomska tranzi-cija zavrgla. Ker so se izgubile vrednote, ki bi lahko obstale kljub mehkemu prehodu v tržno ekonomijo. Kaj nam rabijo vzgojne vrednote, če jih šolstvo ob ne more vzpostavljati in implementirati v šoli, ki je naravnana pretežno storilnostno, kultura v njej pa izgublja pomen. Kaj velja ljubiteljska kultura, če domači upokojenski pevski zbor ne upa pripraviti skromne, a srčne pevske prireditve in kulturne izmenjave, ker nima denarja in moči, da bi poravnal avtorske pravice edini avtorski agenciji pri nas. Ta pa dobesedno odtujuje skromna materialna sredstva ljubiteljski in neprofesionalni kulturni sferi in jo izenačuje s komercialno sfero. Na takšen način ljubiteljska društva res težko preživijo ob finančnih drobti-nah države in lokalne skupnosti.
Danes lahko od kulture živijo le redki ustvarjalci, ki imajo status kulturnega delavca. Morajo biti izjemno prodorni, ustvarjalni in kreativni, na nek način se morajo skoraj umetniško prostituirati. Država produkcijsko podpira le izjemne projekte, res pa je, da so včasih bolj zaščiteni poustvarjala kot ustvarjalci. Kreativno avtorsko delo je s prekomerno zaščito avtorskih pravic v segmentu popularne (beri populistične) glasbe celo bolj zaščiteno kot v umetniškem in ustvarjalnem pogledu, pa naj bo to literatura, likovna umetnost, nekomercialna glasba...
Vrednote so se od začetka devetdesetih spremenile. Morda je celo bolje reči, da so nekatere izginile, recimo tisti pozitiven idealizem. Vrednota je postala kapital, oblast, politična pripadnost. Te vrednote pa v kulturni sferi ne opravičujejo sredstev za dosego svojega cilja. S temi vrednotami so prežeti tudi mladi, novi bodoči kulturni ustvarjalci. In če iščemo nosilce kulturne identitete v domači ljubiteljski kulturi, so to ustvarjalci in akterji, ki jim je kapital, ideološka pripadnost drugotnega pomena. Pomemben jim je estetski učinek in resnica v kulturi. Kjer prevlada zabava, estetska brezhibnost v pomanjkanju spoznavne resnice, kultura brez družbeno kritičnega ozadja, tam v kulturi ni dolgoročnega uspeha, ni nečesa, kar lahko označimo z več. V dolini premoremo kulturne presežke, ustvarjalne in poustvarjalne. Rezmanov literarni presežek Skok iz kože, tudi v gledališki izvedbi in preobleki, ostaja nekaj več prav zato, ker njegovi izvirni ustvarjalni vzgibi niso bili ekonomsko in politično motivirani, ampak družbenokritično naravnani, liki in akterji pa realni odsev družbe in okolja. Šaleški akademski pevski zbor dosega mednarodne uspehe tudi zato, ker poustvarjalnost ansambla in dirigentke ni naravnana na prevladujoče popularno, trendovsko (»nedeljsko-večerno«) razumevanje vokalne zborovske glasbe, ampak jim petje v smislu interpretacije pomeni še kaj več kot dosledno branje not. In tudi velenjski dramski igralec Marko Mandičžanje nagrade iz leta v leto zato, ker z igro misli resno, dobesedno do kože, brez predsodkov, s tistim otroškim entuziaz-mom, kot nekoč, ko se je še kot dijak preizkušal v scenskih umetnostih.
Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje
107,8 MHz
tAonjSKO IDO CAS©PDSDOl M®ZAllK
Glasbene novičke
Rumeno novinarstvo
Novinarji Celjskega območja se povezujemo v društvo, ki pripravlja različne aktivnosti, strokovna srečanja in okrogle mize, pa tudi družabne dogodke. Spomladi se dobivamo na tradicionalnem kegljanju, jeseni na gobarskem pikniku, srečanje pa pripravimo tudi ob novem letu. Tokratnega smo združili z občnim zborom.
Na njem je naš predsednik Miran Korošec zelo kritično ana-
liziral stanje, v katerem se je znašlo novinarstvo, ki prepogosto podlega številnim političnim in ekonomskim pritiskom, predvsem pa (na to nismo čisto nič ponosni) postaja vse bolj rumeno. »Novinarji« - včasih se zdi kot, da to delo lahko opravlja že kar vsak, iščejo predvsem afere in pogosto zamegljujejo dejansko stanje, potem pa nas na terenu seveda mečejo v isti koš. Pogosto imamo težave tudi s pri-
dobivanjem informacij; to še posebej velja za celjsko policijsko upravo (kjer očitno dajejo prednost le nekaterim), s katero bomo skušali pripraviti pogovor v prihodnjih tednih.
Letos bomo izdali tudi naš humoristični časopis Pipec, ki izhaja že petdeset let in je edini tovrstni časopis v Sloveniji. Lani smo zaradi recesije zatajili, letos pa spet računamo, da nam bodo podjetja pri tem pomagala. To je pravzaprav tudi edini vir, ki ga ima društvo za svoje delovanje.
■ mz
Novinarji želimo našemu stanu vrniti ugled
Bäk)
... na kratko...
DAN KITARE
Jutri, v petek, 12. februarja, bodo v Mladinskem centru Velenje pripravili dan kitare. Začel se bo ob 14 h s predvajanjem dvd-jev s posnetki legendarnih kitaristov, ob 19-h pa bo razstava kitar in basov Davorina Severja z možnostjo preizkusa vseh razstavljenih modelov. Ves čas bo potekala tudi delavnica na temo kitar, ob 21 h pa bo sledil koncert, na katerem bodo nastopili Tribute, Uroš Planinc Group, Barska Muha in Kolektiv 69.
ALENKA GODEC
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani 14. februarja pripravlja gala Valentinov koncert, na katerem bodo poleg nje in spremljevalne zasedbe nastopili še gostje Tinkara Kovač, Severa Gjurin in Janez Dovč. Občin stvu bo Alen ka predstavila tako uspešnice z zadnjega albuma So najlepše pesmi že napisane kot tudi nekaj njenih sta-rej ših skladb.
T-SET
Debitantski album hip-hop kolektiva T-Set z enostavnim naslovom T-Set je 1. februarja ugledal luč sveta. Album, ki ga je pred nekaj meseci napovedala skladba Marija, prinaša 14 skladb, ki vsebujejo tako elemente starejšega hip hopa kot novejšo hip hop produkcijo.
DRE VORED
Domači glasbeni prostor je bogatejši za glasbeni izdelek novomeške zasedbe Drevored z naslovom Dekade. Gre za zasedbo, ki je delovala v letih 1979 do 1989, a je svoje skladbe šele zdaj izdala na nosilcu zvoka. Pesmi so posneli na novo, izid albuma pa je že poleti napovedala sklad ba Polet na noč.
OTIUM
Oti um je še en novo meš ki bend, ki je v teh dneh izdal svoj prve nec z naslovom Tu in zdaj. Prinaša 12 skladb z divjimi kitarskimi rifi, funky bass ritmi s pridihom popa in ženskim vokalom. Prvi single z albuma je sklad ba z naslo vom Revo lu ci ja za naju.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	COTO feat. BOŠTJAN DERMOL - Tina
2.	DWL CITY - Fire Flies
3.	BOB SINCLAIR - Peace Song
Zednko Cotič Coto, znani primorski kitarist, je lani objavil svoj prvi samostojni album. Na njem je deset znanih slovenskih uspešnic, ki jih je Coto ob pomoči aranžerja in producenta Jana Plestenjaka preoblekel v novo preobleko, zapeli pa so jih znani slovenski pevci. Prvi singl Črta, ki ga je zapela Neisha, je takoj postal velika uspešnica, kot kaže, pa gre po isti poti tudi drugi singl s te plošče, skladba Tina, ki jo je tokrat zapel
pevec skupine Nude Boštjan Dermol. Skladbo ste izbrali za pesem tedna na Radiu Velenje, glede na gostujoča imena na tem albumu, pa se lahko podobnega uspeha nadeja še katera od skladb na njem.
I ■
I ■
I
LESTVICA

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Ansambel Erazem - V naši kantini
2.	Rimljani - Kaj sanjariš
3.	Ansambel Spev - Tvoje oči
4.	Malibu - Na Valentinovo
5.	Ansambel Snežnik - Najin svet je harmonija
6.	Trio Špica - Ko ljubezen daš nekomu
7.	Iskrice - Ker te ljubim
8.	Zapeljivke - Dobra vila
9.	Slovenski muzikantje - Moj fant je veseljak
10.	Ansambel A je to - Skok čez plot
... več na: www.radiovelenje.com
San Remo brez Carle Bruni?
Od 16. do 20. februarja bo v San Remu že šest de setič pote kal naj -znamenitejši italijanski popevkar-ski festival. Tam kljub prizadevanjem žal ne bo našega Rudija Bučarja, kot kaže pa na festivalu ne bodo videli tudi Carle Bruni, nekdanje manekenke, pevke in predvsem žene francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Francoska prva dama je namreč odpovedala udeležbo na znamenitem festivalu, potem ko je italijanski popevkar Simone Cristicchi s svojo ironično pesmijo na temo fran-
Nude prihajajo v Max klub
Celjska sku pi na Nude, ki sicer deluje že več kot petnajst let, v tem času pa je nanizala vrsto uspešnic, je ena tistih, ki dokaj redno nastopajo tudi v velenjskem klubu Max. Tudi letos bo tako, saj se bodo Celjani velenjskemu občinstvu spet predstavili na koncertu prihodnji petek, 19. februarja. Skupina je v slovenskem glasbenem prostoru trenutno aktualna z balado Izpolniva želje, tretjim singlom z njihove zadnje plošče Sedem svetov, še pred pomladjo pa naj bi izdali tudi »živo« ploščo s koncertnimi posnetki. Skupina na koncertih navdušuje, saj večina občinstva pozna njihove uspešnice, kot so Balon, Budala, She's De Best, Rola, Mal narobe, Razlog ... in mnoge druge, ki jih z veseljem prepeva skupaj s skupino.
Beyonce nesporna zmagovalka
31. januarja je v Los Angelesu potekala 52. podelitev glasbenih nagrad grammy. Glavna zvezda letošnje podelitve je bila pevka Beyonce, ki se je zapisala v zgodovino kot prva ženska, ki ji je na eni
I ■
I ■
I
najboljši moški R&B vokal ter najboljši R&B album, skupina Green Day je pobrala grammyja za najboljši rock album, Eminem pa je odnesel nagrado za najboljši rap album.
V Slovenijo prihaja Parni valjak
coskega predsednika in njegove žene dvignil nemalo prahu. Bruni-jeva tako ne želi biti navzoča, ko se bo Cristicchi v pesmi Meno male norčeval iz nje.
Italijanski mediji zdaj povzemajo Cristicchijeva zagotovila, da se nikakor ne želi norčevati iz Carle. Zmagovalec Sanrema 2007 naj bi celo odpotoval v Pariz in poskušal pre-
nikoli sami
107,8;
podelitvi uspelo osvojiti šest nagrad. Vendar pa je najbolj prestižno nagrado za album leta odnesla Taylor Swift za svoj šele drugi album kariere Fearless. Dvajsetletna Taylor je postala najmlajša dobitnica nagrade za album leta, pobrala pa je še tri grammyje. Grammyje so sicer podelili v kar 109 kategorijah. Nagrado za ploščo leta je dobila skupina Kings of Leon, Lady Gaga je dobila dva, skupina Black Eyed Peas pa tri grammyje. Maxwell je od šestih nominacij odnesel grammyja za
Potem ko so Aki, Hus -n ostala druščina Parnega valjka konec leta 2009 po dolgem premoru izpeljali krajšo turnejo po Hrvaški in razprodali vseh devet koncertnih dvoran, je postalo jasno, da se legendarna zagrebška skupina vrača na sceno. Po štirih letih v pokoju so se na veliko veselje publike Parni valjak napos led le odlo či li, da kari e ro nadaljujejo, da so se vrnili v velikem slogu, pa priča tudi s čustvi nabit nedavni koncert v zagrebški Areni, kamor so privabili več kot 20.000 oboževalcev. Parni valjak se je po izjemni, skoraj 35-letni karieri, v kateri so izdali16 studijskih albumov, 6 koncertnih albumov, 2 albuma singlov in 5 kompilacij, vrnil v stare tirnice in nadaljuje glasbeni pohod tudi v Sloveniji. Številne oboževalce bodo razveselili s tremi koncerti, in sicer v Ajdovščini (20. marca), Mariboru (26. marca) in v Ljubljani (28. marca).
pričati jezno predsednikovo ženo, naj vendarle pride na festival.
Elvis Jackson na MTV
Elvis Jackson slovijo po izjemno energičnih in zabavnih koncertnih nastopih, zato so se odločili da bodo ob 12. obletnici delovanja posneli koncertni nastop 23. marca lani v razprodani Cvetličarni Mediapark v Ljubljani, na katerem so promocijsko predstavili album Against The Gravity. Zdaj si bodo ta koncert lahko ogledali tudi tisti, ki skupine niso imeli priložnost videti in slišati v živo. Glasbena tv postaja MTV bo namreč v soboto, 13. februarja (ponovitev v nedeljo, 14. februarja), predvajala 60-minutni posnetek njihovega nastopa. Poleg novejših pesmi in single uspešnic This Time (z gosti), Dry Your Tears ter Not Here To Pray, boste lahko uživali v največjih hitih skupine, kot so Johnny, Morning, Hawaiian clu, Market Sweets in drugih.

Zavarovalničar Miran Ahtik menda Matjažu Šaleju:
»Sem zvedel, da si boš privoščil ogled svetovnega nogometnega prvenstva v Južnoafriški republiki. Že razmišljaš kaj o zavarovanju!?« Šalej:
»Razmišljam, razmišljam ...«
4 Borut Jenko gotovo sodi med zadovoljne upokojence. Tako je veselo, v družbi kakšnih tridesetih prijateljev, praznoval rojstni dan. Povabljenci pa so bili v negotovosti, ali gre za okrogli jubilej ali ga ta čaka šele naslednje leto. Ko jim je pojasnil, da jih je povabil na rojstni dan, ne na praznovanje jubileja, je bilo nejasnosti konec. Bodo pač na praznovanje jubileja povabljeni prihodnje leto. Leto gor ali dol' ... Ne kaže jih toliko, kot čvek ve, da jih ima. Borut je tudi navdušen 'marauhovec '. Obožuje sivke (zimske kolobarnice). Gobji sladokusci trdijo in tudi Borut je v to prepričan, da so veliko bolj okusne kot jurčki ali 'marauhi'. Zanje bi dal celo bogastvo. In seveda zdravo pije - najraje ..., slika vse pove.
* Velenjska podžupanja Majda Gaberšek je velika ljubiteljica umetnosti. Zato jo pogosto vidimo na različnih kulturnih dogodkih. Njena sogovornica Melita Brodnik za njo ne zaostaja, saj z možem Tonetom tudi rada zaideta v kulturne hrame. Po letošnji osrednji velenjski prireditvi ob kulturnem prazniku sta si bili sogovornici edini. »Četudi je zunaj zima in mraz, se splača iz toplega naslonjača. Odlični dogodki ne le ogrejejo, ampak tudi razvedrijo,« sta družno ugotavljali.
Munti je zakon!
Nekaj sto gledalcev se je v nedeljo popoldne in na večer zbralo ob šoštanjski »Planici«, na Muntiju pod Goricami, kjer so potekali smučarski skoki
Milena Krstič - Planine Foto: Dejan Tonkli
Šoštanj, 7. februarja - Pozna se, da Smučarsko skakalnemu klubu Šoštanj zadnje štiri zime niso bile naklonjene in tako niso mogli pripraviti tekmovanja v smučarskih skokih na 18-metrski skakalnici na
Muntiju pod Goricami. Kako si sicer drugače razlagati množico, ki je v nedeljo popoldne prišla na prizorišče skokov? Med tistimi, ki se mu je zaradi tega najbolj smejalo, je bil predsedniki kluba Boris Goličnik, pa čeprav utrujen, saj priprava skakalnice - za kar ima zasluge tudi veliko prostovoljcev - ni bila
mačji kašelj.
Mogo če je bilo zraven celo malo treme. Šoštanjsko »Planico«, kot ji radi rečejo domačini, je prišel namreč preizkusiti tudi dvakratni svetovni prvak v smučarskih skokih Primož Peterka. Tekmovalni del pa je imel na skrbi Jože Ogra-jenšek, ki ima na tem področju bogate izkušnje.
Tekmovanja so potekala športno, ob bodrenju številnih. Tudi tistih, ki so se greli ob šanku iz snega. Marsikoga je tam potem, ko je bilo tekem konec, spodbujal tudi kdo, kije prej tekmoval. Vsekakor
so v nedeljo v Šoštanju naredili pester športno družabni dogodek, za katerega so poželi vrsto pohval.
Predsednik kluba je gledal tudi v zgodovino in čas, ko so se v Šoštanju smučarski skoki začeli. Včasih so na svečnico fantje turno smučali s Skornega, pri zgornjem Acmanu pa skakali čez visok rob, kije bil kot nalašč za skakalnico. To jih je tako navdušilo, da so začeli iskati primeren kraj za »pravo« skakalnico in ga okoli leta 1940 tudi našli na Buijanovem hribu v Met-lečah, okoli leta 1950 pa so zgradili skakalnico v globeli, ki so jo ime-
novali Monte grapa in na njej vsako leto prirejali tekme. Bili zelo uspešni, a potem je prišlo obdobje, ko so skoki zamrli, ko tekem niso več prirejali in ko je skakalnico začel najedati zob časa.
Pred osmimi letu pa so v Šoštanju skakalnico spet začasno usposobili in pripravili tekmo v smučarskih skokih, leto pozneje so ustanovili Smučarsko skakalni klub Šoštanj. Vanj je trenutno vključenih okoli 30 vnetih članov. Takoj po registraciji so začeli izvajati aktivnosti za obnovo skakalnice, naredili so novo zaletišče.	■
Peterko smo velikokrat že videli, a ne na Muntiju.
Rezultati odprtega prvenstva
Cicibani do 9 let: 1. Jan Bombek (Vizore), 2. Jaka Mohedinovič (Caplja), 3. Vid Rošer (Mislinja); dečki do 10 let: 1. Timi Zajc (Vizore), 2. Ožbej Jelen (Velenje), 3. Rok Jelen (Velenje); dečki do 11 let: 1. Vid Vrhov-nik, 2. Aljaž Ostrec, 3. Gašper Brecl
(vsi Velenje); člani: 1. Milan Živic (Ljubno), 2. Vid Gostečnik (Mislinja); deklice do 11 let: 1. Jerneja Brecl, 2. Pia Slamek (obe Velenje); veterani od 30 - 45 let: 1. Primož Peterka (Triglav), 2. David Bizjak (Vizore), 3. Darko Rezec (Vrh nad Laškim); veterani nad 45 let: 1. Srečko Škoberne, 2. Zlatko Kolarec (oba vrh nad Laš-
kim).
Na Muntiju pa so se skakalci pomerili tudi z alp ski mi smuč mi. Rez ul tati: mladinci: 1. Žiga Omladič, 2. Boris Lesnjak, 3. Urban Pogladič; člani: 1. Boštjan Oblak, 2. Srečko Ledinek, 3. Damjan Lemež; veterani: 1. Franc Poročnik, 2. Silvo Gmajner, 3. Jože Pli ber šek.
[trkanje
Otoplitev v Velenju
Nekateri so v Velenju zadnje dni zaznal i dvig temperature. Malo bolj vroče je postalo zato, ker j e Gorenje hladilnii ke preselil o v Valjevo.
Enokobarvnost
Ko j e šlo za podporo gradnji novega bloka 6 šoštanjske termoelektrarne, j e bila razprava v velenjskem mestnem svetu povsem enobarvna. In sklep soglasen. To vendarle ne pomeni, da bi na sejah sveta moralo biti vedno tako. Čeprav bi si to kdo želel.
Ukre pi
Po mnenju nekaterih že, po mnenju drugih šele, smo v Sloveniji dobili ukrepe za lzhod iz krize. Mnoge bolj zanima, kdaj bomo iz krize res krenili.
Ne po vodi
V	Velenju računajo na državni denar za zagotovitev pitne ln ureditev odpadne vode. Upal o seveda, da ta pričakovani denar za vodo ne bo splaval po vodi.
5, 6 in že 7
Nekaterim v Slovenij i še vedno ne gre v račun, da bi v Šoštanju štel i tudi do 6. A tam pogle-dul el o že po 7.
Za zgled
Mnogi menij o, da j e akcijo »Lokalc« treba podpreti ln ohraniti ta način mestne vožnje. Če že ne zaradi drugega, zato, da bo Velenje še naprej lahko za zgled Celjanom. Tam namreč pogosto slišimo: če ga imalo Velenj-čani, zakaj ga ne bi uvedli še pri nas.
Mesto kulturi
Dobro, da le naš kulturni praznik res tudi državni ln dela prost dan. Tako na ta dan tudi ni sej parlamenta ali kakšnih sej občinskih svetov ln tako odpade vsaj kakšna možnost nekulturnih prireditev.
Tako in drugače
V	mnogih kralih še pril manjkuj e stanovanj -ker si j ih ljudj e ne morelo kupiti. Marsikje pa j e veliko novih stanovanj praznih; tudi zato, ker si j ih ljudj e ne morej o kupiti.
Razkorak
V	teh pomladanskih dneh smo spet priča medgeneracijskemu razkoraku. Mladi se vesel i-jo maturantskih plesov. Mnogih njihovih staršev je tega plesa zelo strah.
REPORTAŽA
Smetarski ni lahek
Koliko odpadkov smo v petek dopoldne pobrali, ne vem, vem pa, da »smetarski« ni lahek
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 5. februarja - Točno ob šestih smo se dobili v »raportni« sobi. Sama sem bila že nekaj minut prej na parkirišču PUP Sauberma-cherja na Koroški, med lepo poravnanimi smetarskimi vozili. Praznimi. Očiščenimi. Pripravljenimi za akcijo.
je stanje otoka komentiral šofer. »V teh zbiralnicah najdemo vse mogo če. Ni da ni. Se pa spre mi-nja na bolje. Občani spoznavajo, da je treba drugače,« sta se pogovoru pridružila druga dva. Bo pa za to, da bodo povsem povsod spoznali, še potreben čas.
Ljudje pa kot ljudje. Nervozen voznik, ni mu zameriti, za njim je
S to ekipo smo začeli... Zadolženi smo bili za zbiralnice.
»Aha, a vi ste napisali, češ kaj bomo ločevali, ko pa potem smetarji tako ali tako vse pomešajo,« mi je očital eden od tistih v »raportni«. Tam, kjer »fantje« dobijo potne naloge za predvidene dnevne rajone. Petinpetdesetjih je. Sedem jih je na novo prišlo letos.
Seveda sem se očitka branila. Da tako pravijo ljudje, ne jaz. Da pa bi se sama - tudi zanje - zdaj rada prepričala, da nimajo prav. Da grem zato z njimi 'na smeti'.
Marcel Hriberšek, vodja koncesije, tisti, s katerim sem se za akcijo dogovorila, je tudi prišel. »Je zgodaj?« je vprašal. Seveda je bilo zgodaj. Pa mrzlo tudi. Ekipe so organizirane v dve skupini, smetarske in za zbiralnice. »Pristojni smo za osem občin,« je rekel.
Z eno od ekip, vedno jo sestavljajo trije, eden vozi, dva praznita, Slavko Bačovnik, šofer, ter Martin Bezovšek in Karli Ribič, ki sta praznila, smo zapeljali za »staro Namo« v Velenju, v ekipi za zbiralnice. V petek so pobirali papir. Frakcije pobirajo po urnikih, en dan steklo, en dan plastika, en dan papir, en dan pločevinke, vmes je čiščenje zbiralnic.
V ekoloških otokih 'ni da ni'
»No, zdaj pa poglejte, kaj vse je tukaj ... Televizor, kosovni odpadki ... Vse to bi lahko ljudje brezplačno pripeljali v zbiralnico ...«,
bilo osem ur nočnega dela, nanj je doma čakala topla postelja, je bil hud, ker ni mogel zapeljati mimo smetarskega vozila. Ampak to isto smetarsko vozilo že dobre pol ure kas neje tudi samo ni moglo do zbiralnice med Jenkovo in Prešernovo, tudi v Velenju. Pot mu je bloki-
450 in 500 posodami je treba sprazniti na en šiht. Poleti in pozimi,« je pripovedoval.
Dvakrat dnevno izvajajo »kipa-nje« na novi prekladalni rampi. Tja vozijo tista smetarska vozila, ki praznijo tako imenovane črne posode, mešane odpadke iz treh šaleških občin. »Odpadke iz Velenja, Šoštanja, Šmartnega ob Paki vozimo na prekladalno rampo v Velenju, ki smo jo zgradili oziroma postavili prav s tem namenom. Odpadke iz Savinjske doline odvažamo v Podhom, kjer je odlagališče še odprto,« je razložil vodja koncesije Hriberšek.
Koliko kilometrov smetarska vozila prevozijo dnevno? »V mestu ekipa dnevno prevozi v poprečju 38 kilometrov, v Zgornji Savinjski dolini pa tudi do 150 kilometrov.«
Po mešane odpadke v Gaberke
Potem smo šli v Gaberke na območje Šoštanja. Tam smo se srečali z ekipo, kije pobirala mešane komunalne odpadke, praznila črne posode. Tisto torej, ki bo kipanje opravila na prekladalni rampi. »Dve furi po 5,5 do 6 ton v eni se teh odpadkov nabere dnevno. Tudi danes jih bo toliko,« je rekel Boštjan Celcer in z Nedžadom Delicem
S to ekipo smo se srečali v Gaberkah. Praznili smo črtne
poso de.
ral nerodno parkiran avto. Voznik lahko da je bil z nočne, z jutranje pa gotovo ne . Kaj v takih primerih? »Vrniti se bo treba kasneje, še danes,« je povedal Nihad Kokic, koordinator del. »Ekipe imajo določene rajone in tudi normo. Med
ke. »Če je nima, mora imeti vrečke, ki se dobijo v cvetličarnah, smeti pa pustiti na zbirnem mestu. Če zadev nimajo urejenih, sledi kazen, ki jo predvidevana odlok. Brez skrbi, se zgodi, da kdo koga prijavi, da nima posode. To, ali je res nima, preveri inšpektor,« je pripovedoval Kokič. Ocenjujejo, da kakšna dva odstotka gospodinjstev posod še nima.
Potem smo šli do Dinosa na
šli s papirjem. Tam so ga stehtali, pripeljano količino vpisali v evidenčni list in ga »kipnili« na kup tis te ga, ki je tam že bil. Oko li papirja se je trudil Milivoj Tesic, že triintrideset let pri PUP-u. Prebira, ločuje papir. Ker je tudi to
Marcel Hriberšek: »Med mešanimi komunalni odpadki je še do 60 odstotkov tistega, kar tja ne sodi.«
cesti Simona Blatnika. S pobranim papirjem. PUP Saubermacher sekundarne surovine (papir, steklo, kovine, plastiko, nevarne odpadke in ostale odpadke) oddaja pooblaščenim ali specializiranim odjemalcem. Če bi bili v akciji dan prej, bi šli s pločevinkami, mogo če plas ten ka mi . Mi smo
Nihad Kokič: »Ekipe imajo normo.«
potrebno. »Notri je 'svega i svaš-ta'. Deset ljudi bi lahko tole prebiralo, bi imelo kaj delati. Papir po papir, če že hočejo tako ... Karton posebej, papir posebej, poli-vinil posebej... Včasih premečem deset kontejnerjev, včasih dvajset, včasih tri. Odvisno od tega, kakšna roba pride. Še šest, sedem let tako, potem pa penzija. Jezi me samo to, da sem pri tem delu sam, ker je »dolgocajtno.«
Nekaj deset metrov stran so bile že prebrane pločevinke, še nekaj metrov stran zabojniki s tistim, kar ni sodilo med surovine in bo šlo drugam...
Že prebrane pločevinke.
»Kipanje« komunalnih odpadkov na prekladalni rampi, kjer
jih stisnejo...
urno zgrabil posodo, jo zataknil na smetarsko vozilo in že je bila prazna in postavljena nazaj. Zvon-ko Gojsek, voznik te ekipe, je povedal, da skrbijo za precej velik in razgiban rajon: »Pristava, Gaberke, Škale, Hrastovec, Cirkovce, cel Šembric, del Konovega.« Dnevno prevozijo med 100 in 115 kilometrov. »Ne vem, ali bo šlo v tisti hrib? Da ni preveč ledeno?« je (po)dvo-mil šofer. Pa je šlo.
Vsak v svojem rajonu pa, ne samo da se srečujejo z najrazličnejšimi odpadki, srečujejo se tudi z različnimi ljudmi. »Uh, eni ljudje so zelo dob ri, eni pa, bom rekel kar naravnost: žleht ko hudič. Med prazniki, ko mislijo, da ne delamo, ne dajo posod ven, potem pa kličejo na firmo, da jih nismo spraznili...«.
Pripovedovali so, da mora imeti vsako gospodinjstvo urejen odvoz odpadkov, vsako gospodinjstvo mora imeti tudi posodo za odpad-
Milivoj Tesič: »Notri je 'svega i svašta'...«
Drugače bo treba, drugače ...
Za še enim vozilom, polnim komunalnih odpadkov, smo šli potem na prekladalno rampo na deponijo. Tam odpadke iz smetar-skih vozil »kipnejo« v zabojnik, stisnejo in tako stisnjene potem odpeljejo na deponijo v Celje. »Zdaj pa poglejte, kaj vse je tukaj, pa sem ne sodi, od pločevink do gradbene ga mate ri a la, nevar nih snovi, celo luč od tovornjaka ... Nad tem bi se bilo treba zamisliti,« je komentiral Marcel Hriberšek. »Treba bo ravnati drugače, če bomo želeli doseči cilj, zbrane mešane komunalne odpadke do leta 2013 zmanjšati za polovico, kot je predvideno v operativnem planu Slovenije,« je dejal. »Ogromno rezerv je še. Po sejalnih analizah, kijih delamo vsako lepo, opažamo, da je v mešanih komunalnih odpadkih od 40 celo do 60 odstotkov takih stvari, ki vanje ne sodijo. Z večjo zavzetostjo bi uspeli to količino zmanjšati.«
Med odpadki se najde marsikaj ... ne samo med komunalnimi, tudi v zabojnikih za ločeno zbrane frakcije.
Vladimir Kompan: »Ljudje vse premalo uporabljajo zbirni center.«
Tudi tako, da bodo ločeno zbrane frakcije odvažali pogosteje, kot so jih. Uredili pa bodo še nove zbiralnice. Če se ne motim, so rekli, da še 54. »Občani pa bodo morali tudi nekako gle da ti na to, da bodo embalažo, predvsem plastenke in pločevinke, pričeli tudi stiskati.«
Namesto v gozd v zbirni center!
Občani lahko ločeno zbrane frakcije brezplačno pripeljejo v zbirni center, kjer jih prevzamejo, pokažejo, v kateri kontejner kakšen kos sodi, če je večji, če je težji, jim pri pretovarjanju pomagajo ... Zbirni center bo po 1. marcu delovni čas podaljšal, odprt bo od 7. do 18. ure.
Nekateri to že vedo. Vladimir Kompan iz Podkraja pri Velenju je v petek dopoldne v zbirni center pripeljal odpadke iz stare hiše v Topolšici. »Ljudje res premalo uporabljajo tole možnost. Če bi jo bolj, ne bi bilo toliko odpadkov po gozdovih, kot jih je. Sem gozdar, rad imam gozd, žal pa v njem vidim marsikaj, kar sodi sem in ne tja,« je preprosto rekel. Pa res. Saj je treba tudi v gozd nekako spraviti, ne?
Nimajo lahkega dela. Ne. Nimajo ga. K sreči pa so ekipa, v kateri se med seboj dobro razumejo. Celo pohvaliti znajo drug drugega. Zaradi tega j e včasih tudi tisto, kar je najtežje, malo lažje. Se mi zdi, da je bilo kar dobro, da sem bila eno dopoldne z njimi. Da sem za vas opazovala, kaj počnejo in kako ravnajo z odpadki, kijih pobirajo. S tistimi komunalnimi in s tistimi iz zbiralnic.
Seveda sem vide la tudi, kak šni smo ljudje. Kako znamo svinjati. Dobesedno.

M
ŠALEŠKI
ŠTUDENTSKI
KLUB
www.ssk-klub.si
Nadenimo si maske
Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz »mesopust«, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti. Danes je pri nas izraz meso-pust zastarel in se ne uporablja več.
Pustni čas je premakljiv in je odvisen od velike noči. Prava pustna dneva sta dva; pustna nedelja in pustni torek. Izročilo so prevzeli Rimljani in si v pred-po mlad nem času ustva ri li več praznikov, ob katerih so se tudi šemili. Praznovanje in šemljenje seje klub upiranju uveljavljajoče se Cerkve nada ljeva lo tudi po pokristjanjenju; od 10. stoletja pa je upor ponehal.
V današnjem času pa se še vedno upiramo. Proti monotonemu vsakdanu, vsiljeni globalizacijski enakosti, napornim delavnikom, korupciji... redvsem preveliki resnosti, ki jo pripisujemo življenju. Sedaj ko poznate pust v teoriji, ga spoznajte še v praksi. Uprite se z nami v soboto, 13. februarja ob 21.00, v Mladinskem centru Velenje in si nadenite svoj najljubši obraz, najbolj grozljivi make-up, najudobnejši kostum ali se oblečite v hipijevskem slo-
gu, kot se bo oblekla ekipa ŠŠK-ja in se vrnila v sedemdeseta ter zažurala, kot so žurali naši starši. Postregli vam bomo tudi s krofi, dobro voljo in izbrali najboljše maske. Vstopnine za zamaskirane ni, za tiste brez mask pa kazen - 3 evre!
V preteklem tednu smo izvedli tradicionalni ŠŠK informativni dan za dijake - Študentje dijakom. Na gimnaziji se je predstavilo več kot dvajset naših članov - študentov in vsak je zastopal barve svoje fakultete. Dijaki so imeli priložnost dobiti informacije iz prve roke, se nasmejati ob anekdotah, videli smo tudi salto študenta DIF-a in odgovarjali na vsa njihova vprašanja. V nedeljo pa smo se kot vsako leto ob kulturnem prazniku člani Šaleškega študentskega kluba spomnili na našega največjega pesnika, Franceta Prešerna. Tokrat malce drugače, kot ste vajeni prejšnja leta. Pripravili smo vam jazz koncert s kvartetom Timoteja Kotnika, vam postregli s figami in nalili belega vina.
Tisti ki še niste postali člani našega kluba, ki skrbi daje vaše študentsko ali dijaško življenje bolj razgibano, se nam lahko pridružite in ste tako deležni tudi vseh ugodnosti. Včlanite se lahko na uradnih urah v petek med 18.00 in 19.00 ter v soboto med 16.30 in 17.30, tako da prinesete potrdilo o šolanju in svojo sliko, če še nimate ŠŠK izkaznice. Potrdila lahko prinesete prav tako na vse dogodke, kijih organiziramo v Velenju.
Upam, da se vidimo v soboto, sicer pa vam želim, da izkoristite teh nekaj pustnih dni. Nadeni-mo si masko ali pa jo za nekaj dni odložimo. Pojdimo ven in zaplešimo, da odženemo zimo in prikličemo pomlad. Ne pozabimo pa na pijačo in jedačo, saj pustu sledi dolgih štirideset postnih dni.
Nika Penšek
Pust, pust ...
Izpitno obdobje se bliža h koncu, približuje se pust. Odložili bomo knjige in nadeli maske. Vsi vabljeni na koktajl party v maskah, ki bo to soboto, 13. februarja, v MC Šmartno ob Paki. Cocktaile bo "šejkal" izkušeni barman. Najlepše, najgrše oz. najbolj izvirne maske čaka sladko pre se ne če nje.
Začeli smo zbirati prijave za enodnevno smučanje na Kaninu, ki bo 27. februarja. Več informacij dobite na spletni strani www.kssf.si. Vsi, ki še niste prinesli potrdila o vpisu za tekoče leto, vabljeni, da to storite na katerem od bodočih dogodkov.
■ Vaš KŠŠF
Nova oblika sodelovanja starsev in sole
V letošnjem šolskem letu je bila na Osnovni šoli Antona Aškerca Velenje staršem tretje- in četrto-šolcev prvič ponujena nova, alternativna oblika sodelovanja s šolo - »šola za iniciativne starše«. To je 24-urna izkustvena delavnica, v kateri lahko starši na kratkih predavanjih, vajah, razgovorih in ob lastnih izkušnjah pridobijo nova znanja za bolj iniciativno in uspešno starševstvo. Poseben poudarek je na osebnih vzgojnih dilemah, vprašanjih in pregledu lastnega reagiranja, zato se na srečanjih prepletajo metode dela v skupinah in posamezno, igra vlog, vodena fantazija, samoocena, pisno in likovno izražanje, sproščanje in podobno.
Vsako srečanje je zamišljeno kot del popotovanja po lastnem vzgojnem delovanju, zato ima vsako posebno tematiko (vrednote, odgovornost, komunikacija, toleranca in upoštevanje različnosti, reševanje sporov, upravljanje s časom ipd.). Delavnice je vodila Dea Hrvatin, ki je tudi članica Slovenskega instituta za psihoter-
apijo in članica Slovenske krovne zveze ter osebna svetovalka, ki želi-ji osebnostno rasti in tako izboljšati kvaliteto življenja.
Od oktobra do konca januarja so se starši srečali dvanajstkrat in po razburkanih morjih, skrivnostnih čereh in obdobjih mirnih voda varno pripluli v pristan. Prav vsak si je prislužil naziv »Iniciativni starši, kapitani«, na kar so vsi še posebej ponosni! Ce bi radi vsaj malo začutili navdušujoč utrip iz njihovega kapitanskega prestola, se sprehodite skozi njihova razmišljanja (starši so podpisani s priimki, ki so si jih nadeli na prvem srečanju).
»Izredno sem navdušena nad delavnicami. Vse superlative bi lahko dala. Predavateljica je zelo topla oseba. Potrebujem razumevanje in tukaj je veliko sorodnih duš. Priporočila bi jo čisto vsakemu, tudi učiteljem in profesorjem.«
(Nataša Nasmejana)
»Nisem vedela, daje šola AA aktivno zraven. Presenečena sem, daje tako malo staršev, ker je to super zadeva. Res pa je, da ko so nam govorili o šoli za starše, nismo točno vedeli, kaj bo. Super je, da lahko izpovemo nekaj svo-
jih težav in potem to izmenjamo. Pri vajah je dobro, da je več manjših skupin, ker se lažje odprem ...« (Andreja Aktivna) »Tu se dobro počutim - nisem edina oseba, ki ima težave. Sedaj malo boljše spim, ker vidim, da nisem tako slaba mama, kot sem mislila.« (Anja Ambiciozna) "Po teh srečanjih poskusimo nekaj od tega, kar smo se tu naučili, sami doma. Ce vsaj nekaj naredimo, je to že super.« (Špela Simpatična) »Videl sem, daje v moji prtljagi (o. a. igra Vrednote iniciativnega starševstva) veliko stvari, ki mi manjkajo. Sedaj vsaj vem, kaj mi manjka. Ozavestil sem kvalitete, kijih premalo upoštevam...« (Elvir Energičen)
» Ce vam povem, da je sedaj zame četrtkovo popoldne najlepše in najbolj sproščujoče v tednu, vam s tem verjetno povem vse. Zdi se mi enkratno, da nam je bila ponujena ta možnost, in mi je kar žal za starše, ki se šole niso udeležili in mislijo drugače. Ce bi to trajalo dlje, bi bilo toliko bolje. Mislim, da sem že in da še bom odnesla mnogo dobrega in poučnega za nadaljnjo vzgojo in življenje. Hvala vam.« (Petra Pozitivna)
■ Janja Pokleka, šolska pedagoginja in koordinatorica Šole za iniciativne starše
Prihaja odprta planinska Sola
Zimski čas je čas izobraževanja, česar se zavedajo tudi pri Planinskem društvu (PD) Velenje. Njegovo vodstvo se skrbno pripravlja na že tradicionalno »Odprto planinsko šolo« (OPŠ), saj je dobra priprava doma odlična popotnica za potepanja po hribih in dolinah.
Na spletnem naslovu planin-sko.drustvo.velenje@siol.net sicer lahko izveste marsikaj, naj pa tu predstavimo njene bistvene informacije. Osrednji namen OPŠ je izo-
rastlinska odeja naših gora in varovanje le-te, na koncu pa bomo prisluhnili predavanju z diapozitivi o Gorniški poti Planica-Pokljuka.
V naslednjem sklopu se bomo seznanili o gibanju (»plezanju«), osebni in tehnični opremi ter nevarnostih in posredovanju Gorske reševalne služ be ob more bit nih nesre -čah.
Sledilo bo informiranje iz orientacije in bivakiranja, poučili se bomo o vremenoslovju - vključno z upo-
PO HRIBIH IN MINA«
vključno s praktičnim delom takšen, da lahko koristi slehernemu planincu - tudi začetniku.
Vabljeni ste člani PD Velenje s plačano članarino ter člani sosednjih in drugih PD s plačano članarino in prispevkom po 5 EUR. Stroški tur v praktičnem delu bodo enaki za vse udeležence ter odvisni od oddaljenosti ciljev.
Zadovoljni udeleženci lanske OPŠ (foto Franci Maršnjak).
braževanje in usposabljanje udeležencev za gibanje po neoznačenih poteh in brezpotjih. Poleg vodstva OPŠ pri njeni izvedbi sodelujejo izkušeni planinski vodniki, njen teoretični del pa se bo odvijal v sejni sobi Zdravstvenega centra Velenje, ki bo prijazno odstopil prostor.
Izobraževanje se bo pričelo 11.2. ob 17. uri (v četrtek) in bo sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu bo najprej predstavljena definicija in predstavitev neoznačene poti in brezpotja,
rabo elektronskih informacij.
Spoznali bomo živali naših gora in njih varovanje ter se poučili o prvi pomoči - teoretično in praktično.
Teoriji bo sledila praksa, predvidoma v dveh turah, na katerih bo izveden praktičen prikaz hoje in plezanja. Možne ture so panoramska pot v južnem o stenju Pece, planina Ravne-Poljske device-Veliki vrh in iz Logarske doline skozi Zrelo na Rjavčki vrh.
Kljub poudarku na neoznačenih poteh in brezpotjih je predmetnik
Pridite in se izobrazite, kajti le tako bodo vaši koraki v gorah varnejši, cilji pa doseženi!
■ Marija Lesjak
KAM NA IZLET?
-	četrtek, 11. 2.: ODPRTA PLANINSKA ŠOLA; - sobota, 13. 2.: TURNO SMUČANJE in Zimski pohod na RATITOVEC
-	Sekcija Komunalno podjetje; - nedelja, 14. 2.: TURNO SMUČANJE - Sekcija Topolšica.
Programi na Strojni šoli
Podjetja kljub gospodarskim težavam kažejo velik interes za mlade kadre, saj bodo le z njimi dolgoročno uspešni. Analize kažejo, da primanjkuje mladih strojnih tehnikov. Prav tako so iskani orodjarji, instalaterji strojnih instalacij, avto-serviseiji in mehatro-niki operaterji, ki jih vse izobra žuje mo na Stroj ni šoli ob veli ki pomoči in sodelovanju
z gospodarstvom. S pridobljenim servisni tehnik in v naslednjem šol-znanjem se lahko zaposlijo v pok- skem letu prvič tudi tehnik meha-licu ali nadaljujejo izobraževanje tronike. v programih poklicno-tehniškega izobraževanja strojni tehnik, avto-
■ Janko Pogorelčnik, ravnatelj Strojne šole
VI PIŠETE, MODROBmA KRONIKA
mladi dopisni«! poročajo
Beseda z besedo o besedi
8. februar. Slovenski kulturni praznik, a za večino zgolj dela prost dan (naj mi tisti pri dobrem sosedu in vseh trgovskih gigantih oprostijo). V spomin na našega največjega poeta kultura odpira vrata. Ku(ltu)ra? Medijsko bom-bandiranje na višku. Pompozno o vsem, čemur je moč dodati pride-
pomote, Prešerna cenim, a verjetno bi si jezični dohtar privoščil še kakšnega več - v dveh stoletjih smo pogoreli na celi črti. Cinizem, samovšečnost, navidezna krepost, pokvarjenost, kije vedno zunaj, pri sosedu, prijatelju, lastna izkrivljenost pač ne šteje. Cankaijansko pohujšanje v naših šentflorjanskih
vnik kulturni. Zavest, dediščina, vedenje. Kaj pa vedenje o tem? In njihova implementacija v sivi vsakdan? Kultivirati se. Biti kulturen do drugega, sebe in vseobčega. Spoštovati drugačnost in lastno enkratnost. Živeti po bibličnih top 10. Vsi Adami in Eve. Ne zgolj v dneh prihajajočega opevanja že stereotipno oguljenega sem dolgo upam in se bal ... Pa da ne bo
dolinah.
Kaj zdaj? V človeškem zverinja-ku zbežati iz samouničevalnih kletk. Ubežati samozadostnosti in narcisoidnosti alfa samcev. Spletati vezi, ostati povezan. Spregledati, da smo zgolj trenutek minljivosti v večnosti univerzuma.
Kako bi obrisali prah z zaprašenih vljudnih floskul, ki si jih delimo kar vsevprek? Ker se pač mora.
Se spodobi. Bonton v svoji tisoč in eni pre ob le ki ali lepa bese da lepo mesto najde. Mi smo jo iskali in našli. V iskanju prijateljstva, v iskrenju besednih spopadov, ob čaju za dva. V tako preprostem 'oprosti' in prijaznem 'hvala'.
V petek, 5. februarja, smo na OŠ Gorica izpeljali projekt Lepa beseda lepo mesto najde. Pestra ponudba interdisciplinarno zastavljenih delavnic, v katerih so učenci ob svojih mentorjih razvijali kritično mišljenje, bili ustvarjalni, samoiniciativni, krepili kulturno zavest. Moja družina ali to sem jaz na likovnem platnu, lov za prijaznimi besedami, fair play z okroglim usnjem, pogrinjki in kultura za mizo, kako naj se ti zahvalim ... Mali poligloti so z danke in thank you širili duha prijaznosti, srčnosti in spoštovanja, saj biti dober ne pozna zemljepisnih meja. Pot pod noge so vzeli pohodniki in prisluhnili vse pogosteje pozabljeni stvar-nici, s pesmijo so prijateljevali pevci, v debatah pa so si jezike brusili devetošolci. S starši, sosedi, učiteljicami in sošolci smo mavrične niti pletli v šal prijateljstva.
Na koncu klasika. Prireditev. Sporočilo - iz malega raste veliko. Pogovarjamo se. Za dobro jutro, za lep dan. Pomagajmo si. Cenimo se. Spoštujmo. In kot pravi Pavček: treba je mnogo preprostih besed kakor: kruh, ljubezen, dobrota, da ne bi slepi v temi na križpotji zašli s pravega pota.
■ Vesna Penec
Kulturni dan zaznamovali športno
Topolšica, 8. februarja - Dan kulture so v Topolšici praznovali nekoliko drugače, bolj športno. Pripravili in izpeljali so tek na smučeh. Organizator je bilo Turistično društvo Topolšica, požrtvovalni krajani so progo v dolini Loka pripravili več kot odlično. Teka se je udeležilo blizu 30 udeležencev. Na cilju je vse čakal topel čaj, pri Pirnatu pa golaž.
Igra skozi namizni tenis
Prva ekipa namiznoteniškega kluba Tempo iz Velenja se je predvsem skozi zadnje sezone spreminjala, dobivala nova imena, ki so v Velenje prihajali iz cele Slovenije, a v osrčju vedno ostala domača. Slednje dokazuje tudi podatek, da v letošnji sezoni igrajo kar trije domačini. Prvi je starejši od bratov Slatinšek in član četvorke, kije Tempo popeljala v prvo Slovensko namiz-note niško ligo in že vse od takrat naprej nastopa za prvo ekipo. Jure je sicer že zaposlen na Premogovniku in dipl.inž. Rudarstva in Geo-tehnologije, a njegova predanost ''pinkpongu'' zaradi tega ni bila nikoli pod vprašajem. Drugi iz šole NTK Tempa prihaja silno nevaren levičar Miha Kljajič. Njegovo ime krasijo predvsem uspehi v mlajših kategorijah, kijih v članski konkurenci še ni trdno potrdil, a vsi strokovnjaki pravijo, da najboljši igralci uspejo, ko dozorijo in najdejo svojo igro. Predvsem slednja je Mihov adut in verjamemo, da jo bo čez
leto ali dve znal izkoristiti sebi in ekipi v prid. Najmlajši iz trojice pa je sicer Savinjčan, doma iz Mozirja, Patrik Rosc, ki pa se že od malih nog kali v velenjskem klubu. Študent Geodezije na Ljubljanski Univerzi je dober v žargonu rečeno ''š-topar'', kar mu daje veliko prednosti pred nasprotniki. Trenerji sicer pravijo, da je prenagle jeze, a to je samo ena od lastnosti mladostnikov, ki se jo da z dobrim treningom in predvsem psihično pripravljenostjo odpraviti. Seveda pa na ne smemo pozabiti na novega trenerja in vodjo ekipe Žiga Jazbeca. Gorenjec iz Križ, kije povrhu nove funkcije v klubu, še študent Fakultete za šport je v Velenje prišel pred enim letom in za klub najprej zaigral kot prvi mož ekipe in jo na sredini sezo ne prevzel tudi kot tre ner. '' Želim predvsem, da se ekipa poveže, igra homogeno, da ohranimo peto mesto ter, da postopoma glavni vlogi prevzameta mlajša Miha in Patrik'' so njegovi cilji za preosta-
nek sezone. Njegov prihod v klub je pomembna pridobitev tudi zato, ker je prevzel delo z najmlajšimi. Trikrat tedensko se z njimi dobiva v OŠ Gustava Šiliha in jim kot pravi sam želi namizni tenis prikazati skozi igro. ''Namizni tenis ne igramo, ampak se ga igramo'' je njegov moto, ki ga uspešno udejanja na treningih, kar kaže tudi odziv otrok, katerih število želi v naslednji sezoni še povečati.'' V začetku šolskega leta bomo obiskale vse šole, tam predstavili namizni tenis in otroke poskušali privabiti v klub, nadaljevali bomo s projekti kot so poletne šole, predstavitve na Titovem trgu, skratka se pokazali na različnih mestih, kjer se bo ponudila priložnost, '' so načrti, kako promovirati klub in otrokom približati namizni tenis. Želimo mu seveda, da uresniči tako ene kot druge cilje, privabi čim več otrok in da prva ekipa homogeno v slogu enega osvoji peto mesto, predvsem pa vsem skupaj želimo, da se čim več ''igrajo namizni tenis''.
■ Urška Kljajič
Kronika
Preiskan oktobrski »filmski« rop v Celju
Kazensko ovadenih osem oseb, med njimi 52-letni Velenjčan, zaposlen v verigi trgovin, ki so j o oropal i - Ropala dobro organizirala mednarodna združba
Celje, 3. februarja - Kriminalisti so 31. januarja zaključili obsežno preiskavo kaznivega dejanja ropa in kaznivega dejanja velike tatvine ter kazensko ovadili osem oseb, starih od 17 do 52 let, pet slovenskih državljanov, dva državljana BiH in enega državljana Hrvaške; šestim osumljenim je bilo odrejeno pridržanje.
Kriminalisti so preiskavo začeli 18. oktobra lani, ko je prišlo do oboroženega ropa nad uslužbenkami ene od prodajaln v Celju. Storilci so splezali na streho prodajalne in skozi odprtino, ki so jo izrezali, vstopili v prostor, ki ni bil varovan z alarmom. V sanitarnih prostorih so počakali do jutranjih ur. Ko so uslužbenke prišle na delo, so jih s pištolo, nožem in grožnjami prisilili, da so legle na tla, kjer so jim s plastičnimi zatega-mi zvezali roke. Iz kovinske blagajne so odtuj ili skoraj 42.000 evrov gotovine. Po dejanju so uslužbenke zaklenili v prostore sanitarij in s kraja pobegnili.
Kaznivo dejanje je storila dobro organizirana mednarodna kriminalna združba. Vsak od storilcev je imel pri izvršitvi kaznivega dejanja svojo vlogo.
41-letni državljan Bosne in Hercegovine je angažiral 52-letnegaVelen-jčana, daje pridobil podatke o objektu, kjer je bilo možno priti do večje količine denarja. Velenjčan je izbral objekt podjetja verige prodajaln, v kateri je zaposlen. Dobro je poznal razmere in sistem varovanja in priskrbel vse potrebne podatke. Enain-štiridesetletnik iz Bosne in Hercegovine je za neposredno izvršitev kaznivega dejanja ropa angažiral še dva sostorilca, državljana republike Slovenije in državljana Bosne in Hercegovine, pri izvršitvi ropa pa je neposredno sodeloval tudi sam. Eden od sodelujočih je skrbel za varovanje osumljenih med izvrševanjem ropa, po storitvi pa jih je odpeljal s kraja.
Kriminalisti so prišli tudi do podatkov, da namerava kriminalna združ-
ba ponovno izvršiti kaznivo dejanje na območju celjske regije in si pri tem pridobiti večjo premoženjsko korist. Tudi v tem primeru je Velenjčan državljanu Bosne in Hercegovine pridobil podatke o objektu, v katerem seje nahajala večja količina denarja in za objekt priskrbel ustrezne načrte o varnostnih sistemih. Potem je prvi vključil izvršitelje in skupaj s še dvema sostorilcema 30. januarja letos pripotoval v Slovenijo. Tu so si priskrbeli ustrezno orodje in si ogle da li objekt, od koder so nameravali odtujiti denar. Ponoči so v objekt enega od prodajnih centrov v Šentjurju nasilno vlomili, pri tem pa so jih prijeli pripadniki Specialne enote Generalne policijske uprave.
Obstaja sum, da so osumljeni na območju republike Slovenije in v tujini storili še več kaznivih dejanj, za kar kriminalisti in policisti še zbirajo obvestila.
Vlomilcev pes ne bo trpel lakote
Med tednom počivali, za vikend delali - Najbolj nekulturni na kulturni praznik
Velenje, 8. februarja - Prejšnji teden, vse do sobote, je na področju kriminalitete minil dokaj mirno. Policisti so obravnavali le dve odmevnejši kaznivi dejanji. V noči na ponedeljek so obravnavali vlom v vikend na Kunta-Kinte, kjer je neznanec z razbijanjem inventarja povzročil gmotno škodo, iz objekta pa ni odnesel ničesar; v sredo pa so obravnavali tatvino denarnice v trgovini.
Konec tedna je bil bolj pester, še posebej pester pa slovenski kul-
turni praznik, ko so se vlomilci množično obnašali nekulturno. V Šoštanju je bilo vlomljeno v lokal Kavnik, od koder je neznanec odnesel cigarete in pijačo, iz ene od pisarn na Šaleški cesti v Velenju je neznanec odnesel računalnik, povzročil pa tudi nekaj druge škode, tako da ta skupaj znaša okoli 1.200 evrov; iz brunarice na smučišču v Zavodnjah so ukradli radio z ojačevalcem in CD pred-vajalnik, lastnik je oškodovan za 4.000 evrov.
Vlomljeno je bilo tudi v avto-pralnico na Koroški cesti v Velenju, od koder je z vlomilcem šel denar in boni za pranje avtomobilov. Avtopralnica je oškodovana za 3.000 evrov. Da pa gre tudi vlomilcem (ali pa njihovim hišnim ljubljencem) vse bolj za nohte, dokazuje še en vlom, in sicer v zabojnik s pasjo hrano na bencinskem servisu Petrola, kjer je neznanec odtujil nekaj pasje hrane.
Povzročiteljico izsledili
Velenje - Na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje se je prejšnji teden zgodilo osem prometnih nesreč, ena od njih se je končala z lažjo telesno poškodbo udeleženca, druge z gmotno škodo. V enem primeru je povzročiteljica pobegnila s kraja nesreče, a so jo policisti izsledili. Pri obravnavi druge od prometnih nesreč pa je bil povzročitelj pod precejšnjim vplivom alkohola (1,23 mg/l). Odvzeta mu je bila prostost.
Sicer so policisti prejšnji teden zaradi preveč alkohola odvzeli prostost trem voznikom, večkratnemu kršitelju cestnoprometnih predpisov pa vozilo zasegli.
Huje poškodovana voznica
Šentrupert, 6. februarja - V
soboto pozno popoldne se je na
regionalni cesti zunaj naselja Šen-trupert zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodovala voznica osebnega avtomobila.
Do nesreče je prišlo, ko je 54-let-ni voznik tovornega vozila, ki je vozil po regionalni cesti iz smeri Pariželj proti Šentrupertu, pri križišču za Orlo vas obvozil več vozil, ki so zaradi prometne nesreče stala ob robu vozišča. V tistem je iz nasprotne smeri pripeljala 51-letna voznica osebnega avtomobila. Med vozili je prišlo do trčenja,v katerem se je voznica huje poškodovala, voznik tovornega vozila pa lažje.
Rop v polzelski cvetličarni
Polzela, 5. februarja - V petek okoli 18.30 je v cvetličarno na Polzeli vstopil delno zamaskiran neznanec. Prodajalki je grozil in od nje zahteval denar. Ko je dobil gotovino, je iz cvetličarne pobegnil.
V ponedeljek, 8. januarja, pa je
neznanec vlomil v kiosk na Polzeli. Odnesel je 500 evrov gotovine.
Delavec padel tri metra globoko
Nazarje, 5. februarja - V enem od podjetij v Nazarjah je v petek zvečer okoli 21. ure prišlo do delovne nesreče. V nesreči se je huje poškodoval 41-letni delavec, ki je skupaj s kovinsko košaro zdrsnil z viličarja in padel okoli tri metre globoko.
V gostilno po televizor
Mozirje, 5. februarja - V petek ponoči je vlomilec iz gostinskega lokala v Mozirju odnesel televizor, glasbene komponente in električno orodje. Škodo ocenjujejo na 6.000 evrov.
10 7,8i
Pet 'Velenjčanov na olimpijskih igrah
Ani Drev, Bernardu Vajdiču, Gašperju Berlotu, Gloriji Kotnik, Roku Marguču uresničene sanje
se zgodi moja najboljša tekma. To bodo moje prve olimpijske igre, verjamem, da ne tudi zadnje. Pa tudi to ni pomembno. Tekma kot tekma. Res pa je, da olimpijskih iger nekateri nikoli ne doživijo. Imel sem pač to srečo, da sem si jih izboril, in verjamem, da bo to zame nepozaben dogodek.«
Velenjčani smo seveda lahko
ja: »Vsi smo nadvse zadovoljni nad tem, da bo kar pet 'Velenjčanov' na teh igrah. Ves čas v športni zvezi negujemo tudi to, da mora biti poleg osnovnega izročila, da imamo čim več mladih v športu, prisotna tudi vrhunskost. In takšna vrhunskost se je pojavila v številki pet. To, da toliko naši športnic in športnikov, ki so tako ali drugače povezani z Velen-
in seveda tudi trenerjem, klubskim športnim delavcev in ne nazadnje tudi staršem. Ob tem pa je naša zaveza in obveza v športni zvezi, da skušamo zagotavljati čim boljše možnosti za naše športnike ne samo vrhunske, za vse, ki skušajo s svojim delom ponesti v širni svet ime Velenja, svoje ime in seveda ime države v širni svet. Pet športnikov je dokaz,
Gašper Berlot
ponosni, da bo v Vancouvru kar pet športnikov in športnic članov, ki so tako ali drugače povezani s tem okoljem - so tu doma ali pa so člani velenjskih klubov - zastopalo barve Slovenije.
Gotovo lahko vsi pritrjujemo besedam predsednika velenjske športne zveze mag. Marjana Hude-
Glorija Kotnik
jem, odhaja na olimpijske igre v tako oddaljen kraj, kot je Vancouver, smo lahko zares zelo zelo ponosni. Zahvaliti se moramo samim športnikom
Rok Marguč
da nam to v veliki meri uspeva. V popotnici pa naj športnikom zaželim, da bi bili zadovoljni s svojimi nastopi, predvsem, da se ne bi
Glorija Kotnik je bila na novinarski konferenci skupaj z očetom, ki je tudi njen trener.
Že dve leti tekmujem samo zato, da sem se uvrstila na to veliko tekmovanje. Čeprav je zame že to velik uspeh, bom skušala čim bolje tekmovati.« Oče pa je dodal: »Samo čestitam ji lahko, da je med udeleženci. Res, vsaka tekma so bile kvalifikacije. Tako pri dekletih kot pri fantih bo nastopilo trideset najboljših. Ponosni smo, da sta med njimi tudi naša deskarja. Uspelo jima je, želim jim čim več sreče. Upamo na najboljše.«
Gašper Berlot, nordijski kombi-natorec: »Na nedavnem svetovnem prvenstvu v nordijski kombinaciji v Nemčiji v tekmi posameznikov nisem bil velik prijatelj s skakalnico, saj se mi skok ni posrečil. Pričakoval sem veliko več, vedel sem tudi, da sem tega zmožen po dobrih nastopih pred tem tekmovanjem. Potolažil pa me je ekipni nastop z osvojitvijo bronaste medalje. Na olimpjiske igre tudi jaz odhajam sprpščeno, želim pokazati svoje skoke, svoj tek. Tudi zame so to prve igre, vesel sem, da sem med potniki, in upam, da mi bo uspelo pokazati to, kar lahko naredim.«
Vsem olimpijcem in njihovim spremljevalcem srečno. Držali bomo pesti.	■ S. Vovk

Rudarji do nadaljevanja prvenstva doma
Marijan Pušnik jezen na hrvaška sodnika - Ne trenirajo, kot bi želeli
Čupicevih rekordnih 19 golov
Jutri se bo v kanadskem Vancou-vru z 21. olimpijskimi igrami začela največja letošnja zimska športna prireditev na svetu. Ljubitelji našega območja pa bomo pesti držali tudi za pet športnic in športnikov Šalečanov oziroma članov tukajšnjih klubov. Tudi alpskima smučarjema Ani Drev in Bernardu Vajdiču, nordijskemu kombinatorcu Gašper-
Ana Drev
ju Berlotu ter deskarjema Gloriji Kotnik in Roku Marguču se bodo z nastopom na olimpijadi uresničile sanje vsakega športnika.
Na novinarski konferenci, ki so jo zanje pripravili pred odhodom (žal se je nista mogla udeležiti Ana Drev in Bernard Vajdič), so spregovorili o svojih občutkih.
Gorenje imenitno začelo z novim trenerjem - Včeraj v Ribnici, v soboto v Sarajevu
Konec minulega tedna so znova oživele rokometne dvorane, saj so po zimskem odmoru s tekmami 18. kroga v prvi moški ligi nadaljevali državno prvenstvo. Do konca rednega dela so le še štirje krogi. Zadnji, 22. krog, bodo odigrali 6. marca, nato bo sledila končnica, v kateri bo prvih šest moštev igralo za prvaka, preostalih pet pa za obstanek.
Državni prvaki, rokometaši Gorenja, so v uvodni tekmi gostili ekipo Slovana in ga premagali lažje, kot so pričakovali. Zmagali so z 39:30 (21:15). Ekipa je v primerjavi z jesensko doživela kar nekaj sprememb. V njej ni več Matjaža Mlakarja, Serga Datukašvilija, Boštjana Kavaša in kapetana Sebastajana Soviča (do konca prvenstva bo igral za Prevent). V sobot pa so zaradi poškodb manjkali tudi Adnan Har-mandic, Niko Medved in povratnik Samo Rutar. Največja sprememba je gotovo na trenerski klopi, kjer je Ivico Obrvana, ki se ni strinjal, da mu vodstvo kluba zmanjša svoje pogodbene obveznosti do njega, zamenjal njegov pomočnik Branko Tamše. Zanj je bila to prva uradna tekma kot trenerja državnih prvakov. Odlično jih je vodil do prepričljive zmage in kaže, da je Velenje po Ivanu Vajdlu dobilo nove-
Bernard Vajdič, ki je pred tem poudarjal: »Zagotovo ne odhajam v Vancouver na izlet. Na olimpijskih igrah šteje samo medalja. je ta želja stvarna, bomo v bideli.«
Rok Marguč, je povedal, da odhaja na igre povsem sproščeno. »Nastop v Kanadi bo zame kot nastop na vsaki drugi tekmi. Vem, kaj moram narediti, kako bom
Bernard Vajdič
moral smučati, vem, kdo so moji nasprotniki ... Vsaka tekma je nepredvidljiva, lahko se zgodi marsikaj, odvisno tudi od dnevnega razpoloženja, pripravljenosti nasprotnikov, sreče .Upam pač na najboljše. Veliko je na tekmah odvisno tudi od trenutnega razpoloženja. Naj bo tisti dan moj dan in naj
ga odličnega trenerja. Ljubitelji rokometa gotovo pričakujejo, da bo vodstvo kluba v bodoče bolj zaupalo tudi domačim trenerjem. Čeprav ena lastovko še ne prinese pomladi, pa je vendarle sobotna tekma dokaz, da niso nič slabši oziroma da to, da si tujec, še ne pomeni, da si zato tudi boljši. Poleg tega pa je domači trener gotovo veliko, veliko cenejši. To pa je še zlasti pomembno v sedanjih finančnih težavah.
Prvih dvajset minut ni napovedalo, da bodo državni prvaki s spremenjeno zasedbo tako nadigali goste. Po začetnem domačem vod-
stvu z 2 : 0, je nasprotnik nekajkrat ušel za gol, nato pa je igra domačih v obrambi postala granitna. Svoj večer je imel tudi Matevž Skok, ki je branil večji del tekme. Po hitrih nasprotnih napadih in domiselni igri so začeli rešetati mrežo Ljubljančanov in si v prvem polčasu priigrali prednost sedmih golov, na odmor pa odšli z enim manj. Strelsko so v tem delu blesteli z stood-
stotnimi učinki Ivan Čupic (9:9), Jure Natek (4:4) in Miha Žvižej
(5:5). Čupič je bil nezadržen tudi v drugem delu. V prvem poskusu je bil vratar sicer uspešnejši, v nadaljevanju pa je bil znova povsem nemočem. V 46. minuti je hrvaški reprezentant zabil že 19. gol (do tedaj je zgrešil le prej omenjenega), nezgrešljiv (6:6) pa je bil tudi s sedmih metrov. Trener je nato dal priložnost Roku Golčarju, pred tem tudi Mitji Nosanu, vratarju Emirju-Taletovicu in Jaki Frkulju. Slednjemu je zaupal tudi izvajanje zadnje sedemmetrovke. Samozavestno je premagal vratarja in dosegel svoj prvi prvenstveni gol v velenjskem dresu. Vmes sta priložnost dobila tudi Nosan in vratar Emir Talelovič. Pomladitev so gostje izkoristili in se izognili dvoštevilčnemu porazu.
Včeraj so rokometaši Gorenja gostovali v Ribnici, v soboto pa se zanje začenja drugi del tekmovanja v ligi prvakov. Gostovali bodo v Sarajevu, kjer 'morajo' premagati Bosno. S tem bi si zelo povečali možnosti, da se uvrstijo v drugi del tega tekmovanja.
Svoje navijače pa so v 18. krogu vsekakor razočarali vodilni Celjani, ki jih je kot trener prvič vodil Zvon-imir Serdarušic, nekdanji prvi mož nemškega Kiela. Na gostovanju v Škofji Loki so si točko zagotovili šele v zadnjih sekundah tekme s sedmih metrov.
■ vos
Velenje - Še dober teden in začel se bo 'spomladanski' del prvenstva v prvi ligi. Spremenjena zasedba velenjskega Rudarja bo že na samem začetku na veliki preizkušnji. V uvodni tekmi bo gostovala pri vodilnem Kopru, za katerim na četrtem mestu zaostajaja kar za 11 točk. Pet dni prejšnjega tedna so bili rudarji še drugič na petdnevnih pripravah v hrvaški Istri, v Rovinju. Tudi tokrat so odigrali dve prijateljski tekmi s hrvaškima prvoli-gaškima moštvoma. Kljub spodbudni igri so obe izgubili. Najprej z Lokomotivo iz Zagreb z 0 : 1. 'Domači' so gol dosegli po besedah trenerja Marijana Pušnika z izmišljene enajstmetrovke petnajst min-
Košarkarji Elektre Esotech so v Ljubljani pri Parkljih sedmič zapored izgubili in tako v letošnjem letu ostajajo še brez zmage. S porazom pa so si že močno priprli vrata lige za prvaka. Z dobrimi predstavami v zadnjih petih krogih in z nekaj sreče, pa bi še vedno lahko dosegli želeno sedmo mesto.
Prav sreče pa Šoštanjčani nimajo. Ob tesnih porazih jih v zadnjem tednu tarejo še poškodbe. Trener Borut Cerar je imel veliko težav pri sestavi ekipe, saj še dan pred tekmo ni vedel, na koga bo lahko računal, za nameček pa sta se že v prvi četrtini srečanja s Parklji poškodovala Miljkovič in Horvat, ki do konca tekme nista več stopila na parket.
ut pred koncem tekme, v kateri so imeli Velenjčani ves čas pobudo. Zlasti nevaren je bil pred Lokomo-tivinimi vrati Kronaveter. Zelo naklonjeni so bili tamkajšnji sodniku hrvaškemu moštvu Šibeniku tudi na drugi tekmi. Hrvatje so jih premagali s 3 : 2. Strelca za Rudar sta bila Marian Tomcak in Arnel Mahmutovič.
Kljub porazu Rudarjev trener ni bil nezadovoljen: »Dobro smo trenirali, veliko naredili. V oči bode le, da se na obeh tekmam rezultatsko nismo izkazali. Za igro moram za obe tekmi pohvaliti fante. Odlično so igrali, domači, izrazito naklonjeni sodniki domačim pa so pokvarili dober vtis z obeh. Nikoli se ne izgo-
Kljub temu se košarkarji Elektre Esotech niso vdali in so se dobro upirali domačim košarkarjem, ki so sicer bolje začeli in si do trinajste minute že priigrali prednost enajstih točk - 31 : 20. V nadaljevanju so bolj zavzeto zaigrali v obrambi in se z nekaj uspešnimi skoki pod obročema do polčasa uspeli približati na zgolj štiri točke zaostanka - 35 : 39.
Z dobro igro so šoštanjski košarkarji nadaljevali tudi na začetku drugega dela in celo povedli v 27. minuti, ko je bilo 51 : 47, vodili pa so vse do 33. minute, ko je še bilo tri točke prednosti za Elektro Esotech - 63 : 60.
V zadnjih minutah srečanja pa so vajeti igre v svoje roke ponovno
poškodovali in da se srečno vrnejo v Velenje, ko se bomo veselili novih zgodb, ki se bodo v tem času prav gotovo zgodile.«
varjam na može v 'črnem' , toda tokrat ne samo, da so osramotili nogomet, pokvarili so tudi obe tekmi.« Do začetka prvenstva bodo rudarji vadili doma, kjer pa vsekakor nimajo pravih možnosti za delo. Igrišče z umetno travo je zaledenelo, ostala dva pa sta zasnežena. Zaradi tega je odpadla tudi včerajšnja prijateljska tekma s Šmarčani. »Imamo težke razmere, tako da improviziramo in ne treniramo, kot bi hoteli,« poudarja trener.
Do nadaljevanja prvenstva naj bi Velenjčani odigrali le še eno pripravljalno tekmo. Če bodo vremenske razmere dovoljevale, v soboto v gosteh pri Domžalah.
■ vos
prevzeli Parklji, pri katerih je bil najbolje razpoložen Dario Krejič, ki je pred nekaj leti igral tudi za Elektro Esotech, in je ob koncu dosegel 18 točk. Z delnim izidom 9 : 0 so Parklji povedli in do konca srečanja utrujeni Šoštanjčani niso uspeli več ogroziti domače zmage.
Parklji so tako slavili z 79 : 68.
Že jutri (v petek) bodo košarkarji Elektre Esotech na svojem parketu skušali prekiniti niz porazov, v goste namreč prihaja zadnjeu-vrščena ekipa Šenčurja, ki v sedemnajstih krogih ni še niti enkrat zmagala. Srečanje v šoštanjski športni dvorani bo torej v petek ob 20. uri.
■ Tjaša Rehar
Elektra Esotech ima težave s poškodbami
S porazom tudi iz Ljubljane - Že jutri v Šoštanju zadnji Šenčur

SPORT IN REKREACIJA
Pričakujejo napete boje
V soboto 5. odprti karate turnir, pokal Nestla Žganka - Pričakujejo več kot 500 tekmovalcev iz različnih evropskih držav - Med nastopajočimi bodo tudi domačini
Vesna Glinšek
Karate klub tiger Velenje, ki je lansko leto praznoval svojo 15. obletnico obstoja, v sodelovanju s Karate zvezo Slovenije organizira tradicionalni odprti karate turnir -5. pokal Nestla Žganka. Zgodil se bo v soboto (13. februarja) v telovadnici Šolskega centra Velenje. Neuradno pričakujejo od 500 do 600 tekmovalcev iz različnih evropskih držav. Tako bodo prišli karateisti iz Avstrije in Madžarske, tu bo reprezentanca Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Srbije, seveda bo nastopila tudi slovenska. Kot pravi Janja Napast, predstavnica za stike z javnostjo v klubu, se bodo najhujši boji odvijali v članskih tekmah. »Seveda. Najbolj napeto bo gotovo v absolutni članski ženski in moški kategoriji, v katerih smo poskrbeli tudi
Domen Mihelič bronast v Turčiji
V Izmirju v Turčiji je bilo med 5. in 7. februarjem 37. mladinsko in kadetsko prvenstvo v karateju. Nastopilo je 738 tekmovalcev in tekmovalk iz 41 držav, med njimi tudi 26 slovenskih karateistov. Že tretjič se je tega tekmovanja udeležil Velen-jčan Domen Mihelič, ki je po odličnih borbah v kategoriji nad 78 kg osvojil bronasto medaljo. Na zmagovalne stopničke se povzpel kot edini med našimi reprezentanti.
Domen Mihelič, tretji na evropskem prvenstvu.
za denarne nagrade. Sicer pa se bo tekmovanje začelo, predvidevamo, ob 10. uri, ob 13. uri pa sledi tudi njegova uradna otvoritev.
Že omenjeni najbolj hudi boji se bodo začeli po njej. Omer Tabakovič, eden najboljših tekmovalcev v klubu, poleg brata Zek-
erije Tabakoviča in klubskega kolega Domna Miheliča, je za soboto napovedal: »Boji bodo gotovo prava paša za oči, saj bo konkurenca tudi letos izredno močna. Tudi Tigrovci bomo dali vse od sebe, sam moram dodelati še nekaj podrobnosti v taktiki. Treniram namreč s polno paro tako za ta turnir kot ostale. To leto sta namreč na vrsti evropsko in svetovno prvenstvo, tako da se tudi na njiju že intenzivno pripravljam.«
Gladko ugnali Salonit Anhovo II
Odbojkarji Šoštanja Topolšice v letošnjem letu ne poznajo poraza. Tudi v tretji letošnji tekmi so namreč gladko zmagali, tokrat so bili boljši od druge ekipe Salonita iz Anhovega, s katerim so tudi zamenjali mesti na lestvici. Šoš-tanjčani so tako tretji, Salonit pa mesto za njimi.
Srečanje v Šoštanju sta sicer obe ekipi pričeli dokaj živčno in naredili precej napak pri začetnih udarcih, tako da si nobena ekipa ni uspela priigrati višje prednosti od treh točk. V zanimivi končnici je
bil rezultat še zadnjič izenačen na 23. točki, nato pa so odbojkarji Šoštanja Topolšice z dobrim blokom in izvrstnim začetnim udarcem dobili dve zaporedni točki in se veselili osvojenega niza.
Šoštanjčani so v soboto prikazali odlično igro, še posebej je bil razpoložen Ačimovič z odličnimi začetnimi udarci in dobro igro v napadu.
V soboto odbojkarji Šoštanja Topolšice gostujejo pri vodilnem Framu.
■ Tjaša Rehar
Puconci pretrd oreh za Šoštanjčanke
Tretjeuvrščena ekipa Kema Puconci je bila za mlade odbo-jkarice Kajuha Šoštanja prevelik zalogaj. Domače odbojkarice so se sicer skušale upirati favoriziran-im gostjam, prikazale so bojevito igro, kar pa ni bilo dovolj.
V prvem nizu so Šoštanjčanke uspele osvojiti 20, v drugem 18, v tretjem pa 19 točk.
Odbojkarice Kajuha Šoštanja tako ostajajo na zadnjem mestu prvenstvene lestvice z eno zmago in sedmimi točkami. Do konca prvenstva je še sedem krogov. Šoš-
tanjčanke imajo le še teoretične možnosti za neposreden obstanek v ligi, a še vedno kar veliko možnosti za uvrstitev na vsaj deseto mesto, ki še vodi v mini ligo za obstanek v drugi ligi. Za trenutno desetim Benediktom namreč Kajuh Šoštanj zaostaja le za štiri točke.
V soboto gostujejo Šoštanjčanke v Brestanici pri ekipi Kostak-Elmont.
■ Tjaša Rehar
Preizkus psihofizičnih sposobnosti uspel
Odprto državno prvenstvo častnikov in veteranov v smučanju in streljanju
Vesna Glinšek
V soboto sta Zveza slovenskih častnikov in Zveza veteranov
Slovenije organizirali 16. odprto državno prvenstvo častnikov in podčastnikov ter 7. državno prvenstvo veteranov v smučanju in strel-
janju. Prijavljenih je bilo 50 ekip in 150 tekmovalcev iz različnih koncev Slovenije. Smučali so na Golteh po progi Beli zajec, ker je
najprimernejša tako za povprečne kot za nekoliko boljše smučarje. Kot je potrdil vodja tekmovanja Rudi Ževart, poškodb ni bilo. »Mi pravimo, da je tekma uspešna, če vsi tekmovalci pridejo čili in zdravi na cilj. To nam je danes uspelo, kljub temu da vreme ni bilo najbolj idealno. A to nas ne moti, saj smo častniki in veterani navajeni vsega, dobrega in malo manj dobrega.« Podobnoje ob koncu ocenil tudi predsednik organizacijskega komiteja Zdenko Hriberšek: »Tekma se je iztekla, kot smo načrtovali, ali še boljše. Sicer pa rezultati niso najpomembnejši, ampak je najpomembnejše to, da udeleženci opravijo tekmovanje kot neke vrste psihofizični test sposobnosti. Hkrati s tem utrjujemo poslanstvo naše organizacije v vsakdanjem prostoru. Tudi s tem priznavamo svojo zgodovino. Nekdo, ki nanjo pozablja, verjetno neke ciljne bodočnosti nima.« Kot je še poudaril, so se na Golteh tokrat rojevale tudi nove ideje o popestritvi programa. »Mi kot orga-nizatoiji bomo poskušali določene stvari še dodati in izboljšati, da bi bile tekme še bolj zanimive. Ena od idej je, da bi vključili še ostale organizacije, kot so na primer borci NOB in podobne.«
NA KRATKO
Hrgoti prve letošnje točke
Minuli konec tedna je Robert Hrgota uspešno nastopal na tekmi svetovnega pokala v nemškem WiHingenu. Na posamični tekmi je z osvojenim 28. mestom prvič v letošnjem letu prišel do točk svetovnega pokala. Odločilno vlogo pa je imel tudi na ekipni tekmi, kjer je s sotekmovalci osvojil 4 . mesto.
Gašper Berlot je z zmago na zadnji domači pokalni tekmi v Kranju potrdil dobro formo, kar mu daje velik optimizem pred olimpijskimi igrami v kanadskem Vancovru, kjer ga čakata nastopa na sprinterski in klasični tekmi.
Tekmovali pa so tudi mladinci, pri katerih je v kategoriji do 18 let Niko Hižar osvojil 6. , 8. in 12. mesto, Robi Vitez 24., 25. in 26. mesto, v kategoriji mladincev do 20 let pa se je zelo izkazal Klemen Omladič s 1., 3. in 11. mestom, Žiga Omnladič je osvojil 19., 21. in 22. mesto ter 2. v nordijski kombinaciji, Urh Krajnčan pa je v kategoriji Dečkov do 15 let zasedel 6., pri mladincih do 16 let pa 8. mesto.
V	klub pa vabijo vse mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki, vsi začetniki pa lahko pričnejo treninge z alpskimi smučmi. Več o klubu si lahko ogledajo na spletni strani www: velenje-skijump.si .
Slatnar tretji na državnem prvenstvu osnovnih šol
V	Izoli je bilo državno prvenstvo osnovnih šol v judu. Tekmovanja se udeležujejo starejši letniki osnovnih šol, ki na tekmovanju zastopajo svoje šole in ne klubov, v katerih trenirajo.
Nastopilo je preko 150 učencev in učenk iz 90 osnovnih šol iz cele Slovenije. Aljaž Slatnar je kategoriji +73 kg osvojil tretje mesto. Zastopal je osnovno šolo Šoštanj. S po dvema zmagama in dvema porazoma sta se na sedmi mesti v svojih kategorijah uvrstila še Anže Pušnik iz osnovne šole Šalek in Aljaž Stropnik iz osnovne šole Šoštanj.
Za dve stotinki zgrešil zmago
O dobri letošnji sezoni alpskega smučarja Tomaža Soviča smo v Našem času že poročali. Redno se namreč uvršča med najboljše tri v državi. Tudi na zadnjih tekmah. Minuli vikend je bil dvakrat drugi v slalomu na mladinskih državnih tekmah na Ravnah na Koroškem. Prvi dan je za zmagovalcem Timotejem Hribarjem zaostal za pičli dve stotinki, drugi dan pa za 15 stotink.
Danes je Tomaž na veleslalomskih tekmah v Mariboru, v soboto in nedeljo pa ga čaka smučišče Stari vrh, kjer bo mednarodna FIS tekma v slalomu.
Mlade druge, članice četrte
Rdeči dvorani je bil konec preteklega tedna finalni turnir ženske zimske tako imenovane Futsal lige. V finale so se v posameznih selekcijah U 15, U 17 in članice uvrstile 4. ekipe. Vse ekipe so si uvrstitev priborile na prejšnjih turnirjih. Na finalnem turnirju so zaigrale tudi štiri ekipe iz selekcije U 12.
Nogomet v Šaleški dolini je imel svoje predstavnice pri deklicah U 12 in članicah. Deklice U12, ki so na turnirju prikazale dobro in perspektivno igro so na finalu zasedle drugo mesto, predvsem po zaslugi dobre igre in timskega dela. Veliko so seveda pričakovali tudi od članic, ki pa so na koncu osvojile 'le' 4. mesto.
MIK 1. liga, 18. k.
Gorenje Velenje - Slovan 39 : 30 (21 : 15)
Gorenje Velenje: Gajič, Skok 15 obramb, Taletovič 2 obrambi, Šoštarič, Bezjak , Cehte, Natek 5, Rnič , Žvižej 8, Štefanič, Golčar 1, Ferkulj 1 (1), Čupič 19 (6) Bajram 1, Nosan 1, Šimič 3. Trener: Branko Tamše
7m: Gorenje 7/7, Slovan 5/5 Izključitve: Gorenje 10, Slovan 12 minut
Rdeči karton: Miha Žvižej (57) Drugi izidi 18. kroga: Merkur Škofja Loka - Celje Pivovarna Laško 28:28 (13:124), Krško : Cimos Koper 25:27 (11:14), Ribnica Riko hiše : Trimo Trebnje 33:31 (19:14), Klima Petek Maribor : Jeruzalem Ormož 27:27 (14:18)
Liga Telemach, 17. krog
Parklji - Elektra Esotech 79 : 68 (58 : 60, 39 : 35, 18 : 12)
Elektra Esotech: Golež 3, Koštomaj 8 (1-3), Podvršnik 6, Bilič 11, Sjekloča 2, Lelič 12 (3-4), Lekič 8 (01), Cup 18 (2-4)
Vrstni red: 1. Krka 30, 2. Helios Domžale, 3. Geoplin Slovan, 4. PRO-
TEK Zasavje vsi 29, 5. Zlatorog Laško 28, 6. Šentjur 26, 7. Parklji Ljubljana, 8. Hopsi Polzela oba 25, 9. LTH Cast Mercator 24, 10. Elektra Esotech 23, 11. Luka Koper 21, 12. Šenčur CP Kranj 17
2.	DOL moški, 12. k.
Šoštanj Topolšica - Salonit Anhovo II 3 : 0 (23, 18, 16)
Šoštanj Topolšica: Bevc, Globačnik, Žnider, Krajnc, Golob, Ledinek, Klobučar, Ačimovič, Sovinek, Kugonič, Sečki Vrstni red: 1. Fram 27, 2. Hoče 25,
3.	Šoštanj Topolšica 24, 4. Salonit Anhovo II 22, 5. Črna 20, 6. Lubnik 19, 7. Kekooprema Žužemberk 16, 8. Fužinar Metal Ravne 14, 9. TAB Mežica 13, 10. MOK Kočevje 0.
2. DOL ženske, 15. krog
Kajuh Šoštanj - ŽOK Kema Puconci 0 : 3 (-20, -18, -19)
Vrstni red: 1 . Prevalje 39, 2. Nova KBM Branik II 31, 3. Formis Bell 29,
4.	ŽOK Kema Puconci 28, 5. ŽOK Partizan Škofja Loka 27, 6. MZG Grosuplje 25, 7. Kostak-Elmont 22, 8. Comet Zreče, 9. Lakolit Ankaran oba 21, 10. Benedikt 11, 11. ŽOK Kočevje 9, 12. Kajuh Šoštanj 7
»asias
Nagradna križanka Moje mesto urejeno in čisto
Nagradno križanko Mestne občine Velenje opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d. o. o. Kidričeva 2 a, 3320 Velenje s
pripisom nagradna križanka, najkasneje do ponedeljka, 22. februarja. Izžrebali bomo tri praktične nagrade, in sicer:
1. nagrada (10-litrska posoda za zbiranje bioloških odpadkov v gospodinjstvu + posodica za svinčnike v obliki zabojnika); 2. nagrada
brisača z napisom PUP-S + set kemični svinčnik in 3. nagrada majica z napisom PUP-S.
SESTAVIL PEPS
NEKDANJA DENARNA ENOTA V SLOVENIJI
NARODNO GIBANJE HRVATOV, ILIRSKO GIBANJE
NERAZ-SEKAN
KOS DEBLA, PANJ
SREDNJEVEŠKA VERSKA SEKTA SKAKACEV
12
TOVARNA, VEČJI OBRAT (POG.)
ŽIVAL, KI
IMA PERUTI IN LETI, PTICA
PlSCAL IZ VOTLEGA STEBLA TRSTI KE
PRIAMOV POTOMEC
slov.- nemš. pisateljica (karlin)
R
13
KRAJ PRI SLOVENSKIH KONJICAH
žoga,
vržena
izven igrišča
VOZ NA
□VEH KOLESIH
KATOLIČAN VZHODNEGA OBREDA
15
letna plača vladarjev
VELIKA. NERODNA ŽENSKA (NAR.)
vrtna rastlina. rožlin
ALICE COOPER
delavec, ki odvaža smeti
slovenski izumiteu-mario
antično ime zadra
pritlikavo ljudstvo na filipinih
VINORODNA RASTLINA
GRŠKI MITOLOŠKI REČNI BOG, AZOP
MESTO V EGIPTU
ENAKI ČRKI
BOJNI STRUP
^P9
KONJ, KI SE PRI TEKU ZIBLJE
osnovna šola
IZGOVARJANJE ČRKE A NAMESTO O
reka v rusiji
24. in 18. črka
OKRASNA RASTLINA, DEŽEN
NAJSVETLEJ. ZVEZDA V ORLU
LEGENDARNI KRALJ BRITANIJE
kraljevo pokrivalo
11
oče (star.)
AMER. PEVKA (NEWTON JOHN)
švedski smučarski
center
NAČIN BOLNIŠKE PREHRANE
MESTO NA MADŽARSKEM
POKRIT HODNIK CERKVE
zdraviliško mesto v švici
u
N
O
KDOR GOVORI EKAVŠČINO
OČKA, ATEK (NAR.)
18
SLOVENSKA IGRALKA (STARC)
VITEZ KRALJA ARTURJA
ROMUNSKI SKLADATE U-CORNEL
john naber
POKOPALIŠČE
NAJVIŠJA GORA V TURČIJI
10
ENOCELIČNA PRAŽIVAL, MENJAČICA
MAGNEZIJEV SILIKAT, SMUKEC
PLEMENSKA SKUPINA V AVSTRALIJI
KDOR STROJI KOŽE
priprava, ki
omejuje hitrost gibanja
remiju podobna igra s kartami
začetek prebavnega trakta
perzija-nec
IME Več SKANDINAVSK. KRALJEV
16
nemški skladatelj-caspar
GEORGE ADE
pospravuan. žita s polja
SLOVENS-
TISKOVNA AGENCIJA
nekd. ameriš. tenisačicar chris
ERIKA ELENIAK
DEL GOBČKA PRI NEKATERIH ŽIVALIH
VRTNICA (STAR.)
mirče acev
ŽULJ, OŽUUEK, OTISČANEC
glavno mesto italije
ANTIČNO UMETNIŠ. IGRANJE
NA PIŠČAL
DIVJI KOZEL
PRIPEV V PESMI
VNETJE AORTE
pokrajina in mesto v Španiji
MOČVIRSKA PTICA SELIVKA
19
VELEBLAGOVNICA V LJUBLJANI
ksenija vidali
N
ČAŠČENJE OSLA
14
ITALIJANSKI PISATELJ-UGO
D
AMERIŠKI ARHITEKT-CHARLES
BESEDA
BREZ NAGLASA
M
južnoameriška
želva, tartuga
mesto v italiji, v
pokrajini teramo
vera tom i nc
NAIVNA UMETNOST (REDKO)
OZKA REČNA DOLINA
zadnjica (vulg.)
OTOK V OTOČJU TUAMOTU
LUPA, POVEČEVALNO STEKLO
MESTECE NA SEVERNEM FINSKEM
ODVEČNO MAŠČOBNO TKIVO
17
SLOVENSKA POLITIČARKA (PETRIN)
SLOVENSKI ZGODOVINAR-JOSIP
EGIPČANSKI
BOG UMETNIKOV
ZMIKAVT, KRADUI-VEC
star slovan
peter thaler
STANOVANJE
slavko tihec
leonid sedov
K
OLIVNO ZELENA VULKANS-
RUDNINA
DANSKA IGRALKA NEMEGA
FILMA (NIELSEN)
ČEBELJA TVORBA V
PANJU
NIKOLAJ OGAREV
PODOBA GOLEGA TELESA
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13
			14	15	16	17	18	19				
UTRIP
m
orosKoo
Oven od 21. marca do 20. aprila
Čeprav na prvo mesta vedno najprej postavite sebe, bodo vaše odločitve tokrat sprejete v dobro in korist vseh. Na prijatelje boste zato naredili močan vtis in popravili svoje napake iz preteklosti. Ne zapravljajte preveč, saj se vam zna zgoditi, da boste ob koncu meseca ostali čisto brez denarja. Sicer ne bo prvič, a tokrat se zna zaradi tega spremeniti celo vaš zimski počitniški načrt. Na dopust pač ne morete brez denarja, kar dobro veste. Vzemite se v roke tudi kar se življenjskih navad tiče. Kar nekaj jih je, ki bi jih morali prekiniti. Predvsem tistih, ki vam že načenjajo zdravje. Govorjenje bo premalo, začnite z akcijo!
Bik od 21. aprila do 21. maja
Prekipevali boste od energije, zato se, če še ni čas za zimske počitnice, odpravite vsaj na celodnevni izletv naravo. To naj bo vsaj uvod v letošnje počitnice, ki si jih ne le želite, ampak tudi zaslužite. Silna čustva, ki vas bodo prevzela, vas lahko hitro popeljejo v nerealne vode in prevelika pričakovanja. Stvari boste hoteli videti po svoje, ne glede na to, kakšne so v resnici. Optimizem vam bo sicer prinesel nekaj lepih trenutkov, a vseeno boste kmalu padli na trdna tla. In takrat bo bolelo, sploh, ker boste zaprli vrata na eni strani in vrnitve ne bo. Sedaj vam ne preostane drugega, kot da greste naprej. Četudi stisnjenih zob!
Dvojčka od 22. maja do 21. junija
Ljubezen vam je dala krila. Pa čeprav je še trdna zima, vam pa se je to ponavadi dogajalo v toplih mesecih. Vseeno pa dvakrat premislite, preden boste prijateljico vprašali o zelo osebni stvari, saj se vam zna zgoditi, da vam bo zamerila. Ustrezite ji le, če vas bo prosila za pomoč, sami pa se ne vtikajte v tuje stvari. Sami dobro veste, kako je, če želiš nekaj obdrža ti zase, pa vsi želijo, da jim poveš, zakaj se obnašaš drugače kot sicer. Denarja ne zapravljajte nepremišljeno, ampak ga prihranite za počitnice. Če si že zimskih ne boste privoščili, bo morda spomladi več časa za to. Ne pozabite na rojstni dan ali nek drug osebni praznik bližnje osebe!
Rak od 22. junija do 22. julija
Imeli boste veliko obveznosti, kar bo dobro. Ljubezenskim težavam namreč še vedno ne bo videti konca, zato se ne boste imeli časa ukvarjati le z njimi. Vendar pa ni vse tako mračno, kot je videti. Tudi vi se boste morali spremeniti, če želite, da se bo veza obdržala. Pogovorite se z osebo, ki ji najbolj zau pa te, pri tem pa bodi te povsem iskre ni, saj vas sicer lah ko napač no usmeri. To vam bo pomagalo prebroditi ljubezensko krizo, težav pa seveda ne. Te so veliko globlje, saj ne morete pozabiti preteklosti. Težav z denarjem in zdravjem ne boste več imeli, kar je veliko. A vam bo premalo..
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Ne spuščajte se v prepire, čeprav imate včasih drugačen pogled na svet kot vaši prijatelji. Na čustvenem področju se vam obeta zelo zanimiv dogodek, če ga boste le znali izkoristiti. Neka oseba bo namreč vrgla oči prav na vas. Od vaše samozavesti pa bo odvisno, kako se bodo zadeve odvijale. Začetek dolgotrajne zveze ni izključen, če boste seveda vi tako želeli. Tokrat bo žogica res na vaši strani. A ko boste tehtali sedanje življenje, ki mu prav nič ne manjka in to, kar se vam lahko zgodi v prihodnosti, ki je negotova, upoštevajte tudi glavo in ne le srce. Torej, dobro premislite!.
Devica od 24. avgusta do 22. septembra
Nemirni boste. Pregled trenutnih finančnih zmožnosti vam bo povzročil precej skrbi. Morali se boste bolj organizirati, saj preveč zapravljate za nesmiselne stvari, kar sicer ni v vaši naravi. A tokrat ste želeli nekomu pomagati in ste ob tem upali, da bo tokrat reagiral drugače kot je vedno prej. Zmota. Tudi v službi zna priti do problemov, ki pa se bodo razrešili brez večjih posledic, če boste pametno reagirali. Zdravje vam ne bo delalo težav, sploh, ker se zelo trudite tudi sami. Vlaganje v vas same se bo že kmalu zelo pozitivno odrazilo. Ljubezen? Nič novega. Imate jo na dosegu roke, a jo ne znate iztegniti.
Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra
Nervozni boste, kar bo vplivalo tudi na vaše ljubezensko življenje, zato si vzemite čas za relaksacijo in uživanje v objemu ljubljene osebe. V naslednjem tednu se boste nekoliko umirili in posvetili družini, kar bo vaše bližnje zelo razveselilo, saj jim je vaše obnašanje povzročalo precej skrbi. Ko boste mirnejši, boste naenkrat zaznavali vse okoli sebe veliko bolj prijetno. In bolj pozorni in prijetni boste naenkrat tudi sami. Če vam družba, ki je svoj obisk napovedala v naslednjih dneh ne diši, še imate čas, da si premislite. Pri tem vsekakor upoštevajte tudi partnerja in njegove želje. Večno pa ne boste mogli bežati od ljudi in se zapirati v svoj mali, tihi svet. Pa čeprav vam v njem prav nič ne manjka.
Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra
Dnevi bodo pestri, kot že dolgo ne. Znašli se boste v središču pozornosti, kar vam bo zelo prijalo. V družbi boste zelo zgovorni, zato vam začetek prihodnjega tedna predstavlja pravi čas za nova poznanstva. Vse, kar morate narediti je, da greste ven in se zabavate. Tudi glede denarja ne boste imeli nobenih težav, saj boste končno dobili plačano vse, kar se je nabralo v preteklih tednih neporavnanih računov. Zato boste lahko kupili tudi tisto, kar že nekaj časa načrtujete. Paziti se morate le prehlada ali viroze, ki vas lahko za nekaj dni spravi v posteljo. Topla oblačila ne bodo dovolj, pazite, s kom se družite in kaj jeste.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
Lepi dnevi so pred vami. Ljubezen boste zajemali z veliko žlico in prepričani boste, da bo vaša sreča trajala večno, ne da bi za to storili kaj posebnega. Pazite, da se partner vašega obnašanja ne naveliča. Pripravite mu presenečenje, saj bo zelo vesel, če bos ta poče la nekaj nove ga. Čeprav vam uga ja, da se vsak dan odvija enako, vašega partnerja to zelo moti. Pa čeprav se obnaša povsem drugače. Poskušajte skozi pogovor priti do spremembe v načinu življenja. Čeprav ste pred precejšnjo življenjsko preizkušnjo, se vam to na obrazu ne vidi. Vse se bo odlično izteklo, zato le pogumno naprej!
Kozorog od 23. decembra do 20. januarja
Čas je, da se malo ustavite, čeprav morda tega še ne občutite fizično. Kakšen dan posvetite počitku in gledanju televizije, saj živite preveč stresno in napeto. Ker preslišite vse dobrohotne nasvete, ki vam jih delijo prijatelji, vam bo zdravje ta mesec nekoliko ponagajalo. Če ste samski, se vam obeta nova avantura, ki je zlepa ne boste pozabili, čeprav se po vsej verjetnosti ne bo razvila v nič resnejšega. Bo pa več kot prijetna. Vaše misli bodo še naprej pri nekom, ki je trenutno za vas nedosegljiv. Zvezde pravijo, da se lahko tudi to spremeni, če boste le upali narediti prvi korak. Ker vi nimate kaj izgubiti, nasprotna stran pa, je to razumljivo.
Vodnar od 21. januarja do 18. februarja
Vezani boste občutili veliko potrebo po svobodi, zato vam ljubezenske obveznosti ne bodo prav nič dišale. Sami pri sebi morate razčistiti, če je vaš partner res oseba, s katero se želite postarati. Za nasvet ne sprašujte prijateljev, saj morate sami ugotoviti, kje tiči problem. Vzemite si dan samo zase in temeljito premislite o vašem trenutnem počutju in čustvih. Ker bo en dan premalo, ne ukrepajte takoj, ampak še malo preizkušajte, kako bi bilo, če naredite temeljito spremembo v vašem življenju. Seveda je čisto normalno, da se je bojite, saj takšne stvari niso prijetne. Tisti, ki ste sami, pa boste preživeli miren teden, brez vznemirjanj. Le delo vam ne bo najbolj dišalo.
Ribi od 19. februarja do 20. marca
Čeprav ste po naravi precej prilagodljivi, boste težko opravljali zadeve, ki vam jih bodo postavljali tisti, ki vam režejo kruh. Navzven se ne bo poznalo, a v notranjosti boste bili pravi boj sami s seboj, saj niste navajeni na tako velike kompromise. Pazite na svoje zdravje, saj obstaja zaradi hitro spremenljivega vremena možnost kar nekaj zdravstvenih težav. Privoščite si miren oddih v naravi, ki vas bo napolnil z novo energijo. Čeprav je zunaj mrzlo, morate večkrat na svež zrak. In tudi med ljudi, pa četudi se vam velikokrat ne da iz toplega doma. Tisto, kar ste se namenili narediti le zase, pa naj še malo počaka. Saj veste, da bo tako za vas najbolje, kajne?
Postanite naročnik		)w	
Za naročnike kar 8 številk zastonj! M			
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo.
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE Fakultete za komercialne in poslovne vede Celje,objavljene v tedniku Naš čas 28.januarja:
1.	NAGRADA:študentska torba: IKA KOS, Bratov Učakar 8, Ljubljana
2.	NAGRADA:študentska torba: AHAC PUSTINEK, Škale 16, Velenje
3.	NAGRADA: študenstka torba: JERNEJ ŽUPEVC, Študentski dom Tomi, Iztokova 22, Maribor
In kako se lahko naročite na Naš čas?
Pokličite 03/89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.
Naš čas tudi na spletu: www.issuu.com/nascas
modra Številka

Vse na eni polici
Dom AS, najsodobnejše premoženjsko zavarovanje za dom in družino
Modro je zavarovati vse, kar vam je pri srcu. Če to lahko storite hitro in preprosto, toliko bolje. Dom AS, najsodobnejše premoženjsko zavarovanje, vam olajša celoten postopek, saj lahko z eno samo polico zavarujete stanovanjski objekt s premičninami, kmetijsko poslopje, družinske člane, živali, gospodinjske aparate, glasbila in še kaj.
www.adriatic-slovenica.si
Ob sklenitvi zavarovanja boste brezplačno prejeli še Stanovanjsko asistenco CORIS, ki vam 24 ur na dan zagotavlja hitro in učinkovito pomoč v nujnih primerih. Preprosto splača se imeti vse na eni polici, saj je s premoženjskim zavarovanjem Dom AS vse veliko pregledneje zavarovano, vi pa ste lahko brez skrbi. Tudi če vas doleti morebitna nezgoda.
AdriaticSlovenica
Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group
2S
Zgodilo se je
... od 12. do 18. februarj a
• • •
■	12. februarja 1995 je Kulturno društvo Ivana Cankarja iz Plešivca pri Velenju proslavilo dvajsetletnico svojega delovanja;
■	12. februarja 1997 so v Velenju svečano odprli nov nakupovalni center s skupno površino 11.316 m2;
13. februarja 1990 je bil v Velenju ustanovni zbor Socialdemokratske zveze Slovenije za območje takratne občine Velenje;
■	13. februarja 1998 so na Dobrni predstavniki mlekarne iz Arje vasi Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina proglasili za najboljšo med štiriindvajsetimi organizatorji odkupa mleka. Med posamezniki pa je prvo mesto osvojila kmetija Franca Rotnika iz Raven pri
Šoštanju;
-	od 15. februarja 1990 dalje pa je bilo Velenje nekaj časa brez profesionalnega župana, saj je odtlej župan Drago Šulek poleg županovanja opravljal tudi delovne obveznosti direktorja novo nastalega podjetja Gorenje - Delta;
-	16. februarja 1993 je Ivan Atelšek postal predsednik upravnega odbora Gorenja, vršilec dolžnosti predsednika poslovodnega odbora Gorenje pa je postal Jože Stanič;
-	16. februarja 1995 so velenjski rudarji dosegli rekorden dnevni izkop premoga, saj so ga na šestih odkopih nakopali kar 30.000 ton. Rekord so dosegli tudi na visoko produktivnem odkopu B +25 v jami Pesje, kjer so v enem dnevu nakopali 9500 ton
Nakupovalni center Velenje (arhiv Muzeja Velenje)
lignita;
-	17. februarja 1821 se je v
Škalah pri Velenju rodil pravnik evropskega slovesa dr. Josip Krajnc;
-	leta 1967 je 17. februarja v Šoštanju začela delovati nova avtomatska telefonska centrala;
-	17. februarja 1984 so na Šolskem centru Velenje dobili sodobno opremljeno računalniško učilnico;
-	stanovalcem pogorele šoštanjske graščine so 17.
februarja leta 1999 svečano predali ključe triintridesetih obnovljenih stanovanj;
■ 18. svečana 1993, ko je pred stavbo velenjske občine potekal protestni shod deklet in žena iz Zavodenj za hitrejše reševanje ekoloških vprašanj Šaleške doline, so na zasedanju velenjske občinske skupščine potrdili novo vlado, ki jo je vodil današnji velenjski župan Srečko Meh. Pripravlja: Damijan Kljajič
ČETRTEK, 11. februarja
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobrojutro
08.00	Poročila
08.05	Dobrojutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Telebajski, nad.
10.35	Male sive celice, kviz
11.20	Vero, 20/27
11.45	Sveto in svet: evropsko leto
boja proti revščini
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Danes dol, jutri gor, nan.
13.50	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Cofko Cof, 4/26
16.05	Ambrino življenje, dok. film
16.20	Enajsta šola
16.50	Bizgeci, risanka
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Gremo na smuči, 3/6
18.00	Kot ata in mama, 5/7
18.25	Žrebanje deteljice
18.35	Simfonorije, risanka
18.40	Pujsa Pepa, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Tednik
20.55	Čez planke: Kanada
21.45	Minute za jezik
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.35	Globus
00.05	Tv dnevnik 11.2.1992
00.30	Dnevnik
01.05	Dnevnik slovencev v Italiji
01.30	Infokanal
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 09.55 Tv prodaja 10.50 Globus
11.20 Tv dnevnik 11.2.1992 11.45 Oče rek - mogočni Misisipi, 2/2
12.35 Romulus Whitaker na lovu za
zmaji, dok. Odd. 14.00 Na lepše 14.30 Slovenska jazz scena 16.00 Evropski magazin 16.30 Pomagajmo si, tv Koper 17.00 Mostovi
17.30 To bo moj poklic: urar, 1. del 18.00 Slovenski vodni krog:
Cerkniščica 18.20 Mi znamo, 2/12 19.00 Družinske zgodbe: družina Feguš
20.00 Sled upanja, nemški film 21.30 Branilke zakona, 6/13 22.15 Saša Vuga: rajni takrat, tv drama
23.10 Vsakdanja vojna, dok. film 00.20 Ostre besede, avstral. film 02.05 Zabavni infokanal
pop
06.55	Tv p
07.25	24ur, ponov.
08.30	Jutri je za večno, nad.
09.25	V imenu ljubezni, nad.
10.20	Zlata dekleta, nan.
10.55	Tv prodaja
11.25	Odkriti talent, am. film
13.10	Tv prodaja
13.40	Smeh ni greh, zab. odd.
14.15	Ricki Lake
15.10	Ženska džungla, nan.
16.05	Ukradeno srce, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Devet mesecev, am. film
21.50	Na kraju zločina, nan.
22.45	24ur zvečer
23.05	Bratovščina, nan.
00.05	Kralji, nad.
01.00	24ur, ponov.
02.00	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Pop corn, glasbe 11.25 Odprta tema, ponovitev 12.25 Videospot dneva 12.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (322) 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Brez panike, mladinska oddaja,
3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 323. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 20.00 Drugačen svet: Prihodnost v
telepatiji 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Naša Evropa, izobraževalna oddaja. Gost: mag. Janez Kopač
21.30 Postaja GO, glasbena oddaja 22.45 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
12. februarja
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Srebrnogrivi konjič, 37/39
10.35	Ambrino življenje, dok. film
10.50	Enajsta šola
11.20	To bo moj poklic: metalurg, 2. d.
11.45	To bo moj poklic: urar, 1. del
12.10	Osmi dan
12.45	Minute za jezik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Turbulenca: medvrstniško
nasilje, svet. odd.
14.05	Knjiga mene briga
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.50	Mihec in Maja: stres, otroš. s.
16.00	Iz popotne torbe: papirnati zmaji
16.20	Dani, 2/4
16.50	Bizgeci, risanka
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba, potroš. odd.
17.40	Gledamo naprej
17.50	Duhovni utrip
18.05	Z glavo na zabavo, big father, 7/18
18.35	Vipo, risanka
18.45	Jani Nani, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Gledamo naprej
20.00	Danes dol, jutri gor, 11. del
20.30	Na zdravje!
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Polnočni klub: slovenske
zgodbe
00.20	Duhovni utrip
00.35	Tv dnevnik 12.2.1992
01.00	Dnevnik, pon.
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.30	Tv prodaja
09.00	V dobri družbi, tv Maribor
10.00	Glasnik, tv Maribor
10.25	Pisave
10.50	Evropski magazin
11.20	Črno beli časi
10.35	Tv dnevnik 12.2.1992
12.35	Sport špas, 4/8
13.00	Gremo na smuči, 3/6
13.30	Kot ata in mama, 5/7
13.55	Na utrip srca
14.20	Slovenski sodobni ples
14.30	Narava beso, koreograf Iztok Kovač
14.50	Emofad, koreograf Goran
Bogdanovski
15.35	Circom regional, tv Maribor
16.05	Minute za ..., tv Koper
16.35	Mostovi
17.05	Zimske olimpijske igre, 2. del
18.00	Magazin v alp. smučanju
18.30	Olimpijski studio
18.55	Nordijsko smučanje: skoki,
srednja skakalnica, kvalif., pren.
20.00	Olimpijski studio
20.30	Druga stran genialnosti:
Džingiskan - kralj vetra, 3/4
21.20	Zakon v modrem, 11/12
22.20	Mesec iz porcelana, am. film
23.55	Usodna fantovščina, am. film
01.30	Jasnovidka, 14/22
02.10	Koncert snow patrol in U2
02.55	Zimske olimpijske igre,
otvoritvena slovesnost, prenos
06.00	Zabavni infokanal
pop
06.50	Tv prodaja
07.20	24ur, ponov.
08.25	Jutri je za večno, nad.
09.20	V imenu ljubezni, nad.
10.15	Zlata dekleta, nan.
10.50	Tv prodaja
11.20	Zaljubljena v valove, am. film
13.00	Tv prodaja
13.30	Smeh ni greh, zab. odd.
14.05	Ricki Lake
15.00	Ženska džungla, nan.
15.55	Ukradeno srce, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Transformerji, am. film
22.30	24ur zvečer
22.50	Brez sledu, nan.
23.45	Klepetavi osumljenec, am. film
01.20	Sest modelov, nan.
01.55	24ur, ponov.
02.55	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Drugačen svet: Prihodnost v telepatiji
1.30 Postaja GO, glasbena oddaja 2.45 Videospot dneva 2.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (323) 4.00 Videostrani, obvestila 7.55 Vabimo k ogledu 8.00 Miš maš, otroška oddaja 8.40 Regionalne novice 1 8.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 324. oddaja 9.15 Videospot dneva 9.20 Videostrani, obvestila 9.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Celja in okolice,
informativna oddaja 20.50 Regionalne novice 2 20.55 Videospot dneva 21.00 Razgledovanja, 3. TV mreža 21.30 Po poteh slovenskega stripa, 22.00 Zelena bratovščina, oddaja o
lovcih in lovstvu 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 13. februarja
tv slo rr
06.15	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: papirnati
zmaji
07.20	Križ kraž:
sledi	Mihec in Maja
sledi	Zajček Bine
sledi	Ribič Pepe
09.00	To lepo življenje zunaj, ang.
film, 5. del
10.40	Polnočni klub: slovenske
zgodbe
11.55	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.00	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
14.15	Strte duše, 2/3
15.55	Sobotno popoldne
sledi	O živalih in ljudeh
16.10	Zdravje
16.30	Usoda
16.35	Nasvet
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
sledi	Zakaj pa ne
17.40	Na vrtu
18.05	Nagradna igra
18.10	Z Damijanom
18.40	Larina zvezdica, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Gledamo naprej
20.00	Dobrodelna Košnikova gostilna: 50 let dela Mita Trefalta na tvs
21.40	ARS 360
21.55	Hri-bar
23.00	Poročila, vreme, šport 23.35 Vroči Bronx, 1/8
00.20	Tv dnevnik 13.2.1992 00.45 Dnevnik, pon.
01.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.30	Infokanal
06.30 Zabavni infokanal 08.15 Tv prodaja 08.45 Skozi čas 08.55 Tv dnevnik 13.2.1992 09.20 Posebna ponudba, potr. oddaja 09.40 Circom regional 10.40 Minute za ..., tv Koper 11.10 Džingiskan - kralj vetra, 3/4 12.00 Slovenci po svetu 13.00 Čez planke: Kanada 14.00 Zimske olimpijske igre, otvoritvena slovesnost, posnetek 16.25 Rokomet, liga prvakinj, Krim Mercator - Leipzig, prenos 18.10 Olimpijski studio 18.40 Nordijsko smučanje, skoki, srednja skakalnica, prenos 20.40 Alp. Smučanje, smuk (M), prenos
21.55 Biatlon, 7.5 km sprint (Ž), prenos
00.00 Rokomet, liga prvakov, Bosna
- Gorenje, posnetek 01.20 Zabavni infokanal
pop
07.45	Tv prodaja
08.00	Art Attack, ris. ser. 08.25 Brata Koalček, ris. ser. 08.35 Mojster Miha, ris. ser. 08.45 Lazytown, otr. ser.
09.15	Winx klub, ris. serija
09.40	Ben 10, ris. serija
10.05	Bakuganski bojevniki, ris. ser.
10.30	Kim Possible, ris. ser.
11.00	Angie, nan.
11.35	Počitnice na vulkanu, dok. odd.
12.40	Ljubezen skozi želodec,
ponovitev
13.15	Nova varuška, am. film
15.15	Poirot, nan.
16.15	Karen Sisco, nan.
17.10	Moje štiri ženske, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kako se znebiti fanta v 10
dneh, am. film
22.10	Gejša, am. film
00.50	Umori v Durhamu, nad.
01.45	24ur, ponovitev 02.45 Nočna panorama
09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Videospot dneva 09.45 Tomi, izgubljen v džungli,
otroški risani film 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (324) 11.05 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja 18.45 Duhovni vrelec: Luka Mihevc, župnik v župniji Velenje - Sv. Marija 18.55 Mura Raba TV,
informativna oddaja 19.25 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1811. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Lokalni utrip Celja in okolice,
informativna oddaja 21.10 Novoletni koncert Pihalnega
orkestra Premogovnika Velenje 22.30 Jutranji pogovori 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 14. februarja
tv slo rr
06.55 Živ žav
sledi	Telebajski, 45/90
sledi	Trnovo robidovje, 4/8
sledi	Gumbek in Rjavček, ris. film
09.50	Sport špas, 5/8
10.20	Skrivnostne živali, 16/25
10.50	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Na zdravje!
14.35	Prvi in drugi
15.00	NLP
15.05	Na naši zemlji
15.10	Glasbiator
15.25	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.35	Profil tedna
16.00	Večno z Lorello Flego
16.05	Sportni gost
16.20	Svetovno s Karmen Svegl
16.25	Bleščica, oddaja o modi
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP
17.30	Fokus
18.25	Žrebanje lota
18.35	Prihaja Nodi, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Gledamo naprej
20.00	Spet doma
21.50	Večerni gost: Viki Grošelj
22.45	Poročila, vreme, šport
23.15	Nasprotni spol, am. film
00.40	Tv dnevnik 14.2.1992
01.00	Dnevnik, ponovitev
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.50	Infokanal
06.30 Zabavni infokanal 07.40 Tv prodaja 08.10 Skozi čas 08.20 Tv dnevnik 14.2.1992 08.40 Globus 09.10 Ob pustu . 10.15 Dobrodelna Košnikova gostilna: 50 let dela Mita Trefalta na tvs 12.00 Pomagajmo si, tv Koper 12.30 Turbulenca: medvrstniško nasilje
13.25 Alpe, Donava, Jadran 14.30 OI Nordijsko smučanje, skoki, srednja skakalnica, posnetek 15.30 Alp. smuč., smuk (M),
posnetek 16.30 Olimpijski studio in posnetki
vrhuncev: sledi Deskanje na snegu (Ž), grbine, finale
sledi Hitrostno drsanje (M) 5000 m sledi Hitrostno drsanje na kratke
proge sledi Sankanje 17.30 Olimpijski studio 18.55 Alp. smuč.: superkomb. (Ž), prenos
20.15 Biatlon, 10 km sprint (M), prenos
21.45 Smučarski skoki za nord.
komb., posnetek 21.55 Alp. smuč., superkomb. (Ž), prenos
22.55 Smuč. tek za nord. komb., 15
km (M), prenos 00.00 Hitrostno drsanje (Ž), 3000 m,
posnetek 00.40 Berlin Alexanderplatz, 7/14 01.40 Zabavni infokanal
pop
07.45	Tv prodaja
08.00	Poštar Peter, ris. ser.
08.30	Brata Koalček, ris. ser.
08.40	Mojster Miha, ris. ser.
08.50	Jaka na luni, ris. ser.
09.00	Lazytown, ris. ser.
09.30	Winx klub, ris. ser.
09.55	Ben 10, ris. ser.
10.20	Bakuganski bojevniki, ris. ser.
10.45	Kim Possible, ris. ser.
11.15	SKL, mlad. odd.
12.15	Preverjeno, ponov.
13.20	Nediskretna, ang. film
15.10	Moje pesmi, moje sanje, am. film
18.20	Ljubezen skozi želodec, kuhar. odd.
18.55	24 ur vreme
19.00	24ur
20.00	Notting Hill, am. film
22.20	Beneška kurtizana, am. film
00.25	Tabloid, nan.
01.15	Nora šola, anim. ser.
01.45	24 ur, ponovitev
02.45	Nočna panorama
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA Miš maš, otroška oddaja, pon. ..... 1810. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna inf. odd. 10.30 1811. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Duhovni vrelec: Luka Mihevc, župnik v župniji Velenje - Sv. Marija
Ministrski stol. Gostja: Majda Sirca, ministrica za kulturo Vabimo k ogledu Novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje 13.35 Hrana in vino, kuharski nasveti
- tedenski izbor 14.35 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Nanovo, mladinska oddaja 18.45 Pop corn, glasbena oddaja 19.35 Vabimo k ogledu 19.40 Drugačen svet: Prihodnost v
telepatiji 20.35 Priložnosti za pridobitev
poklica na ŠCV 21.20 Jutranji pogovori 23.00 Vabimo k ogledu
09.40
11.10
12.10 12.15
PONEDELJEK, 15. februarja
tv slo rr
06.30	Utrip
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Smrkci, 30/30
10.35	Cofko Cof, 4/26
11.05	Šport špas, 5/8
11.30	Mi znamo, 2/12
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Avsenikov zlati abonma
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Po kopnem, morju in zraku, nan.
15.55	Feliksova pisma, ris. nan.
16.10	Bine: pust
16.25	Ribič Pepe, 21/26
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
18.25	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.35	Pingu, risanka
18.40	Toni in Boni, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Polemika
20.55	Stara nergača, 6/6
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.10	Opus
23.35	Glasbeni večer - simf. rtv
Slovenija
01.05	Tv dnevnik 15.2.1992
01.30	Dnevnik, ponovitev
02.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.30	Infokanal
6.30	Zabavni infokanal
8.30	Ob pustu ...
9.00	Slovesnki utrinki, tv Madžarska
9.25	Posebna ponudba
9.45	Alpe, Donava, Jadran
10.15 Sobotno p 12.25 Tv dnevnik Osmi dan ARS 360
12.50 13.20
oldne, 5.2.1
13.35 Prvi in d
14.30 OI, alp. smuč., superkomb. (Ž),
posnetek 16.30 Olimpijski studio in posnetki
vrhuncev: sledi umetnostno drsanje, pari,
kratki program 18.55 Nord. smuč., smuč. tek (Ž), 10
km, prenos 20.30 Akrobatsko smučanje (M),
grbine, posnetek 21.00 Sankanaje (M), posnetek 21.25 Smuč. tek (M), 15 km, prenos 23.00 Deskanje na snegu, kros (M),
prenos 00.10 Osamljeni, am. film 02.00 Zabavni infokanal 03.30 OI umet. Drsanje, pari, prosti
program, prenos 06.00 Zabavni infokanal
pop
.45 Tv prodaja 07.15 Astro boy, ris. ser. Balto, ris. film .05 Jutri je za večno, nad. 10.00 V imenu ljubezni, nad. 10.55 Tv prodaja
koč na žimnici, am. film Tv prodaja
Smeh ni greh, zab. odd.
07.40
11.25 13.00 13.30
14.00 Ricki Lake 15.00 Ženska družba, nan. 15.55 Ukradeno srce, nad. 16.55 24ur popoldne 17.05 V imenu ljubezni, nad. 18.00 Jutri je za večno, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur
20.00 Klub vražjih babnic, am. film 21.55 Razočarane gospodinje, nad. 22.50 24ur zvečer Bratovščina, nan. Kralji, nad. 24ur, ponovitev Nočna panorama
23.10 00.15 01.10 02.15
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 1811. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospot dneva
11.10 Hrana in vino, kuharski nasveti
-	tedenski izbor 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu
18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Pravljica za otroke 18.55 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 325. oddaja 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami
Gost: Alojz Podgoršek, župan Občine Smartno ob Paki 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Košarka, posnetek tekme
Elektra Esotech : Šenčur CP KR 22.30 Vabimo k ogledu 22.35 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.10 Videostrani, obvestila
TOREK, 16. februarja
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05 Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Deklica delfina in lisica
zvitorepka, 7/7
10.20	Mladi znanstvenik Janko, nan.
10.35	Feliksova pisma, ris. nan.
10.45	Ribič Pepe, 21/26
11.10	Zgodbe iz školjke
11.25	V pričakovanju božiča, 7/24
12.00	Večerni gost: Viki Grošelj
13.00	Poročila,, šport, vreme
13.25	ARS 360
13.40	Opus
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Marči hlaček, 38/52
16.05	Sejalci svetlobe, 10/10
16.25	Na krilih pustolovščine, 21/25
16.50	Bizgeci, risanka
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Pionirji moderne arhitekture, 2/4
18.00	Ujeti trenutek, dok. odd.
18.25	Minute za jezik
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Milan, risanka
18.45	Pujsa Pepa, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Piramida
21.00	Dosje: ko strese stres
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.10	Iran, nova velesila, dok. odd. 00.45 Pionirji moderne arhitekture, 2/4
01.15	Tv dnevnik 16.2.1992
01.35	Dnevnik, ponovitev 02.05 Dnevnik Slovencev v Italiji
02.30	Infokanal
07.00 Tv dnevnik 16.2.1992 07.20 Dober dan, Koroška 07.50 Prisluhnimo tišini 08.20 Na lepše
08.50 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 09.45 NLP
13.30 OI smuč. tek (Ž), 10 km,
posnetek 14.30 OI smuč. tek (M), 15 km,
posnetek 15.30 Olimpijski studio in posnetki
vrhuncev: sledi Sankanja (Ž) sledi Hitrostno drsanje na kratke
proge, 500 m (M) sledi Umetnostno drsanje, pari,
prosti program 18.55 OI superkomb. (M), alp. smuč., prenos
20.25 Biatlon, zasled. tekma (Ž),
posnetek 21.40 Biatlon, zasled. tekma (M), prenos
22.25 Alp. smuč., superkomb. (M), prenos
23.30 Deskanje na snegu, kros (Ž),
posnetek 00.10 Hokej na ledu: ZDA - Švica,
posnetek 02.15 Zabavni infokanal
pop
06.45 Tv prodaja
07.15	Astro boy, ris. ser.
07.40	Volčja pustolovščina, ris. film 09.05 Jutri je za večno, nad.
10.00	V imenu ljubezni, nad.
10.55	Tv prodaja
11.25	Neverjetno potovanje, am. film
13.00	Tv prodaja
13.30	Smeh ni greh, zab. odd.
14.05	Ricki Lake
15.00	Ženska džungla, nan.
15.55	Ukradeno srce, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zdravnikova vest, nan.
22.00	Enota za posebne primere, nan.
22.55 24ur zvečer
23.15	Bratovščina, nan.
00.15	Kralji, nan.
01.10	24 ur, ponovitev
02.10	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, inf.oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami. Gost: Alojz Podgoršek, župan Občine Šmartno ob Paki 11.30 Videospot dneva 11.35 Košarka posnetek tekme
Elektra Esotech : Šenčur CP KR 13.00 Hrana in vino, kuharski nasveti
, ponovitev (325) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Tomi, izgubljen v džungli,
otroški risani film 18.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 326. oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1812. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna inf. odd. 21.00 Izarhiva VTV 21.30 Za vedno mladi, 2. del 22.00 Mura Raba TV, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SRE DA, 17. februarja
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Marči hlaček, 25/52
10.35	Pozabljeni igrači, risanka
10.45	Sejalci svetlobe: kugel glava, nan.
11.05	Zlatko Zakladko
11.25	Pionirji moderne arhitekture, 2/4
11.55	Dosje: ko strese stres
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Polemika
14.25	Alpe, Donava, Jadran
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Rožnati panter, ris. film
16.10	Pod klobukom
16.50	Bizgeci, risanka
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Turbulenca: ekologija in
zgradbe, svet. odd.
18.25	Žrebanje lota
18.40	Robotki, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Gledamo naprej
20.05	Druga sestra Boleyn, ang. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.15	Omizje
00.30	Turbulenca: ekologija in
zgradbe
01.20	Tv dnevnik 17.2.1992
01.45	Dnevnik, ponovitev
02.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.40	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
07.50	Tv prodaja
08.20	Tv dnevnik 17.2.1992
08.40	V dobri družbi, tv Maribor
09.40	Spet doma
11.25	Hri-bar
13.00	OI alp. smuč., superkomb. (M),
posnetek
15.00	Sankanje (Ž)
sledi	Hitrostno drsanje na kratke
proge, 500 m (Ž)
sledi	Umetnostno drsanje (M) kratki
16.45 Velenje, r____________ _
prvakov, Gorenje - Kielce, prenos 18.45 Olimpijski studio 19.10 Nord. smuč., smuč. tek, sprint
(M + Ž), kvalif., prenos 19.55 Alp. smuč., smuk (Ž), prenos 21.30 Nord. smuč., smuč. tek, sprint
(M + Ž) prenos 23.10 Odbojka, liga prvakov,
Macerata - ACH Volley bled,
osmina finala posnetek 00.30 Zabavni infokanal 06.00 OI, hokej na ledu, Češka -Slovaška, prenos
pop
06.45	Tv prodaja
07.15	Atro boy, ris. ser.
07.40	Na krilih sprememb, ris. film
09.05	Jutri je za večno, nad.
10.00	V imenu ljubezni, nad.
10.55	Tv prodaja
11.25	Neverjetno potovanje, am. film
13.05	Tv prodaja
13.35	Smeh ni greh, zab. odd.
14.10	Ricki Lake
15.05	Grda račka, nan.
16.00	Ukradeno srce, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Mafijski blues, am. film
21.50	Na kraju zločina, nan.
22.45	24ur zvečer
23.05	Bratovščina, nan.
00.05	Kralji, nad.
01.00	24ur, ponovitev
02.00	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 1812. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospot dneva 11.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 11.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (326) 12.00 Lokalni utrip Celja in okolice,
informativna oddaja 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mavrica pogledov, otroška
oddaja, 3. TV mreža 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Pravljica za otroke 18.55 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 327. oddaja 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn: Koncert skupine Big
Addiction 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža Za ali proti bloku VI Termoelektrarne Šoštanj 22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
v

PRIREDITVE
Knjižne novosti
Veble, Aleksandra: Alekaneka
Aleksandra Veble je rojakinja iz Šoštanja, z zanimivo in razgibano življenjsko zgodbo, ki jo želi izliti na papir v tetralogiji, katere drugi del je pred nami. Že z devetnajstimi leti se je podala v Libanon, kjer se je poročila, imela dve hčerki. Ta njena srečna leta opisuje v prvem delu tetralogije Al-Eksandra (kot so jo klicali v Libanonu domačini), vse dokler ni njene sreče prekinila vojna in razočaranje, ko njo in njuni hčerki zapusti mož in oče, ter odide k svoji libanonski družini.
Tu se nadaljuje pripoved v drugi knjigi Alekaneka (havajska oblika imena Aleksandra), ki pripoveduje o njenem pobegu iz razdejanega Bejruta. S hčerkama in prijateljico se poda na dolgo in nevarno pot v Slovenijo, kjer se sooča s strahom in zapleti, s smrtjo, posilstvom, izdajo ... Po vrnitvi v slovenijo spozna, da tu ni več njen pravi dom. Srce jo vleče na sanjske Havaje, kjer jo čaka še nekdo .
Zanimiva zgodba je napisana neposredno, včasih kar šokantno. Vsak padec pa avtorico vodi k ponovnemu vzponu do uspeha in prav občudujoča je njena volja do življenja. Vedno znova vidi pred sabo nov cilj, do katerega jo vodi neustavljiva želja po ljubezni. Naše življenje je le eno: »živi ga temeljito vsak dan in vsako noč, saj se nikoli, nikoli več ne vrne.«
Rankin, Laura: Rebeka in (ne tako) majhna, drobcena laž
Rebeka, majhna lisička, ima neskončno rada drobne stvari. Bolj so maj hne, raje jih ima. Nekega dne na travniku najde čisto majhen fotoaparat, ki ji je neznansko všeč. A težava je samo ena: fotoaparat ni njen. In ko se pojavi še Martin, ki je fotoaparat dobil za darilo, se težavica spremeni v ogromno težavo. Rebe-ka trdi, da je igračka njena, a globoko v sebi ve, da to ni res. Matematika postane naenkrat zelo težka, prav-
ci, kot tudi med odraslimi...
Bahor, Stanislav: Skriti knjižni zakladi
Stanislav Bahor, magister s področja bibliotekarstva, je opravil izjemno delo na področju slovenske kulturne dediščine. Prvič so na enem mestu predstavljene cerkvene redove in slovenske samostanske knjižnice, ki skrivajo v sebi neprecenljive rokopise.
Veliko dragocenega gradiva so vzele vojne in razne nesreče, marsikaj seje izgubilo med ukinjanjem in preseljevanjem samostanov, a tudi kar je ostalo, ni dostopno širši javnosti. Nekaj gradiva je shranjenega v tujini, nekaj pa gaje skritega v knjižnicah, katerih redovi so v klavzuri -tja namreč ne sme stopiti neposvečena noga. V tej knjigi pa so nam na široko odprta vrata, kot še nikoli. Nepopisne dragocenosti, ki jih je imelo v rokah le peščica raziskoval-
SKRITI
KNJIŽNI
J ZAKLADI
ljica, ki jo pripoveduje učiteljica, nezanimiva, celo makaroni s sirom, ki jih ima neznansko rada, niso več dobri. Le kako lahko tako majhna igračka spremeni življenje male lisičke v pravi obup? Rešitev je v iskrenosti, obžalovanju in končnem olajšanju.
Avtorica se dotakne pomembnih vprašanj, ki nas popeljejo od navdušenja, sreče, zanikanja, laži, krivde, zadrege do odrešilnega priznanja in opravičila, ki nam velikokrat gre kar težko iz ust. Zgodba je lahko izvrstna iztočnica za pogovor o iskrenosti, ki rešuje konflikte tako med otro-
cev, nam kažejo našo skrito zgodovino, nanizani so podatku o nastanku in razvoju ter posebnosti in dragocenosti v posameznih knjižnicah in včasih tudi njihova burna usoda.
Jože Urbanija zaključuje svojo spremno besedo z naslednjo mislijo: »Preprosto si oddahneš, ko odkriješ staro, že preizkušeno znanje v sicer že nekoliko stari slovenščini, a vendar preprosto injasno zapisano, recimo tako, po meri človeka za včeraj šnji, današnje in jutrišnji čas.«
Stropnik, Ivo: Knjiga šumov
Ivo Stropnik j e velenjski pesnik, mladinski pisatelj, urednik, samostojni podjetnik in še bi lahko naštevali. V letih njegovega delovanja je izdal petnajst knjig leposlovja, od tega deset pesniških zbirk za odrasle in pet knjižnih del za otroke. S Knjigo šumov zaključuje peteroknjižje Slovarjenje melanholije in radoživosti (1997-2009).
Njegova pesniška zbirka bi lahko nosila tudi naslov Knjiga šumnikov, saj v njej ne skriva navdušenja nad šumniki, ki se kot značilnost našega govora pojavljajo v slovenskem jeziku. Obilno jih uporablja in se poigrava z njihovim zvenom in pomenom.
Kot vodilo za branje pa naslednje besede: »Nihče te ne more naučiti, kako brati in razumeti pesem. Kajti le pesem sama ti lahko pove, kako brati in kako ujeti njen pomen.«
»Če pomagati eni sami besedi, naj jo raztrga v dvomu...
olistanem z novim gnezdom časa ...«
(čas XXX)
■ Pripravila: DS
VELENJE
Četrtek, 11. februar
16.00 Knjižnica Šoštanj
Ura pravljic 19.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoš tanj
Predstavitev knjige dr. Jožeta Huda le sa
Bolnišnica Topolšica 90 let 19.00 Galerija Velenje
Odprtje pregledne razstave Zma go Jeraj 19.00 Dvorana Centra Nova
Nikodemovi večeri - Eksorcizem in evharistija - boj med vraževerjem in molitvijo. Predaval bo Marijan Veternik. 19.19 Knjižnica Velenje
Potopisno predavanje - Senad Osmanaj: od Floresa do Balija -potv podzemlje
Petek, 12. februar
19.19 Knjižnica Velenje
Predstavitev knjige-Dr. Jan Makarovič; Stvarjenje človeka: antro po lo gi ja lju bez ni 21.00 Bar Max Velenje
Valentinov ples z DJ Rokom
Sobota, 13. februar
8.00 - 12.00
Cankarjeva ulica Bolšji sejem 8.00 - 13.00
Atrij pri Centru Nova Kmeč ka trž ni ca 10.30 Galerija Velenje
Sobotne lutkarije-O ljudeh, živa lih in kam nih 18.00 Krstnikov dom Vinska Gora Sre ča nje ljud skih pev cev in god cev
Ob vaškem perišču 19.30 Dom kulture Velenje
Zeleni abonma in izven - Izbrisani
Kdaj - kje - kaj
(komedija) 21.00 Bar Max Velenje
Tradicionalno pustovanje s sku pi no Komu na la 21.00 MC Velenje Pus tova nje
Nedelja, 14. februar
17.00 Dom kulture Velenje
Abon ma lju bi telj skih gle da lišč in izven
Glavni dobitek (komedija - satira)
Pone de ljek, 15. februar
17.00 Vila Mojca
Predavanje - Otroci so naše največje bogastvo - Vse se prične v družini. Predavala bo Marija Strojin.
19.30 Glasbena šola Velenje
Abon ma Kla si ka in izven. Kon cert: Godalni kvartet Quartissimo Klasik in Gordana Hleb
Torek, 16. februar
17.00 Rdeča dvorana Velenje Pust, pust, krivih ust - Izbor naj lep ših dru žinskih mask. 19.19 Knjižnica Velenje Sre ča nje rodo slov cev
Sreda, 17. februar
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic 18.00 Knjižnica Velenje
Branje je žur, reading is cool 19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje - Življenje, kot si ga želim. Pre da va la bo Rena ta Bokan.
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacij-ski in pro mo cij ski cen ter Mest ne obči ne Velenje (03/896 18 60).
ŠOŠTANJ
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 12. februarja
16.00 Hiša mladih
Veselo popoldne v hiši mladih (družabne igre, namizni nogomet,...)
Sobota, 13. februarja
9.00 - 12.00
Prireditveni prostor ob Hiši mladih Pustna kmečka tržnica, ob 10.30 pustna ustvarjalna delavnica za otroke
19.00 Kulturni dom Gorenje
Vinko Moederndorfer: Na kmetih, premiera. Režija: Franci Fužir, gledališka skupina Kulturnega društva Gorenje
20.00 Hiša mladih
Pustni žur in coctail party KŠŠF (več informacij na spletni strani http://www.kssf.si)
Nedelja, 14. februarja
Ob 14.00- Kulturni dom Šmartno ob Paki - Otroška pustna maškarada
18.00 Kulturni dom Gorenje Vinko Moederndorfer: NA KMETIH, repriza. Režija: Franci Fužir, gledališka skupina Kulturnega društva Gorenje
Torek, 16. februarja
17.00 Hiša mladih
Pustna zabava za otroke z animacijo in glasbenim gostom V galeriji Dile v Hiši mladih je na ogled razstava Lee Hudournik in Klemna Zupanca (oba študenta 2. letnika slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje), vsak dan med 14.00 in 18.00 uro, do 31. marca 2010.
Prešernov nagrajenec v velenjski Galeriji
Velenje, 11. februar - Danes ob 19. uri bodo v velenjski galeriji odprli razstavo slikarja Zmaga Jer-aja. V Galeriji bo razstavljenih 22 slik iz obdobja med leti 1967 in 2010 in 21 risb iz ciklusa Risbe kar tako, 1983.
Z risbo, sliko, grafiko, fotografijo, scenografijo, ilustracijo, knjižno opremo, grafičnim oblikovanjem in filmom se je Zmago Jeraj zapisal med vodilne slovenske likovne ustvarjalce. S teoretičnimi in kritiškimi zapisi, eseji in uspešnim pedagoškim delom pa je prepoznaven tudi v tej intelektualni smeri. Nagrade Prešernovega sklada leta 1985, Jakopičeva nagrada 1991 in Prešernova nagrada za življenjsko delo leta 2009 pa so potrdile njegove izjemne umetniške dosežke.
V Galeriji Velenje spet razstavlja po dvajsetih letih. Tokratni izbor poudarja risbo kot njegovo najbolj temeljno zvrst in sliko kot mono-
kromno ali dinamično barvno mrežo.
Avtorja in njegov opus bo predstavila muzejska svetnica Milojka Kline, kustosinja Umetnostne galerije Maribor. Na razstavi bo predvajan film Portret Zmaga Jeraj a (RTV SLO).
Nastopilo bo okrog sto pevcev
Vinska Gora - V Turističnem društvu Vinska Gora so pred petimi leti ustanovili skupino Reber, ki je zelo delovna, saj vsako leto pripravi nekaj projekt. Na letošnji zgoščenki so predvsem partizanske pesmi. Prvič jih bodo predstavili to soboto, 13. februarja, ob 18. uri v Krstnikovem domu na srečanje ljudskih pevcev. Prireditev so poimenovali Ob vaškem perišču. Nastopilo bo 14 skupin iz različnih pokrajin Slovenije. Preživite z njimi lep sobotni predvalentinov večer ob poslušanju starih ljudskih pesmi.
Šoštanj v
pričakovanju
karnevala
Šoštanj - V Šoštanju je vse pripravljeno za sobotni (13. februar), že 57. pustni karneval, ki ga pripravlja Pust Šoštanjski pod okriljem Turistično olepševalnega društva Šoštanj. Karneval se bo ob 15. uri začel na Trgu bratov Mravljakov.
Organizatorji napovedujejo prihod največjega števila mednarodnih skupin doslej. Spomnimo, da je Pust Šoš tanjski član Mednarodnega združenja karnevalskih mest (FECC), temeljito pa bodo na karnevalu obdelali tudi lokalno in državno tematiko. Tem jim ni zmanjkalo, rdeča nit tokratnega karnevala pa bo Recesija -bogatija.
Po kar neva lu bodo v Šport ni dvorani Šoštanj pripravili še maška ra do.
■ mkp
KI NOVELE N J E:: SPORED
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :
ALVIN IN VEVERIČKI 2
(Alvin and the Chipmunks 2) -sinhroniziran. Družinska komična pustolovščina, 88 minut Režija: Betty Thomas Igrajo: Klemen Slakonja, Predrag Lalič, Jure Godler, Tanja Ribič, Romana Šalehar, Alenka Tetičkovič, Jernej Kuntner, Jure Mastnak, idr.
Petek, 12.2. ob 18.00 Sobota, 13.2. ob 18.00 Nedelja, 14.2. ob 16.00 - otroška matineja
Navihane veverice Alvin, Simon in Theodore uživajo v svetovni slavi svojih pevskih dosežkov, toda njihov skrbnik David se odloči, da ne smejo zanemariti izobrazbe. Pošlje jih v šolo, kjer se
morajo soočiti s številnimi nepričakovanimi izzivi, dodatne preglavice in prva ljubezenska čustva pa jim povzroči trio prebrisanih in pevsko zelo nadarjenih veveričjih spogledljivk. Zabave in smeha polni glasbeni dvoboj se lahko prične!
SHERLOCK HOLMES
(Sherlock Holmes)
Akcijsko pustolovski kriminalni triler,
128 minut
Režija: Guy Ritchie.
Igrajo: Robert Downey Jr., Jude Law,
Rachel McAdams, Mark Strong,
Kelly Reilly, Eddie Marsan, James
Fox, Hans Matheson, idr.idr.
Petek, 12.2. ob 19.00 -dvorana
Sobota, 13.2. ob 20.00 Nedelja,14.2. ob 20.15
mala
Zlati globus za glavno moško vlogo v kategoriji komedija/muzika (Robert Downey Jr.)
PREKROKANA NOČ
(The Hangover) Komedija, 100 minut Režija: Todd Phillips. Igrajo: Bradley Cooper, Heather Graham, Zach Galifianakis, Ed Helm, Justin Bartha, Jeffrey Tambo, Ken Jeong idr.
Petek, 12.2. ob 20.00 Nedelja, 14.2. ob 18.00
Režiser divjih komedij Road Trip in Modeli stare šole predstavlja zgodbo o skoraj poročenem Dougu, ki želi zadnja dva dneva samskega stanu preživeti s tremi najboljšimi prijatelji. Odpravijo se v mesto zabave Las Vegas, toda po prekrokani noči prijatelji ugotovijo, da je Doug izginil, v kopalnici tiči čisto pravi
Koledar imen
Februar/svečan
11	. četrtek-Marija
12	. petek - Damijan
13.
14.
15.
16.
17.
sobota - Katarina
nedelja-Valentin
ponedeljek - Jurka
torek - Julijana Pust
sreda - Silvin
Lunine mene
14.
februarja, prazna luna (mlaj), ob 3:50
www.radiotempo.info
89.1 MHz 98.3 MHz 105.0 MHz

tiger, v omari pa joka neznan dojenček.
Da bi našli pogrešanega prijatelja, se
odpravijo po sledeh pretekle noči in ob
tem odkrivajo, kakšne neumnosti in
pregrehe so povzročili.
Zlati globus za najboljši film v kategoriji
komedija/muzikal.
Naslednji vikend, od 19.2. do 21.2. 2010, napovedujemo:
animirani otroški film JELENČEK NIKO, triler-grozljivko BOJ ZA KRI, romantično komedijo JULIE & JULIA (Zlati globus) ter počitniške predstave od 22.2. do 26.2. (JELENČEK NIKO, 2012, ALVIN IN VEVERIČKI 2, LJUBEZEN, LOČITEV IN NEKAJ VMES, PRINCESA IN ŽABEC, MOJA GRŠKA AVANTURA, PLANET 51, BOŽIČNA PESEM, OBLAČNO Z MESNIMI KROGLICAMI, AVATAR)

Nagradna križanka Pentlja
Pentlja Šoštanj Koroška cesta 2, Šoštanj Tel.: 03 5 881 630
Pred nami je VALENTINOVO, pa DAN ŽENA, MATERINSKI DAN, rojstni dnevi, Izkažimo si pozornost s kakšnim izvirnim darilcem.
V Pentlji najdete prikupna darilca zanjo in zanj -prepričajte se!
Seveda pa imamo vedno vse za šolo, od zvezkov, pisal, nahrbtnikov do učbenikov in veliko izbiro pisarniškega materiala. Pravi čas je, da si priskrbite nove obrazce, registratorje, predalčnike, pisala in ostali pisarniški material. Akcija : PAPIR 80 gr/m2 - Copy print 500/1.
Potrudili se bomo, da
boste z izbiro in postrežbo zadovoljni.
Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o.; Kidričeva 2a, Velenje, s pripisom Pentlja, najkasneje do 22. februarja. Izžrebali bomo tri praktične nagrade,
Za veliko srečo so potrebne male pozornosti - mi jih imamo!
■ Za najbolj zahtevne kupce!
■ CEPILNIKI TITANIUM
-	sila cepljenja 121 - 25 t/dve hitrosti
-	velika hitrost prostega hoda
-	samostojni rezervoar oljo
-	miza z razširitvijo - serijsko
-	možna nastavitev širine priklapljanja na traktor
-	mehanska podajalka ali vitlo - opcija
□ GOZDARSKI VITLI OD 30 kN do 80 kN (31 - 81) www.uniforest.com VAŠ TRGOVEC: KZ ŠALEŠKA DOLINA
UNIFOREST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Petrovče, Tel.: 03/ 7131410, info@uniforest.si
Radio Velenje
ABITURA
Podjetje za izobraževanje
RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOBBAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC
-	PRODAJALEC
PREKVALIFIKACIJA (po končani poklicni šoli)
-	EKONOMSKI TEHNIK
PTI PROGRAM (po končani trgovski šoli)
Vpis bo v četrtek, 18. februarja 2010 ob 16. uri
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.o.o. Celje
-	EKONOMIST
-	POSLOVNI SEKRETAR
Informativna dneva bosta v petek, 12. 2. 2010 ob 16.30 uri in v soboto, 13. 2. 2010 ob 9. uri
PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428 55 30 in 03/ 428 55 32
www.abitura si
Festival Velenje	muzikal
CcrrbvniB
IZ
KADI O VELENJE
ČETRTEK, 11. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 12. februarja:
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 13. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 14. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje
PONEDELJEK, 15. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avtomoto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 16. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 17. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 1. feb. 2010 do 7. feb. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 1. feb. 2010 do 7. feb. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
m
i
□ Üi.feb □02.feb i 03. feb □04.feb ■05.feb □06.feb B07.feb
60
50
40
30
20
10
ŠOŠTANJ IÜHÜLSICA ZAVODNJ GRAšKA VtLtNJt LOKOVICA - SKALt HtSJt MOBILNA GORA	VELIKI VRH	SKORNO
OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURSTVA
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)
NUDIM
je. Gsm: 031/836-378 IŠČEM starejšo gospo, ki bi me bila pripravljena spremljati na sprehode in v trgovino. Tel.: 03/5870-235, kličite po 20.00 uri
PRIDELKI
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
KUPIM
VEČJO zazidljivo ali delno zazidljivo parcelo v Šentilju kupim. Gsm: 041/726-415
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje vam z veseljem najde sorodno osebo za skupno življenje po ugdoni ceni, na hiter, preprost in diskreten način. Tel.: 035726319
19 EVROV date, neomejeno moških za skupno življenje na vseh starostnih obdobjih z vse države spoznate. Za mlajše ženske je stroritev brezplačna. Gsm: 031/505-495
50 EVROV date, veliko žensk po lastni izbiri z vseh delov države in zamejstva spoznate. Dnevno tako povežemo veliko ljudi, mnogo pa jih že srečno živi v dvo-
VINO: refošk, merlot, rose, pinela in zelen, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel) Velenje - Konovo. Gsm: 031/749-671 JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883.
ŽIVALI
habit
nepremičnine
Hnblt, d.o.o, Kersnikovo 11, Valerie
NEPREMIČNINE
1-SOBNO stanovanje v centru Velenja prodam ali oddam. Gsm: 041/610-673
RAZNO
PROSIM dobre ljudi, da mi podarijo kakršnakoli ženska oblačila in obutev za št. 39 ali št. 40. Gsm: 041/978-320 ZAMRZOVALNO omaro gorenje (7 predalov) dobro ohranjeno prodam. Gsm: 051/324-162 ODJEMALEC silaže osa, malo rabljen, 1.6 m širine, prodam za 1.500 evrov. Gsm: 041/239-651
BIKCA, čb, starega 14 dni, prodam. Gsm: 031/266-194 BIKCA, rjavo sivega, težkega 135 kg, prodam. Gsm: 031/640-369 TELIČKA, simentalca, težkega 140 kg, prodamo. Tel.: 03/5885-542
VOZILA
DAEWO nexia 1,5 glx, l. 1997, 98.500 km, reg. do 10.3.2010, veliko dodatne opreme, nekaramboliran, odlično ohranjen prodam. Gsm: 031/840-410
AVTO Ford fiesta, letnik 1991, dobro ohranjen, prodam. Gsm.: 041/430-043
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
PRODAMO/ODDAMO
prodamo hišo v Lokovici, na lepi sončni legi 210 m 2, v treh etažah, parcela 1600 m2, obnovljena 2006, daljinsko centralno ogrevanje, na parceli gospodarsko poslopje (lahko se uporablja kot delavnica), cena 210.000 €.
prodamo prostorno, dvodružinsko hišo v Velenju, 268 m2, v treh etažah, parcela 1000 m2,1.1976, cena 340.000 €. 2-sobno, popolnoma obnovljeno stanovanje, / okna, talne bologe, kopalnica/, Kardeljev trg Velenje, 64 m2, 14 nad.,, I,-1982,preurejeno v 3sobno, z lepim razgledom na Velenje. Cena 79.000€.
£sobno, obnovljeno stanovanje v petorčku v Velenju, z vso opremo, 1.1956, 87 m2,1. nad. Cena 115.000 €.
več na
www.habit.si
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO VNUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogro že no življe nje in je potreb no takoj -šnje ukre pa nje eki pe za nuj no medi cin -sko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.
Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organi zi ran odmor za kosi lo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
13. in 14. 2. -VLASTAŠTERBENK,
dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti, ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Porok ni bilo.
Smrti:
Dragan Sertic, roj. 1952, Šoštanj, Šlandrova _pot 3; Alojz Kurmanšek, roj. 1918, Šoštanj, Tekavčeva c. 5; Alojz Sešel, roj. 1950, Dobrna 44; Franc Anžej, roj. 1935, Gaberke 217, Šoštanj.
ZAHVALA
V globoki žalosti nas je prezgodaj zapustil dragi mož, oče, dedi, tast, brat, stric in boter
JOŽE CAS
iz Plešivca 19 5. 5. 1946 - 29. 1. 2010
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom Grobelnik, Ucovnik, Verboten, Lubej in Lipnikar, prijateljem, znancem za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvala velja osebnemu zdravniku g. Blatniku, dr. med., Reševalni postaji ZD Velenje, Hematološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje za dolgoletno zdravljenje in njihov trud, rudarski godbi za odigrano Tišino, častni straži Premogovnika Velenje, pevcem z Graške Gore, MPZ Plešivec, praporščakom, govornikoma g. Lipnikarju in g. Ahacu za ganljive besede slovesa, gospodu kaplanu Janku Rezancu za opravljen cerkveni pogreb in Pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ste nam bili v hudih časih uteha in v žalosti tolažba.
Žalujoči: žena Ema, sin Jože s Cvetko, hči Nataša z družino, snaha Tanja z družino, sestre Marija, Katarina in Silva z družinami, vnuki Jure, Karmen, Nika, Anže, Patrik in Melisa ter ostalo sorodstvo
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, zdaj tiho spiš, bolečin več ne trpiš, a v srcih naših še živiš.
POSOJILA TUDI BREZPOSELNIM.
V težjih primerih posredujemo pomoč pri ureditvi dolgoročnih posojil do 20 let s področja EU in Švice.
Vse informacije: 031 540 314 ali 031 540 353 PRENINGER d.O.O., Vodovodna ul. 30 Maribor, vsak delavnik od 9.00 do 17.00 ure.
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
-	PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA
-	UREOITEV DOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitev na večer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir.
Mila Kačič
ZAHVALA
V 70. letu nas je zapustil ljubi mož, ati in dedi
KARL JEROMEL
13. 9. 1940 - 1. 2. 2010
Vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in nam nesebično pomagali, ter številnim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo.
Žalujoči: žena in hčerki z družinama
V SPOMIN
MIRAN ŠUSTER
17. 5. 1957 - 9. 2. 2000
Hvala vsem, ki niste pozabili.
Življenju si dajal, kar zmogel si in kar si znal ... Nenadoma si zaspal še poln pričakovanj, idej in sanj
ANTON KRIŽ
Gornja Briga 1 a 1947 - 2010
Poslednje slovo bo danes, v četrtek, 11. februarja 2010, ob 15. uri v Šmartnem ob Paki.
Vedno si in boš ostal z nami. Vsi tvoji
Po treh letih znova premiera: Na kmetih
Člani gledališke skupine Kulturnega društva Gorenje so delo Vinka Moederndorferja izbrali zaradi aktualnosti
Tatjana Podgoršek
V soboto, 13. februarja ob 19. uri, bodo člani gledališke skupine Kulturnega društva Gorenje »postavili« na oder domačega doma komedijo Vinka Moederndorferja Na kmetih. Kot vse igre skupine v zadnjih 10 letih je tudi tokrat prevzel delo režiserja Franci Fužir. Gorenjski ljubiteljski gledališčniki so nazadnje pripravili premiero pred tremi leti.
Fužir je povedal, da je igra Na kmetih duhovita in zabavna komedija, ki združuje v sebi prvine ljudskega gledališča in kriminalke. Njena komedijska ost je upeijena proti tipološko znanima nasprotnima poloma, in sicer proti kriminalcem in policistom. Zanjo so se odločili zaradi aktualne vsebine, poznane iz vsakdanjih afer: tajkuni, policaji, lopovi, kmetijstvo, kultura ... Zgodba se odvija na turistični kmetiji, na kateri dve skupini kriminalcev hočeta izpeljati posel. Na njiho-
vo nesrečo se prav v tem času na kmetiji mudi policijski minister, ki je prišel na dopust. »Vinku Moe-derndorferju je uspelo združiti preprost ljudski humor s tipičnim ele-
prevladujejo ženske vloge. Ni drugega izhoda, da se policaji in lopovi prelevijo v Nežko, Micko, Štern-feldovko in ostale dame ter izpeljejo zadevo do konca, tako kot je
nanj odzvali po svojih najboljših močeh. »Predstavo želimo zaigrati čim večkrat, saj je vanjo vloženega veliko truda in časa. Edino plačilo zanj so gostovanja. Neka-
mentom gledališča v gledališču. Posebnost predstave je ta, da iznajdljivi lastnici kmečkega turizma ugotovita, da se s kmetijstvom ne da služiti in da gostje najbolj uživajo, če jima pripravita kakšen program. Odločili sta se za Linhartovi deli Zupana Micka in Matiček se ženi. Edina težava, na katero sta naleteli, je, da se na kmečkem turizmu mudijo sami moški, v omenjenih Linhartovih delih pa
treba.«
V skupini, ki vadi od konca lanskega oktobra dalje, sodeluje 12 ljubiteljskih gledališčnikov, od tega se bodo trije občinstvu predstavili prvič.
Po Fužirjevih besedah je predstava glede na število nastopajočih in raznolike ter transformirane like za ljubiteljsko gledališče zelo zahteven projekt, kije zanje predstavljal velik izziv. Verjame, da so se
Z zadnjih vaj pred premiero
teri dogovori že tečejo. Vsebina je aktualna, tudi scena je taka, da jo lahko postavimo kar na dvorišče kmetije.«
Komedijo Na kmetih bodo člani gledališke skupine Kulturnega društva Gorenje ponovili v nedeljo, 14. februarja, ob 18. uri v domači dvorani, v petek, 19. februarja, pa v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki.
ZŠAM ima status društva javnega pomena
Šoštanj, 6. februarja - V soboto so se v Šoštanju na občnem zboru zbrali člani Zveze šoferjev in avtomehanikov. Zbrali so se prav v občini, ki se je v lanskem letu odločila prekiniti sodelovanje z njimi, tako da so svojo dejavnost opravljali le v dveh šaleških občinah, Velenju in Šmartnem ob Paki.
To je bil njihov štiriinpetdeseti občni zbor. Na njem so pregledali opravljeno delo. Ni ga bilo malo. Naj naštejemo nekatere dejavnosti, v katerih so sodelovali: deljenje odsevnih trakov ljudem, ki so prihajali v cerkev, štetje pripetih otrok v vozilih pri prihodu v vrtec, brezplačni preventivni tehnični pre-
gledi, kolesarki izpiti za osnovnošolce, urejanje prometa na pokopališčih, varovanje otrok ob prvih šolskih dneh .
Opravili so 837 ur prostovoljnega dela in prevozili 3.302 kilometra. Skoraj vse njihove aktivnosti so bile usmerjene v varnost v prometu.
Ob koncu leta pa jim je uspelo še nekaj, kar bo imelo za združenje v prihodnje velik pomen. Dobili so status društva javnega pomena, kar je tudi potrditev, da so svoje delo opravljali dobro. Listine, ki so jo prejeli na občnem zboru, so bili zelo veseli.
■ mkp
Še naprej si bodo prizadevali za čim večjo varnost v prometu.
Iz dela gasilskih društev
PGD Šmartno ob Paki: letos garaža, čez dve leti avtocisterna?
Šmartno ob Paki, 6. februarja -
»Leta 2009 lahko - tako kot mnoga leta pred njim - ocenimo za uspeš no. S skup ni mi moč mi smo naredili kar nekaj za razvoj gasilstva v kraju,« je med drugim na rednem občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki dejal njegov predsednik Franc Kumar.
Kumar je izrazil zadovoljstvo nad odzivom članov v raznih akcijah, kot so tradicionalna veselica, organizacija društvenega tekmovanja in tekmovanj Gasilske zveze Šaleška dolina, raznašanje koledarjev ob novem letu, pobiranje članarine. Ob 175-letnici osnovne šole v Šmartnem ob Paki so učencem pri-
kazali gašenje z aparati, jim predstavili gasilsko opremo, jih seznanili z zgodovino društva. Mesec oktober - mesec varstva pred požari - so zaznamovali s preventivnimi akcijami ter čistilno akcijo, v kateri so čistili notranjost ter okolici doma. »110-letnico društva, ki se hitro bliža, bi radi praznovali z novo pridobitvijo. Vodstvo lokalne skupnosti nam je za leto 2012 obljubilo avtocisterno, za katero potrebujemo novo garažo. Aktivnosti zanjo so v polnem zamahu. Če bo vse po sreči in če bomo dobili potrebna dovoljenja, naj bi dela začeli aprila letos. Ob tej priložnosti bomo povečali tudi dvorano. Ze danes prosim vse člane, da svo-
jo pripadnost društvu pokažejo tudi z odzivom ter složnim delom na delovnih akcijah, ki jih ne bo malo,« je še poudaril Franc Kumar.
Po bese dah poveljni ka druš tva Bojana Rakuna je operativa lani namenila veliko pozornosti usposabljanju članstva, nakupu drobne tehnične opreme in osebne zaščite. Desetine so se na tekmovanjih odrezale odlično, sploh starejši gasilci, ki so se uvrstili na državno tekmovanje. Za uspehe je bilo potrebnih več kot 260 vaj in žrtvovati veliko prostega časa. Svojo izurjenost so operativci dokazali na interventnih akcijah, na katerih so reševali premoženje občanov pred ognjenimi zublji ali v neurju. Tako
kot Franc Kumar se je tudi Bojan Rakun zahvalil članom, ki so sodelovali pri tem, skrbeli za opremo, občanom, ki so izkazali razumevanje za njihove potrebe oziroma so jim kakorkoli pomagali.
V letošnjem delovnem programu so šmarški gasilci poleg že omenjenega začetka izgradnje prizidka h gasilskemu domu predvideli še nekatera vzdrževalna dela na domu, sodelovanje na gasilskih tekmovanjih, na prireditvah v okviru Gasilske zveze Šaleška dolina, aktivnosti v mesecu požarne varnosti, prizadevali si bodo pridobiti nove mentorje za delo z desetinami. Med prednostnimi nalogami pa so še izobraževanje članstva, usposabljanje desetin, delo z mladi mi.
Ob koncu občnega zbora so nekaterim najzaslužnejšim članom podelili priznanja.
■ tp
O podobi Prešerna v likovni umetnosti
Velenje, 4. februar - Lik Franceta Prešerna je bil dolga leta zanimiv ne le literarni stroki in literarnim zgodovinarjem, ampak tudi umetnikom. O tem je v dneh pred praznikom v velenjski Galeriji spregovoril tudi dr. Damir Globočnik, ki živi in ustvarja v Prešernovem Kranju. V pogovoru s pesnikom Ivom
so največ prispevali k naraščanju pesnikove slave naši narodni delavci, ki so bili kulturniki, literati in hkrati tudi politiki. Je pa upodobitev Franceta Prešerna v likovni umetnosti ena najbolj zanimivih tem v likovni umetnosti. Umetniki se z njo spopadajo že več kot 150 let. Prešeren se za časa življe-
O tem, kdo je največ prispeval k popularizaciji in mitologizaciji lika Franceta Prešerna, smo več izvedeli na četrtkovem večeru v velenjski Galeriji.
Stropnikom je na ta večer, ki so ga v Galeriji Velenje posvetili slovenskemu kulturnemu prazniku, odkril številne zanimivosti.
Ivo Stropnik je večer začel s svojimi pesnitvami, saj so prav minuli četrtek člani Društva slovenskih pesnikov in pisateljev po vsej Sloveniji brali svoja dela. Med pogovorom pa smo slišali še nekaj Prešernovih pesmi, ki jih je interpretiral Boštjan Oder. Dr. Damir Globočnik je med drugim odgovoril tudi na zanimivo vprašanje, kdo je več prispeval k mitologizaciji in popularizaciji lika Franceta Prešerna - literati, literarni zgodovinarji ali umetniki, odgovoril: »Odgovor je nekje vmes. Morda
nja ni portretiral, po njem pa je nastalo nekaj sto njegovih portretov. V sodobnosti je za likovne umetnike manj zanimiv. Danes se samoiniciativno umetniki Prešerna ne lotevajo več. Ko pa so pred 100 leti pripravili razstavo, na kateri je sodelovalo okoli 40 slikarjev, jih je dobra polovica že upodobila ali njegov portret ali pa katero od njegovih pesmi.«
Dr. Globočnik je na zanimivem večeru predstavil tudi svojo knjigo Prešeren v likovni umetnosti, ki jo je prvič predstavil februarja pred štirimi leti. Gre za knjigo, ki bo zagotovo vedno aktualna, saj je izjemno poučna in strokovna.
■ bš
Počitniški program je znan
Velenje, 9. februarja - Na
Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje so že objavili program aktivnosti med letošnjimi zimskimi počitnicami. Kot je znano, bodo osnovnošolci in dijaki v njih uživali od 22. do 26. februarja. Za kar nekaj njihovih aktivnosti se je treba prijaviti, zato vam program predstavlja mo že sedaj.
Vila Mojca bo v času počitnic odprta od 10. do 18. ure, otrokom, ki bodo prišli tja, pa bodo med 10. in 17. uro pripravili številne ustvarjalnice, igrali bodo lah ko dru žab ne igre ali pa se kratkočasili v spletni kavarni. Med počitnicami pripravljajo tudi začetni tečaj računalništva za otroke od 1. do 4. razreda osnovnih šol, za katerega že zbirajo prijave.
Tudi letos si bodo lahko mladi ljubitelji gledališča nova znanja o njem nabirali v počitniški delavnici, ki so jo poimenovali Gledališče za poredne mulčke. Od 22. do 26. februarja bodo udeleženci (program je primeren za učence višjih razredov osnovnih šol) med 9.30 in 11.30 uro nabirali novo znanje o gledališki umetnosti. Izvedeli bodo, kaj je to trema, kako jo prema-
gati, kako se znajti v zadregi... Zadnji dan bodo svojim staršem in prijateljem pripravili tudi prikaz tistega, kar se bodo naučili. Letošnja tema je gledališče zvoka, delavnico pa bo vodil Boštjan Oder.
Za tiste, ki prosti čas raje preživljajo v naravi, pa pripravljajo enodnevni izlet na Golte, kamor lahko počitnikarji gredo z očkom, mamico, babico, dedkom ... Izlet bo v sredo, 24. februarja. Avtobus bo iz Velenja odpeljal ob 8. uri, ustavil pa se bo tudi v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Ude ležen ci bodo zagotovo preživeli vesele urice na snegu, povratek v dolino pa načrtujejo ob 15. uri.
V času zimskih počitnic bodo aktivna tudi društva prijateljev mladine. V četrtek, 25. februarja ob 17. uri, bodo člani DPM Edvarda Kardelja pripravili tradicionalno otroško olimpijado. Tudi letos vabijo v telovadnico osnovne šole Livada. Več o počitniških dogodkih boste izvedeli v Vili Mojca, kjer že težko čakajo prijave za aktivnosti, ki jih pripravljajo.
■ bš