Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbonamento postale II. grappo -------------------------^ VSEBINA IMMfclJA - HMimaiMCl Vlili: UiF EVROPO ORETERLA S J iV II IRAI. (V A H (IRKA VZGLED m VOOILO RAZRERIVIM m DIRATOR/I IMUIVIORSKI IJIIOSHI NAPISi „IVIAl I VA IIVmCA/llllli44 l*lllll,Allll DlHl/lT J lUlillMU DIVIETIVI A liVIMlU V VIIVOGKADI! ZI IVI A III ZORAV.IE ŠPORT FILATELIJA SAH KRI ZAVRE li O I, E S» A K 21. I. 1924 • Umrl Vladimir Uljanov - Lenin 23. I. 1878 - Rojen slovenski pesnik Oton Župančič K A .1 B « T A T E I» E N : 20. in 21. Ustanovni kongres Enotnih razrednih sindikatov v Trstu. Slovensko narodno gledališče : 20. „Rdeča kapica11 v Kopru 21. matineja „Rdeče kapice v Kopru i: a i> i o Važnejši: iidiiaje Hadin jugnslovnns!«: emu: Trsta Petek 19-1-1S51: 13.15 Koncert tenorista Bruna De- bracchiju; Z'2.00 T-.judska univerza: 1000 let slovenske zgodovine (slov.). - Sobota 20-1-1951: 13.15 Končen flautista Borisa Carr.pe; 20.00 Spominska svečanost ob 27. obletnici smrti V. I Uljanova-Lenina - Nedelja 21-1-1951: 11,15 Slavni solisti pred mikro.'onom; 17.00 Oddaja za podeželje: slušna igra — Josip Jurčič: «Jurij Kozjak»; razvoj slovenskega šolstva v Kopru v minulih časih; vmes narodna glasba, nastopi zbor Škamperle iz Trsta - Ponedeljek 22-1-19.71: 13.15 Koncert mezzosopranistke Justine Vuga; 18.15 Koncert violinista Alberta Dermelja - Torek 23-1-1951: 12.30 Peter Iljič Čajkovski: Slavnostna uvertura «1812»; 20.00 Puccini: «Tosca» — opera v treh dejanjih - Sreda 24-1-1951: 14.00 Zabaven spored izvaja orkester Radia Ljubljane p. v. Uroša Prevorška; sodelujeta mezzosopranistka Sonja Draksler ter violinist Maks Pavlin; 21.00 Literarna oddaja: Caldtvel: Dinastija smrti-dra-matizirani odlomek - Četrtek 25-1-1951: 18.15 Komorna dela čeških skladateljev; 20.30 Poje komorni zbor iz Trsta p. v. Ubalda Vrabca. r B E O N I S T V 4» Trsi, 1)1. IMonlcechi li - II. Tderun štev. !I5 flUIl Rokopise pošiljati na naslov uredništva. l\> uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo V »* It A V A listov Založništva tržaškega liska. Trst, Ulica sv. liaučiška štev. 20; Telefon štev. 73.38. Vse dopise administrativnega značaja je treba pošiljati na upravo N A It O C x | x a ! Za ST» in Italijo pri upravi v Trstu Ul. sv. Frančiška ŽU, za cono B pri Centru tiska v Kopru. Za Jugo-elasijo pri fllllf v Ljubljani, lyiševa 34 ali na čekovni račun pri Komunalni banki, n. 6 - 1 - 90603 - 7. ena lir 20. - din 10. - v Jugoslaviji in din 8. - v coni B. A e vodijo in vlečejo sveta lokomotive ampak ideje. V. Hugo Odgovorni urednik: FRANC; K A»S Ti,,ha * dovoljenjem AIS tržaški tiskarski zavod » Trstu, Ul. Mouleechi li J LADJEDELNICE SO BILE VEDNO V PONOS TRŽAŠKEGA DELAVSTVA IN VSEGA TRŽAŠKEGA PREBIVALSTVA. IZ NJIH SO IZŠLE ŠTEVILNE LEPE IN VELIKE LADJE, KI SO ORALE OCEANE. SEDAJ PA ŽIVOTARIJO NA RAČUN ERP-a IN DELAJO S KOMAJ NAD POLOVIČNO ZMOGLJIVOSTO KOREJSKA VOJNA Pretekli teden ni prinesel nobene bistvene spremembe na korejskem bojišču jn prav tako tudi ne za zeleno mizo. Po relativnem zatišju na fronti okrog Vonsana in mesta Vonju se zdi, da so v teku priprave za večjo ofenzivo, kf naj bi Amerikance še enkrat spomnila, da se bliža dvanajsta ura njihovemu obstanku na korejskem polotoku. Vendar Amerikanci ne marajo o tem dosti slišati, saj je vodja ameriškega glavnega stana, ki je obiskal Korejo, izjavil, da bodo čete OZN ostale na Koreji in se borile naprej... Napovedal jè celo nova ameriška ojačanja. ki naj bj prišla na bojišče v dveh do treh mesecih. Kako Pa bo do takrat, ameriški general ni povedal. DVOBOJ: OZN - PEKING Kljub tej obojestranski odločnosti, pa diplomati seveda niso še vrgli puške v koruzo. Komisija treh v OZN je izdelala nove predloge za prenehanje vojne na Koreji, ki so bili po odobritvi političnega odbora OZN poslani pekinški vladi. V glavnem vsebujejo ti predlogi zahtevi, da je treba na Koreji najprej ustavili sovražnosti in začeti mirovna pogajanja ter odpoklicati nato vse tuje če' te. Čeprav so mnogi upali, da bo kitajska pekinška vlada te predloge sprejela, je te dni kitajski zunanji minister Wu v imenu vlade odgovoril, da predlogi niso sprejemljivi ter postavil pro-tipredlogo, kj razen korejskega vprašanja vključujejo še umik ameriške vojske s Eormoze in Pa sprejem Kitajske v OZN. Tako smo spet tam, kjer smo bili, z, razliko, da bo poslej še težje priti do prenehanja sovražnosti, ker tudi zapadni svet ima kitajske protipredloge Za nesprejemljive. Med1 tem pa za-vzemg «azijsko vprašanje» vse širše meje. V ospredje prehaja spet vprašanje mirovne pogodbe z Japonsko in pritegnitev njenih čet v azijski konflikt na a-meriški strani. Delnp y tej zvezi, delno pa zaradi položaja na Koreji, so se zbrali v Tokiu člani ameriškega glavnega štaba. «Azijsko vprašanje» pa dopolnjuje še protikolonialna borba v Vietnamu, ki je v preteklih dneh oživela z vso silovitostjo in avtoriteto osvobodilne borbe. VOJNI PRORAČUN V MIR NEM ČASU Politični dogodki v Evropi so pravzaprav le odsev azijskih dogodkov. Kod geslom obrambe pred «komunistično nevarnostjo» prehaja a-meriški blok v nevarno oboroževalno tekmo, ki prav gotovo ni brez daljnih ciljev ameriške politike. Odraz te oboroževalne tekme so številke iz ameriškega proračuna z,a i. 1951-1952. Od skupnih 71 milijard dolarjev predvidenih" izdatkov, jih odpade za «narodng in mednarodno» obrambo 48 milijard. Tako visokega mirnodobskega proračuna Z0A še niso imele v vsej zgodovini, toda pra v tako še n i ameriško ljudstvo v vsej svoji zgodovini plačevalo tako Visokih davkov, kot jih bo moralo odslej. EISENHOVVEHJEVI «SPREHODI* Seveda bo davčni vijak vedno bolj stiskal tudi evropske narede, kj jih v teh dneh povezuje ameriški general Eisenhower s svojimi obiski političnega in vojaškega značaja. Eisenhovver je sVojo evropsko misijo že skoraj končat, saj je obiskal že vse zapadne prestolnice. Ce je kaj dosegel pri vrhovih, je Pa toliko bolj razburil ljudstvo teli držali, ki je svoj odpor proti oboroževalni tekmi dveh blokov javno manifestiralo ob njegovem prihodu. Ne mislimo pri tem na izgrede, ki so jih organizirale sovjetske kominformi-stične podružnice, (saj te po drugi strani še nikoli niso protestirale proti sovjetskim grožnjam, proti Jugoslaviji in sovjetskim oboroženim posegom na Daljnem vzhodni pač pa na javno izražanje zaskrbljenosti za usodo miru, Prav zaradi te zaskrbljenosti narodi z dokajšnjim upanjem pričakujejo, da bo konferenca štirih, ki naj bi bila v kratkem, vsaj nekoliko olajšala sedanjo napetost Đ M E VI Mislim, da pomeni sklenjeni sporazum velik korak naprej k izboljšanju odnosov med. obema državama. Mislim, da bi se ti odnosi lahko Se izboljšali, če bi voditelji obeh držav zastavili v ta namen svoje napore, zlasti če bi preprečevali, da zaradi malenkosti ne bi mogli rešiti drugih večjih stvari v korist obeh držav. Nadalje morajo imeti pred očmi nekoliko daljšo perspektivo, katere obrise je mogoče opaziti iz obstoječega mednarodnega položaja. Kot menimo, obstoji samo eno veliko vprašanje med Jugoslavijo in Italijo — vprašanje Trsta. Po mojem mnenju tudi to ni veliko vprašanje. Menim, da zaradi sedanjega položaja na svetu ne bi bilo primerno začeti reševati tega vprašanja, če Se ni na obeh straneh v glavnem jasne rešitve, sprejete v načelu od obeh strani. To bi omogočilo hitro reševanje tržaškega vprašanja. Kajti če se nepripravljeni lotimo lega vprašanja, bi to izrabili tisti, ki nočejo dobrih odnosov med Jugoslavijo in Italijo — in to bi bolj služilo poslabšanju kot izboljšanju naših odnosov. Zato menim, da položaj za reševanje tega vprašanja še ni zrel. Vsa druga vprašanja so drugotna in jih ni težko rešiti ter je gotovo, da jih bomo lahko rešili. ( Maršal Tito dopisniku ANSE o odnosih med. Jugoslavijo in Italijo) «Azija je miroljubna, je pa tudi NEHRU pnnosna in občutljiva glede nedavno • pridobljene svobode. V svojem prekipe- j vanju je včasih lahko tudi trda. Ima ogromne probleme, ki so samo njeni, in želi živeti v miru z ostalim svetom; ne bo trpela nobenoga gospodstva več ali ustanove, ki bi bile podobne staremu kolonialnemu sistemu. Zahteva, da syet j prizna njen novi položaj. Kitajska je dobila nov obraz. Ce : nam je prav ali ne, priznati moramo, i da je vstala velika država, ki se zaveda svoje sile. Svojo moč je Kitajska včasih uporabila na način, ki sem ga jaz obžaloval. Pred očmi pa moramo imeti preteklo zgodovino Kitajske in drugih azijskih držav, dolgo dobo gospostva in trpljenja; dalje način, kako so z njo postopale imperialistične vlade in kako so odklanjale, da bi postopale z njo kot enaki z enakim. Ni uiti pravično niti pametno, če se ne ozirajo na čustva stotin milijonov ljudi. In je tudi zelo nevarno. Sedanji problem je problem Daljnega vzhoda; če se pa gibanje razširi na Evropo in na ostali svet in če izbruhne vojna, bi Evropa trpela bolj kakor vsi dru-izbruhne vojna, bi Evropa trpela bolj kakor vsi drugi. (Pandit Nehru o položaju na Daljnem vzhodu) ADENAUER Zvezna vlada soglaša z vsemi Nem-HULnHUkn ci, da je treba poskusiti vse, da se ponovno ustvari enotnost Nemčije v svobodi in miru. Toda ta vlada se dò lahko pogajala o tem samo z onimi, ki so pripravljeni priznati in jamčiti brez pridržkov ustavno vladavino ki obliko vlade, ki bo slonela na svobodi, na zaščiti človečanskih pravic in ohranitvi miru. S temi načeli pa je popolnoma v nasprotju «zakon za zaščito miru», ki je bil uveljavljen pretekli mesec v sovjetski coni, ker ta zakon ukinja vsako svobodo mišljenja in vsako kritiko o položaju v tej coni. Na ta način je onemogočena združitev Nemčije na osnovi svobode. (Iz Adenauerjev ega odgovora na Gro-iewohlov predlog za združitev Nemčije) Prnltletl siih lemmlh. ahSlnB* s») Najbolj |M| BSk ggik JA lanske skup- znaéiino KB& nosil (Com- konferenco Wmtmonwcahha) držav bri- 0,tAn dejstvo, da so na tej konferenci posvečali največ pažnje «ohranitvi miru», «nujnosti in važnosti» rešitve krize na Daljnem vzhodu ter «nadaljnjim poskusom sporazumevanja». To izhaja iz samega poročila o konferenci. Londonska konferenca držav britanske skupnosti je z analizo dogodkov sedanjega časa nedvomno prispevala k ustvarjanju novih stališč zapadno evropskih držav in do neke mere tudi Amerike do glavnega vprašanja napetosti v svetu. Nadaljnji razvoj stališča do tega vprašanja in konkretna akcija držav bo predvsem odvisna od politike Kitajske same in od stališča Sovjetske zveze. Za sedaj zapadne države, članice OZN, med katerimi so tudi članice Common-wealtha, sodelujejo pil naporih OZN, da pride do mirnega, diplomatskega reševanja sporov. (Komentar «Borbe» k zaključku konference Commonwealtha predlog!'1« CTIif Pailu CEelearaph premirje je "r'-^ Združ. na- rodov ter jih je poslal v Peking. Mao Tse Tung in njegovi sodelavci so vabljeni naj takoj pristanejo na ukinitev sovražnosti, na postopen umik vseh neko-rejskih sil ter na ustanovitev skupne vlade, kakršno bi si korejsko ljudstvo s.vobcdno izvolilo. V zameno za to pa' imajo na razpolago vrsto pogajanj glede zastopstva komunistične Kitajske v Združenih narodih ter glede bodočega položaja Formoze. Te predloge so izdelali na konferenci ministrskih predsednikov britanske državne skupnosti in jih je predložil v Lake Successa kanadski zunanji minister Fearson, ki je . hkrati poudaril, da je to skrajni napor za rešitev korejskega vprašanja in za preprečitev tretje svetovne vojne. Ce bi Sovjetska zveza in rdeča Kitajska ne odgovorili na sedanjo spravljivo potezo, potem bi pred vsem svetom pokazali, da obema vladama ni prav nič do miru. Po drugi strani pa je prav gotovo pravilno, da so ministrski predsedniki britanske državne skupnosti pozdravili vsak možen dokaz za odkrito izmenjavo stališč s Stalinom in Mao Tse Tungom (Komentar «Daily Telegrapha» o (predlogu za premirje s Kitajsko) J mszish POJLITICTNI KXIAm IuKI>I NEMČIJA. DamobBe Jev meč nad Evropo bi konferenca poleg nemškega vprašanja obravnavala tudi druga važna vprašanja, fci terja rešitev, da sc ohrani mir. Husi 'so zopet odgovorili s približno istimi predlogi, kakor Pred dvema mesecema. Glede na ta odgovor so mnenja na Zapadu nekoliko deljena: Francozi in Angleži menijo, da predstavlja nekako osnovo za razgovore, ZDA pa so, kakor po navadi, bolj trmaste in Acheson je javno nastopil proti ruskim pogojem za skKadnje konference. navili številni Usti v svojih komentarjih. Kakor j e bilo prav lahko pričakovati je bil Adenauerjev odgovor odklonilen, pri čemer je kancler navajal razne vzroke, češ da v Vzhodni Nemčiji ni svobode, ni ustavnega režima itd., kar *0 pač le izgovori. Resnični vzrok Adenauerjevega odgovora je v tem, da »e na Zapadu zavedajo, da so Grctewohlovi predlogi le sad ruskih spletk in da }e v Nemčiji tudi glede oborožitve -prišlo do precejšnjih sprememb v javnem MAR TAKI PRIZORI NA BERLINSKIH ULICAH NE OPOMINJAJO OKUPACIJSKIH SIL V NEMČIJI, DA SE IGRAJO Z NEVARNIM OROŽJEM? Vprašanje Nemčije postaja kljub nevarnemu razpletu do. godkov na Daljnem vzhodu, ki ogrožajo svetovni mir, vedno bolj važno v mednarodni politiki. Zato se je V poslednjih, mesecih tudi okrepila diplomatska dejavnost okoli nemškega vprašanja. Vsi se namreč zavedajo, da ima Nemčija v Evropi odločilno vlogo v ravnovesju med vele. silami in bi radi rešili nemško vprašanje p svojo korist. Glavno vprašanje, okoli katerega se sučejo vsa druga, je pač oborožitev Zapadne Nemčije. Tg oborožitve se boje predvsem Rusi, ki napenjajo vse sile, da do nje ne bi prišlo. Ker pa poznajo veliko nezaupanje Francozov do nemške oborožitve, skušajo Rusi na vse ndčine izkoristiti tudi francoski strah pred Nemci in vnesti med bratce v atlantskem paktu razdor. To pa se jim seveda le delno posreči. Kakor v Koreji za vojno, tako so tudi kominf or misti največ krivi zg tekmo v oboroževanju v Nemčiji. V Koreji so oni napovedali prvi, v nem š-ki sovjetski coni pa 50 tudi oni prvi oborožili policijo S težkim orožjem in jo tako spremenili v pravo vojsko. Zapadnjaki niso hoteli zaosta. U in so odkrito povedali, da mislijo oborožiti Nemce in u-stanoviti zđpadnonemško vojsko. To se jim sicer dolgo časa ni posrečilo, ker Se je Fran cija upirala, končno Pa se je le uklonila. Upirali, pa so sc tudi Nemci, ki bi hoteli iz teh sporov med bivšimi zavezniki izvleči čim več dobička, po znanem pregovoru: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Seveda so začeli Rusi kričati, ker jim zapadnonemška o-borožitev ne gre v račun. Na znani praški konferenci so tudi izdali doklaracijo, ki ndj bi služila kot podlaga Za pogajanja o Nemčiji. Toda niso se zadovoljili samo s tem. Novembra meseca «o poslali trem zapadnim državam noto, v kateri so predlagali, -naj M se sestala konferenca štirih ministrov zunanjih zadev (Sovjetske zveze, ZDA, Anglije in Francije), na kateri bi razpravljali a nemškem vprašanju. Zapadnjaka, ki imajo s podobnimi konferencami slabe izkušnje, so seveda odgo-'voriil, da bi bilo treba prej sklicati predhoden sestanek, ■na katerem bi razpravljali o dnevnem redu konference. Oni bi poleg tega hoteli, da Dejal je, da bi s temi razgovori ne dosegli nič pozitivnega, ker so ruski predlogi le manever za razbijanje enotnosti med zapadnimi silami in za slabitev njihove obrambne sposobnosti. Vendar Pa začenja na Zapadu prevladovati mnenje, da se je treba poslužiti vseh možnosti, da se ohrani mir. Tako si moramo tudi razlagati izjavo Trumana, da je vlada ZDA kakor vse druge Vpadne vlade vedno pripravljena, pogajati se z vlado ZSSR za časten sporazum. Vse to potrjuje, da je sovjetski vladi mnogo na tem, da prepreči oborožitev zapadne Nemčije in da le zato napenja vse sile. S tega stališča moramo tud^ ocenjevati pismo, ki ga Je pisal svojčas ministrski predsednik Vzhodne Nemčije Groteivohi zapadnomu kanclerju Adenauerju., v katerem mu k predlagal združitev Zapadne in Vzhodne Nemčije. V zameno za to p,-} bi morali vso Nemčijo demilitarizirati, kar pa ni povedal Gmtewohl v omenjenem pismu, temveč so to po- vmenju. Nemci namreč, vedo, da je njihovo oboroževanje nevarnost. Za mir, menijo pa, da bi bilo še bolj nevarno, če bi ostali neoboroženi in bi bili prepuščeni na milost in nemilost ruskim napadalnim načrtom. Zato so se popolnoma naslonili na Zapad, zlasti po zadnji konferenci med nemškimi in zapadnimi generali, ki so razpravljali ° tem, kako bi pripravili vojsko 150 tisoč nemških vojakov, iti bi se vključila o. milijonsko atlantsko armado. Vse to kaže, da je malo upanja za sporazum o Nemčiji. Med Zapadom in Vzhodom so nastala tako velika nasprotja, da jih ni mogoče izravnati. V obeh conah Nemčije se odražajo ta nasprotja med dvema blokoma le v manjšem merilu, v bistvu pa gre za isto stvar. Ponavlja sé pač tudi tu začarani krog: vsi trdijo, da se da mir rešiti le z oborežemnjem, češ kdor je močan, tega nihče ne napade, vsako oboroževanje pa zopet pomeni ‘novo grožnjo za mir. «Delo» poroža, da so v Francih prepovedali «Za trajen mir». To so pa res vojn hujs-tači. Tako so nehvaležni, da se «trajnemu miru» odpovedujejo in bi se najbrž zadovoljili že z začasnim. T . «Delo» se pritožuje, čeS da ga ni Palutan povabil na novoletni sprejem in da ga Je pri razpošiljanju vabil popolnoma spregledal. Hm, najbrž je morala biti na tem sprejemu kakšna zakuska. Cernu bi se sicer jezili. No, izrekamo jim naše najgloblje sožalje. T Bruno DegrassI se v svoji «predkongresni diskusiji» v «Lavoratoru» pritožuje, da «partija» ne posveča dovolj pažnje ezulom in pravi: «Nasprotno, mnogo je še tovarišev, ki imajo, kakor titovci, vse e-zule za fašiste in reakcionarje, ki Jih oblasti podpirajo pri dodeljevanju stanovanj, pri zaposlitvi itd.» Res žalostno za vidalijevce, te edine «pravoverne». Po dveh in pol letih «ideološke vzgoje» je med njimi še mnogo tovarišev, ki po titovsko, to je «krivoversko» mislijo. Ta titoizem mora hiti pa res žilav! ▼ Pa še eno o razpoloženju v njihovih vrstah. Mario Koz-mann pravi v isti diskusiji v istem listu: «Nekateri pravijo: — O titoizmu smo razpravljali že na vse načine; prekoračili smo že mero ter postaja vprašanje dolgočasno in pusto — Kozman nadaljuje: Za borbo proti temu sovražniku je potrebno, da ga pobliže spoznamo. Spoznati moramo njegove aktiviste, izvedeti za njihove naslove in prostore, kjer se zbirajo ter za njihove zveze». Torej so sami njihovi pristaši že siti kominformovske gonje. In Kozmann nakazuje za njihovo brezbrižnost novo zdravilo. Začeti morajo intenzivneje vohuniti za našimi pristaši! ▼ «Katoliški glas» piše. da J** OF proti Iforu, Ker plSejo na* ši listi besedo bog * malo začetnico. Dušni pastirji pišejo besedo kokoš ali kura z malo začetnico. Potemtakem so oni proti kokošim?- Nova palača OZN v New Yor-ku. V teh dneh zaseda v njenih sobanah politični odbor Varnostnega sveta. Osrednje vprašanje vseh zasedanj je korejsko vprašanje, ki je preneslo povojno «salonsko» politično napetost prvič na bojna tla in zasekalo človeštvu nove rane. Ali bo izza teh zidov vzletel golob miru? K OJIIX FO nn IA I> K ,■ p. INFORMBIRO JEVŠKA PROPAGANDA VENDARLE NEKAJ KORISTI Informbirojevci se poslužujejo vseh metod in sredstev za pošiljanje svojega propagandnega materiala v Jugoslavijo. Ta material prenašajo ponoči čez mejo ter ga puščajo v obmejnem področju. Poslužujejo se vlakov, tol prihajajo iz njihovega področja v Jugoslavijo. Dalje skušajo spravljati propagand, ni material y Jugoslavijo v steklenicah in pločevinastih posodah, ki jih mečejo v Donavo, Tiso in druge reke. Ruske in druge rečne ladje, ki vozijo skozi Jugoslavijo po Donavi, odmetujejo na stote propagandnega materiala, ali pa ga v majhnih čolnih odlagajo na obrežju. Z istim poslom se ukvarjajo tudi poslaništva informbirojevskih držav v Beogradu. Iz raznih zapadnih držav pa pošiljajo propagandni material y kuvertah tvrdk In ustanov. Vse to pa je mlatenje prazne slame. Ljudje izročajo ves ta propagandni material, tiskan na najfinejšem papirju, oblastem, nakar gre v tonah v tovarne papirja v predelavo. CINIZEM V Frankfurtu je bil te dni proces proti bivšemu deželnemu poslancu KP Nemčije Emilu Karlobachu, kj je 17. junija 1949 objavil v časopisu «Informacije KP Nemčije» članek, v katerem je napisal, da je književnica Guber Neumann ameriška in gestapovska vohunka. Neumannova je Karlobacha tožila zaradi razžaljenja časti in obrekovanja. Pred sodiščem je povedala, da jo je NKDV izročila leta 1940 pri Brste-Litovsku Gestapu. Od takrat dalje je bila ves čas v nemških koncentracijskih taboriščih in je napisala knjigo «Kot jetnik pod Hitlerjem in Stalinom». Se bol j značilna je bila iz-ijava bivšega svetnika nem- škega veleposlaništva v Moskvi Gottharda Walterja, ki je službeno sodeloval s sovjetskimi oblastmi pri sestavljanju seznamov nemških komunistov, ki jih je bilo treba izročiti Gestapu. Po njegovi izjavi sodišču je NKDV izročila Gestapu od 200 do 300 komunistov, ki so se svojčas izselili iz Hitlerjeve Nemčije v Sovjetsko zvezo, od koder so jih tedaj proti njihovi volji vračali Nemčiji. Takšna je torej morala moskovskih mogotcev, ki se poslužujejo naj-grših podlosti, če jim gre to V račun. BOLJ PAPEŠKI KOT PAPEŽ. Na kongresu Sovjetskoma. džarskega društva v Budimpešti je Jožef Revaj govoril o madžarski revoluciji leta 1849 in dejal, da je tedaj Anglija podpirala Habsburžane proti madžarskemu ljudstvu, ki se je borilo za svobodo. Iz svojega klečeplastva pa si ni upal omeniti, da je imela glavno vlogo prj zatiranju madžarske revolucije ravno carska Rusija, saj je car Nikolaj I. poslal na Madžarsko 100.000 carskih vojakov, ki so bili glavni krvniki madžarske revolucije, katere niso mogli Habsburžani sami zadušiti. Ti vojak; so tudi s sabljo odsekali glavo največjemu madžarskemu revolucionarnemu pesniku Sandorju Petoeffiju. O tem ne govori samo svetovna zgodovina, temveč ruski zgodovinarji sami. Leta 1944. je Jefimoy y svoji «Zgodovini novega veka napisal med drugim: «Pomladi leta 1849 je madžarsko ljudstvo izgnalo avstrijsko vojsko. Parlament je izjavil, da je Madžarska neodvisna država. Avstrijski cesar se je obrnil po pomoč na carja Nikolaja L, ki je zadušil madžarsko revolucijo». Vse to ne velja za novega lakaja Revaja, ker se ne sme zameriti Rusom. Zanj carska Rusija Aj več «žandar Evrope», ker je postal tak hlapec, da je srečen le, če lahko duži in liže pete svojemu zatiralcu r TRŽAŠKI l'ROBL.Kltll PRETEKLA SINDIKALNA BORBA vzgled in vodilo razrednim sindikatom Ustanovni kongres Enotnih razrednih sindikatov je važen dogodek v razvoju tržaškega sindikalnega gibanja. Kakor povsod v svetu irj v vsej zgodovini sindikalizma smo tudi v Trstu že od leta 1945 imeli dvoje ' sindikatov razredne sindikate in delodajalske ali žolte. To je že nekaka zgodovinska nujnost. Kapitalisti so se v začetku borili proti vsakemu organiziranju in povezovanju delavcev, ko pa tega spričo razvijajoče se razredne zavesti delavcev niso mogli več preprečiti, pa so u-stvarjali med delavci razdor in s svojimi agenti ustanavljali «apolitične, neodvisne ali ekonomske» sindikate, ki so pritegovali v svoje vrste razne oportuniste in razredno nezavedne delavce. Tudi Trst ni mogel biti izjema. V pogojih narodnoosvobodilne borbe se je leta 1944 rodila borbena organiza. cija «Delavska enotnost», ki je opravljala dve bistveni nalogi: borbo za gospodarske in socialne pravice delavcev in politično borbo proti fašizmu in okupatorju. V «Delavsko enotnost» so stopili vsi zavedni in borbeni delavci in takoj po osvoboditvi so iz te borbene organizacije nastali Enotni sindikati. Fašizem je Veliko sindikalno zborovanje na Trgu Garibaldi marca Ogromna množica protestira proti ukazu St. 100, ki ukinja zaporo nad odpusti s dela. bil pravkar potolčen in fašisti so se razbežali ali potuhnili. Zato niso mogle reakcio. name sile takrat niti zdaleč misliti na kakšne razkrojeval. ne poskuse v sindikalnem gibanju. Toda Jugoslovanska vojska se je morala umakniti iz Trsta, ljudska oblast je bila ukinjena in kapitalisti so imeli spet proste: roke. 2e julija 1945. so naročili znanemu duhovniku Marzariju in baronu Rinaldiniju, naj ustanovita nove sindikate. Ti sindikati so se spočetka imenovali Julijski sindikati in kasneje Delavska zbornica. Nastali so seveda iz razrednih vzrokov kot agentura delodajalcev, toda pred delavstvom so njihovi ustanovitelji prikazovali, da so jim kumovali čisto nacionalni nagibi: češ Enotni sindikati so za priključitev k Jugoslaviji, mi pa branimo interese italijanskih delavcev. V začetku so ti sindikati pridobili le razne državne u- radnike in priseljence, v tovarnah pa je bilo število njihovih pristašev neznatno. Tako je bilo na primer še leta 1946. y Tržaškem arzenalu vpisanih v Delavsko zbornico samo 5 ljudi. Glavna naloga Delavske zbornice je bila cepljenje delavskih vrst, krumirstvo v stavkah, varanje delavstva z demagoškimi patriotskimi gesli, oguljena pesem o apolitičnosti in neodvisnosti sindikata, ki se bori samo za reševanje ekonomskih problemov delavcev. Dejansko pa je bilo delovanje Delavske zbornice predvsem političnega značaja v prid delodajalcem in italijanskim nacionalističnim in imperialističnim težnjam. To delovanje se ni prav nič spremenilo vse do danes. Delavska zbornica tudi sedaj ni nič drugega kot izraz žoltega in delodajalskega sindikalizma, ki ga nahajamo povsod po svetu, k čemur je treba dodati tu le še njen specifični značaj agenta italijanskega nacionalizma. Enotni sindikati pa so imeli vse do objave .resolucije Kominforma razredni značaj-Delavcev niso nikoli varali z neko «apolitičnostjo», ker te sploh v nobenem javnem delovanju ni, temveč so v neštetih primerih odločno nastopili v obrambo demokratičnih pravic in političnih svoboščin, ki so osnovni pogoj za vsako uspešno ekonomsko in socialno borbo delovnega ljudstva. Spomnimo se pri tem le na mogočne splošne stavke v letih 1945, 1946 in 1947, ki se jih je udeležilo ljudstvo vse naše dežele. Število delavcev v teh stavkah se je stalno večalo, kar je najlepši dokaz, da je ljudstvo globoko občutilo njihov pomen in potrebo. 25. junija 1945. je bila splošna stavka proti razpustitvi Ljudske zaščite, 14. julija splošna stavka proti razpustitvi ljudske oblasti, septembra meseca dva dni splošne stavke proti odpuščanju delavcev in slabšanju gospodarskega položaja. Te stavke se je v vsej Julijski krajini udeležilo 200.000 delavcev. 14. decembra so zopet delavci po vsej deželi napovedali splošno stavko v obrambo «Primorskega dnevnika», ki so ga vo. 21. julija 1946. Množice žena zahtevajo na Trgu Unità izboljšanje neznosnih življenjskih pogojev. Prizor iz velike stavke julija 1946. Policija na konjih, kamionih, jeepih, vojaški o- klopni avtomobili, vse to ni moglo ukloniti množice. Zato je morala priti resolucija. jaške oblasti za nedoločen čas ustavile. Svojo ogromno silo pa so Enotni sindikati najbolje pokazali v slavni 12-dnevni splošni stavki julija 1946 pro. tl fašističnemu terorizmu, ko so v pravih pouličnih borbah s policijo in fašistično drhaljo strle vse fašistične nakane ter pokazale, da ne bodo nikoli več dopustile povratka starih časov. Enako so delavske množice pometle s fašisti v dvodnevni stavki septembra 1947. leta, ob uveljavljenju mirovne pogodbe, ko so ti skušali obnoviti svoj teror. Vsa ta borba je Enotne sin. dikate stalno krepila. Konec leta 1945 so imeli Enotni sindikati 60.000 članov, v Trstu samem 26.000, konec leta 1946. pa se je število članov v vsej Julijski krajini zvišalo na 82.000, v Trstu samem pa na 43.000. Vsi ti člani so bili vključeni v 22 strok. Sindikati so v tem času izbojevali nešteto zmag na e-konomskem področju. Bili so močni in delodajalci so se jih bali. Največja revolucionarna pridobitev delavcev, tovarniški odbori, so imeli v tovarnah glavno besedo in so odločevali v vseh najvažnejših življenjskih vprašanjih delavstva: od odpustov, namestitev pa do kulturne in poli. Učne vzgoje delavstva. Tovarniški odbori so bili pravi steber Enotnih sindikatov in vse ofenzive delodajalcev in Delavske zbornice proti njim so doživljale popoln neuspeh. V sindikatih pa so se pojavljale tudi oportunistične tendence, katerih glavni nositelj je bil Emesto Radich. Te težnje se niso mogle uveljaviti, izbruhnile pa so na dan z vso silo ob objavi nesrečne resolucije. In posledice te resolucije so se pokazale ravno v onih dneh razkola. Kapitalisti in okupacijska oblast so se vrgli takoj na najbolj revolucionarno pridobitev delavstva, na tovarniške odbore in aretirali 16 članov teh odborov y ladjedelnicah in tovarni strojev. To je bil le začetek. Pozicije delodajalcev so se krepile. Enotni sindikati so vedno bolj polzeli v oportunizem. V tržaškem vprašanju so šli čisto na linijo italijanskega šovinizma, ker so le izvajali politiko Kominforma, ki je sovražna socialistični Jugoslaviji. V ekonomskih vprašanjih delavstva so tudi zlezli na rep Delavski zbornici. Začeli so tudi ukinjati razne sindikate in pred kratkim so ukinili tudi svoje glasilo. Enotni sindikati so končno ohranili le svoje ime. razrednega ni v njih osmio prav nič. Zato so danes dejansko isto kakor Delavska zbornica in v Trstu smo ostali brez razrednega sindikata, to je sploh brez pravega sindikalnega gibanja, Jasno je, da delavstvo spri. čo tega ni moglo ostati brez orožja za obrambo svojih pravic. Zato so začeli najbolj z.avedni delavci ustanavljati oziroma obnavljati razne razredne sindikate. To niso ni-kaki drugi niti tretji sindika. ti. Po objavi resolucije v Tr-* stu pravih sindikatov sploh ni bilo, zato je vse obtoževanje in tarnanje o vnašanju razkola med delavstvo, o cepitvi delavskih vrst itd, prazno in neutemeljeno, ker to, kar ne obstaja, se cepili ne da. Novi Enotni razredni sindikati so torej le resnični nadaljevalci razrednih sindikatov, ki so jih leta 1948 kominformisti uničili. Ti sindikati so ostali Po dolgem sindikalnem mrtvilu so začeli zavedni delavci obnavljati borbeno sindikate. Ustanovna skupština razrednega sindikata industrijskih delavcev. zvesti svojemu programu, zvesti borbi delovnega ljudstva, ki je v teh letih z velikimi žrtvami vztrajno pisalo slavne strani v zgodovino razrednega in osvobodilnega gibanja na Primorskem Položaj je danes še težak. Mnogi delavci so že spregledali, kam vodi izdajalska politika kominformistov, mnogi pa še vedno ne morejo razumeti stvarnosti. Toda zgodovina borb v zadnjih letih je pokazala, da zmaguje le ono gibanje, ki ima jasno začrtano pot, ki se ne sljaši borbe in težkoč in ki v svoji razredni doslednosti ne pozna oportunizma. Tako gibanje pa so danes na Tržaškem ozemlju edino le razredni sindikati, ki te dni s svojim kongresom postavljajo temelje svoji organizaciji. Borba teh sindika. tov bo še težka, toda uspeh v tej borbi ne bo mogel izostati. AOV1 »I I «JÌ O K L. A V I «IA Začetek gradnje ladra' 'crnice Beograd-Južnt Letos bodo v Jui Pole«, tretje mladinsk Doboj-Bamjaluka prie “iti tudi progo Resni] P°levac, ki predstavi dei bodoče velike no tirne jadranske železr ograd-Južni Jadran. ' ga bo imela še posel men, ker bo vezala ] in druga industrijski ->ča v Srbiji z novim Pr®,nogovniin bazene Kotubari. y središču I zena gradijo tudi že termo-elektrarno Prc snik-Stepojevac bo razbremenila ozkotirn Mladenovac-Lajkovac ograd - Obrenovac . vac. Pri gradnji p> treba prebiti predor čica» v dolžini 1800 ne daleč od lod pa i predor «Bela Reka», dolg 3850 metrov. Od jevca bo proga pote dveh smereh. Jugo; od Stepojevca se bo t proti Valjevu in dalj tvorniku, Tuzli, Qobc njaluki in Zagrebu, Proga jadranske železnice pa bo speljana proti jugu čez področje Drine in Lima ter čez Crno goro proti morju. Gradnja predora pod Učko V nekaj tednih bo zgrajena istrska proga Lupoglav-Stalije, ki bo vezala največji jugoslovanski bazen črnega premoga ' Raša - Lafoinj preko Divače z jugoslovanskim železniškim omrežjem. Kmalu bodo pričeli graditi tudi progo, ki bo po najkrajši poti vezala Reko z Istro. Ta proga se bo odcepila zahodno od Reke pri Matuljah in bo najprej potekala ob pobočju Učke nato pa bo prebUa pogorje Učke s Predorom, ki bo dolg nad 6000 metrov in tako najdaljši predor v Jugoslaviji. S progo Lupoglav - Stalije se bo združila pri Vranju. Hidrometeorološki observatorij v Splitu Na tako imenovanem Prvem vrhu gozdnatega Marjana pri Splitu se dviga majhna bela hiša pomorskega hi-. drometeoroloikega observatorija. Ce gledaš s podnožja hriba, imaš občutek, da se je tam zgoraj zasidrala ladja in podoben vtis »maš, ko greš V observatorij, ki je poln najrazličnejših priprav za merjenje in ugotavljanje vseh klimatoloških pojavov na področju jadranske obale. Ta observatorij so ustanovili že pred 25 leti, vendar njegovo delovanje je napredovalo šele po osvoboditvi. Dočim je hit prej observatorij edina ustanova te vrste °b jadranski obali, so po osvoboditvi organizirali kar 21 meteoroloških postaj vzdi-lž obale. Vse te postaje zbirajo podatke ° vseh vremenskih pojavih in jih vsake tri ure sporočajo observatoriju v Splitu. S posebnim barografom, ki je redek instrument ne le v Jugoslaviji, temveč v vsej Evropi, podrobno zaznamujejo zračni tlak, prav tako imajo pripravi za posebna snemanja oblakov vseh vrst. Velike važnosti je, da je observatorij stopil v zvezo tu- di z vsemi podobnimi observatoriji v Evropi. Proizvodnja električnih žarnic Jugoslovanska industrija mora po planu za letošnje leto izdelati 5 milijonov normalnih in specialnih žarnic. Vse to delo bosta opravili tovarna električnih žarnic v Zagrebu in tovarna «Tesla» V Pančevu. Jugoslavija je v proizvodnji žarnic že močno napredovala, vendar je še vedno odvisna od uvoza nekaterih surovin iz inozemstva. Tako mora uvažati predvsem volframovo žaril-no žico in plin argon, s katerim se polnijo nekatere vrste žarnic. Steklarna v Paračinu izdeluje že dobre steklene balone za žarnice, ker pa še nima zadostne zmogljivosti, bo treba letos uvoziti še določeno število halonov iz inozemstva. V zagrebški tovarni izdelujejo razen normalnih žarnic še okrog 60 vrst specialnih žarnic. To je največja in najrr.očSerneje opremljena tovarna žarnic nu Balkanu, V preteklih sedmih dneh je bilo politično življenje na Tržaškem ozemlju precej živahno. Kakor po navadi ni manjkalo šovinističnih polemik in novih krivic protj Slovencem. Tudi na gospodarskem in sindikalnem področju zaznamujemo precej dogodkov. Izvršilni odbor O-as s^uo-rj SupipoqoAs je sestal na svoji seji, ki je obravnavala naslednja vprašanja: politično poročilo predsednika, imenovanje odbora za proslavo 10. obletnice OF, poročilo o okrajnih tekmovalnih načrtih in slučajnosti. Politično poročilo je podal predsednik tov. Babič. Poudaril je, da je naša glavna naloga, boriti se proti vsem ukrepom, g katerimi dejansko priključujejo Trst k Italiji, obenem pa biti nepopustljivi v borbi za našo narodnostno enakopravnost. Tov. Bole je govoril o tekmovalnih načrtih, ki so jih sprejeli okrajni odbori OF. Nato so razpravljali o krajevnih proslavah desete obletnice OF in o glavni proslavi v Trstu. Priredili bodo tudi 20 krajevnih razstav narodnoosvobodilne borbe in glavno- razstavo v Trstu. Tričlanska delegacija izvršilnega odbora OF pa bo šla k generalnemu ravnatelju za civilne zadeve ZVU Bianchardu in mu razložila vsa pereča vprašanja slovenskega ljudstva v coni A. O Sejo je imel tudi glavni odbor SHPZ. Načelnik odseka za ljudsko prosveto tov. Boštjančič je podal izčrpno poročilo o delovanju odseka. BiR sta dve knjižni razstavi, kar je premalo. Več pažnje bo treba posvečati tudi predavanjem. Za folkloro naj bi se ustanovil poseben tečaj. Lepe uspehe je imel povsod lutkovni oder, ustanoviti pa bo treba več takih odrov. Kjer so pevovodje, se je zaznamoval precejšen napredek in bi lahko ustanovili še nove pevske zbore. Tudi dramske družine so pridne. Tov. Race pa je med drugim dejal, da bi se morale dramske družine pripravljati za nastope že pred sezono. Tov. Čokova je govorila o borbi slovenskih staršev za slovensko šolo in poudarila, da moramo zlasti vedno odločno zahtevati samostojno slovensko šolsko upravo. Tov. Ravbar je spregovoril p delu odseka za znanost in umetnost, nakar so razpravljali še o organiziranju dneva kulture. o Na šovinistični strani se je, nadaljevala gonja proti nam. Slovenski šolj sta šovinista Rubini in Andr! prizadejala novo krivico. Ta dva šolnika iščeta vedno dlako v jajcu, samo da bi nam čim več škodovala in vsaka priložnost jima pride za to prav. Ob pričetku šolskega leta je prestopilo na tržaško slovensko nižjo gimnazijo več učencev, ki so prej obiskovali nižje gimnazije v coni B in Jugoslaviji. Sprejeli so jih s pogojem, da bodo položili dodatne izpite iz latinščine, decembra pa sp jim povedali, da morajo napraviti izpite iz vseh predmetov. No, dijaki so izpite uspešno opravili, pa posežeta vmes omenjena gospoda iu pravita, da se morajo dijaki po odloku prosvetnega urada ZVU vrniti v nižji razred. Gospođa p« se motita, ker naše ljudstvo ne bo te krivice »prejelo. Predsednik cone Palutan se tudi s svoje strani trudi, da bi čim bolj prispeval k potujčevanju naše zemlje, morda zato, da se italijanski vladi oddolži za njen odlok, s katerim ga je povišala v prefekta, V ta namen izkorišča celo stanovanjsko vprašanje. Določil je iz sredstev cone 200 milijonov lir kredite za gradnjo barak za ezule pri Sv. Križu in 40 stanovanj v novi ribiški vasi y Stivanu, kamor bodo seveda naselili 40 rilbiških ezultikih družin. Stivan jg zadnja slovenska vas proti Italiji in jo je treba zato poitalijančiti. o Vsi ti šovinistični napori ne bi bili popolni, če ne bi, kakor vedno, prispeval svoj delež tudi znanj profesor De Castro, seveda samo s peresom. Tržaški šovinistični in kominformistični tisk je, kakor »mo že pisali, le težko požrl zadnje sporazume med Jugoslavijo in Italijo ter izrazil nad njimi svoje nezadovoljstvo, ker ne mara pomirjenja med abuna državama. Zato tem «patriotom» tudi ni ugajal zadnji intervju Maršala Tita dopisniku ANSE ter je «Giornale» zapisal, da je Tito hinavec, kar se iz ust demokristjanov nekam čudno sliši. Isti Ust je v torek v svojem uvodniku «Naša dlolžnost» izrazil neko zaskrbljenost, češ da se skuša v zadnjem času utrditi v Trstu šndipenden-tizem. Zato je dolžnost «Tržačanov», da se tu vztrajno borijo za uresničenje tristranske izjave iz leta 1948, pa čeprav je vprašanje Trsta z mednarodnega gledišča potisnjeno v ozadje. Sicer pa kaj vsa ta skrb! Profesor De Castro je giapisal pretekli petek v «Giornale» nekako psihološko študijo, kjer trdi, da je italijan-stvo Trata tako krepko, c,a ga ne more nobena »ila omajati. Tržaški Italijani so veliki idealisti, ki jim je gospodarski položaj postranskega pomena, ker je njihova psihologija vsa prežeta z najbolj vzvišenimi ideali ter duhovnimi, moralnimi in čustvenimi vrednotami, ki jih drugod ne poznajo. O Predsednik ustanove žavelljskega industrijskega pristanišča odv. Forti je na tiskovni konferenci povedal, da bodo v nedeljo 21. t .m. v industrijskem pristanišču položili prvi kamen za novo cementarno. V začetku bo tovarna zaposlila 200 delavcev, nato pa 400. Proizvodnja bo znašala v začetku 100.000 ton letno, nato se bo zvišala na 300.000 ton. Apnenec in lapor bo dobivala tudi iz Ricmanj, kamor bodo napeljali 4 km dolgo žičnico. Tržaško delavstvo je s sedanjim položajem zelo nezadovoljno. To kažejo tudi sindikalna gibanja v preteklih dneh. Tiskarski delavci So stavkali v sredo in s tem podprli stavko svojih tovarišev v Italiji, kar pa kaže, da ES in DZ izkoriščajo upravičeno mezdno gibanje delavcev v politične namene za povezavo z «madrepatrio». Stavkali so tudi občinski uslužbenci in uslužbenci pokrajinskih ustanov, ker jim je vojaška uprava odklonila 25.000 lir predujma na bodoče povišanje plač. Proti temu je protestiral tudi tržaški občinski svet na svoj; zadnji torkov ; seji. ■i«a MB» m irmi Nismo se motilj zadnjič z napovedjo, da bo čez leto dni pregled naših napisov bistveno drugačen. 2e v pismu, ki je prišlo 3. t. m., smo proti pričakovanju prejeli celo napis iz 1. polovice 18. stoletja 105. NAPIS ' Sto petinpetdesetletno praznino med prvim in drugim napisom — 1619-1774 — bomo danes občutno zmanjšali z no-voodkritim napisom iz leta 1733, Res nam ostane še zmerom občutna vrzel — 114 let — vendar vsaj prva polovica 18. stoletja v naM časovni razpredelnici ne bo več bela. Ze v novembru 1950 smo slišali od moža, ki je pomagal posneti pisanje na Dročevi ka lomi v Vojščici, da imajo nekje v Škrbini star vodnjak z napisom iz leta tisoč sedem sto in ne vem koliko. Izkazalo se je, da je to pri Ceterjévih v Škrbini, hšt. 59. Dne 27. 12. 1950 je opajski župnik Vinko Črnigoj takole posnel napis na Sapu vodnjaka: Najditelj pripominja, da je ta šap okrogel, sestavljen iz štirih enakih delov, surovo oklesanih in brez drugih okraskov. žarki okoli monograma IHS («sveto sladko») so le na-lahko vsekani. Pravijo, da je bii to prvi vodnjak v Škrbini, Delati ga je dal GOSPUD LUKA. ki je izhajal iz te hiše in je bil dekan y Komnu. ZOTAR = Cotar, priimek, podlaga hišnemu imenu Ceterjévi. V družini še danes hranijo zlato žep. no uro, ki jo je omenjeni «gospod» zapustil z željo, da bi ostala pri hiši, dokler bo hiša stala. Na spodnjem delu borjača pri isti hiši je v zidu nad gnojiščem nekakšno slepo okno iz 17. stoletja, a o tem bomo spregovorili ob drugi priložnosti, 106. NAPIS To pot poglejmo raje mlajši, a zato nič manj zanimiv napis v škrbinskem župnišču. Tudi tega je naše! 27. 12. opajski župnik Črnigoj. V šapu vodnjaka je opazil vzidan kamen z napisom, ki je bil deloma ometan. Z ostrim železom je odstranil omet in nato posnel napis kakor sledi: V današnji črkopis bomo to prenesli takoie: Možje (s) Sčerbioe zdubli so le-to štimo (s) skale. Iz fonde predelana 1*23. . Vodnjak je re$ izdolben iz žive skale, zato ni nobeno čudo, da so si Skrbinški možje za tolik trud hoteli postaviti spomenik — pripominja najditelj. Napisa na lastne oči sicer nisem videl, a z dobrim posnetkom v roki ugotavljam nekaj, kar je V. Črnigoj morda spregledal, ker v svojem pismu o tem molči. Zgoraj imamo pravzaprav dvodelen napis. Prve tri vrste so celota zase, drugi dve vrsti pa sta dostavek iz leta 1823. ko so vodnjak temeljito («iz funde») predelali: razširili, poglobili ali kaj podobnega. Zadnji dve vrsti se dobro ločita od prvih treh: črke so bolj redke, nekoliko nagnjene na desno, razdalja med vrstama je drugačna kakor zgoraj in manj enakomerna. In še nekaj: letnica 1823 velja po mojem samo za zadnji dve vrsti — za predelavo vodnjaka. V prvih treh vrstah imamo namreč spretno skrit kronogram, to ie tako sestavljeno letnico, da so večje črke v besedilu obenem številke, v našem primeru naslednje: MICIDVLILILL Ce te črke-številke seštejemo, dobimo letnico 1809. To je torej čas, ko je bil vodnjak izdolben’ iz skale, V današnjih dveh dragocenih posnetkih pa vendarle nečesa pogrešamo. Okoli napisov je skoraj zmerom nakazan okvir, rob, ki napis sam omejuje v prostoru. Ali je to posebna zareza, ali se nekje enostavno neha izglajena napisna ploskev — zmerom je napis uokvirjen. Prav tega pa pri današnjih dveh posnetkih iz Škrbine pogrešamo (za objavo smo dali samo približen okvir, toliko da napisa ne Visita v zraku) in zato se vsem prijaznim sodelavcem priporočamo, da bi nam zmerom podali tudi ta rob. (Se nadaljuje) KRONIKA Konec decembra je bila Jugoslaviji premiera domačega filma športne komedije «Plavi devet». Film je izdelalo zagrebško filmsko podjetje Jadran-Film. Vsebina filma obravnava, kdo bo nosil piavo športno majico št. 9 — ali do mišljava športna veličina Fa-bris ali udarnik Zdravko. V glavnih vlogah sodeluje poleg Antona in Jugoslava Nalisa in Irene Kolesar tudi slovenski igralec Stane Sever, • Nedavno so v Jugoslaviji pričeli snemati film o življenju otrok male banatske vasi, ki se med vojno bore proti o-kupatorju. Film bom nosil naslov, «Vojni prijatelji». • Na tretjem mednarodnem festivalu kratkometražnih filmov v Riu de Janeiru je dobil prvo nagrado francoski film «Pacific 231». Kot najboljši znanstveni film pa Je bil nagrajen brazilski film «Pneu-monektonija», • Režiser Rossellini pripravlja film «Evropa 1951», v katerem bo nastopila Ingrid Bergman. Film prikazuje zgodbo neke matere in sina, ki živita v grozotnih spominih na prejšnjo vojno in v strahu pred novim svetovnim požarom. • Walt Disney in Denny Kaye sta se odločila, da skupno u-stvarita film po pravljici «Drvarjeva hiša». Film bo kombinacija risanih slik in pravih igralcev. Prizor iz jugoslovanskega lilma «Plavi 9» j. i t, o u rv <_t o ve, da je za nekatere po- FtIC MCI (i.sro.ter. >do sl4fttioT ima ki malega škili in ima eno oko slabovidno, m ma plastične, ga vida in ne dobro razvite, ga globinskega čuta. Tak človek ne more postati a. viatik, ne more biti smučar tekmovalec, niti zdrav- Te dni So v Trstu predvajali risani film «Pepelka» dnevi • - • Kaj mislijo Jugoslovan- U* VCbfoi&Ci/lÀÀt* ^teorciogi 0 tem Znani srbski meteorolog Ante Obaljen trdi, da bol njih dneh, kajti če jih ne bo dovolj, bo treba ohraniti letošnja zima blaga in da, bomo v nekaj letih imeli zgodnje tople pomladi in pozne tople jeseni in tudi da bo primanjkovalo padavin v časa vegetacije. Mnogi, strokovnjaki pa ne soglašajo s tem mnenjem in trdijo, da na osnovi dosedanjih izkušenj ne moremo postavljati takih prognoz. Ker je letošnja zima podobna, pomladi in se ljudje Vprašujejo, kakšen bo letošnji pridelek, so sp sestali jugoslovanski vremenoslovci in agronomi, da povedo svoja mnenja o vremenskih vprašanjih. Meteorologi so se takoj razcepili v dva tabora. Profesor Obuljen je trdovratno vztrajal pri svoji trditvi, da je po današnjem stanju meteorološke znanosti in po dosedanjih izkušnjah mogoče dati približno prognozo vremena ne le za letošnjo, zimo, pač pa tudi za pomlad in celo poletje. Meteorologi Milosavljevič, Čadež, Radoševič in Kovačevič trdijo, da sedanji nivo meteorološke znanosti ne dovolju. je dolgoročnih prognoz. Čadež: V atmosferi je še mnogo procesov, ki jih vremenoslovje ne pozna; tako še ni preizkušen vpliv sonca na vremenske razmere. Vse to nam preprečuje, da bi mogli postavljati vremenske prognoze. Obuljen: Nisem še naletel na zdravnika', ki bi trdil, da bo bolnik umrl v 12 urah ali dvanajstega ob 10 uri. Vem pa da zdravniki lahko približno ugotovijo razvoj bolezni in predpišejo primerna zdravila. Ce pokažemo vremenoslovci poljedelskim strokovnjakom vsaj približno na tendence razvoja vremenskih razmer v letošnji zimi, tedaj lahko približno omogočimo točno planiranje raznih poljedelskih del. Nato so se oglasili agronomi in povedali, kaj mislijo oni o posledicah raznih vremenskih sprememb na razvoj zita in sadja v letošnjem letu. Od vojne dalje je sadje slabo obrodilo. Vse pa je kazalo, da bo letos sadje uspevalo, ker ni bilo priča, kovati hujšega mraza v času, ko sadje prične poganjati, ali visoke temperature, ki bi prisilila sadje da se predčasno zbudi iz zimskega spanja. Ako pa nastopijo Padavine, bo gotovo snežilo, kakor že v mnogih krajiK Jugoslavije. Pa četudi bi temperatura padla na —20 stopinj, ne bi škodovalo sadnemu drevju. To se je v glavnem ze naspalo in to vreme, ki nas spominja na pomlad ni tako ugodno, da bi prebudilo sadno drevje k novemu življenju. Drugi agronom trdi, da tako vreme ni nevUrno za ozimno žito. Ako bi pa iznenada temperatura močno padla, bi uničila tiste kulture, ki so zaradi lepega vremena že precej zrasle. Suh mraz bi škodil torej tistim žitom, ki so jih sejali zgodaj jeseni pred deževno dobo. C e pa vremenoslovci predvidevajo suh mraz, tedaj je treba pomisliti, kako bi preprečili, da se dvigne zemeljska skorja ter se odtrgajo rastlinam korenine. Tega u-gronoma prav tako zanima količina padavin v prihod- vlago in zadržati sneg na njivah, a Razpored padavin je zelo- važen za poljedelstvo, ker ni vseeno, ali dežuje v dobi najbujnejše vegetacije ali pozno jeseni in zgodaj spomladi. O razporedu padavin je govoril profesor Obuljen. Trdil je, da je ugotoilljeno, kako prehajajo dobe najvišjih padavin, in sicer doba zimskih padavin sega do zgodnje pomladi, doba jesenskih padavin do pozne jeseni, a stalno upadajo padavine v vegetacijski dobi: maja.av-gusta. Tako je na. primer preteklo leto v Zagrebu bilo najmanj padavin ravno v vegetacijski dobi, v Splitu je v maju-avgustu padlo vsega 13 mm padavin namesto 191; v Banjaluki 96 mm namesto 426; v Beogradu 15b mm namesto 265 itd. Razumljivo je, da morajo strokov* njaki to upoštevati. Takle razgovor sicer ni rešil vprašanja dolgoročnih vremenskih prognoz, je pa pokazal, da je potrebno sodelovanje med strokovnjaki agronomi in meteorologi ter tudi rhed meteorologi samimi. (Po Politiki) klice potreben poleg dobre splošne telesne konstitucije še posebno oster vid. Ro nekate- ■ rih državah preiščejo šol. : ski zdravniki specialisti o-kulisti otro- m kom oči že takoj ob_______ šolo in že tedaj povedo s!“‘'“0r ima kurjo slepoto, ne šem, za kakšen poklic nM? 'Jl09vl poslati rudar. foto. otrok ne bo sposoben. noini čuvaj. Kakšna naj bo očesna . današnji konkurenčni skava? Najprej prreizkuštK1'>i- zahtevajo prav v vsa-ostrino vida: koliko vidi tv11 P°kUcu celega človeka, nik v daljavo in koliko Cf n« nerodno, da študira od blizu. Ostrino vida pr«™?0 tlimnazijo, konča še kušamo s posebnimi tabeli1. .1 na univerzi in tedaj črk ali številk. Bolnika potfidi, da ne more opravljati dime v razdalji 6 m pvP^9a poklica tako kot bi tablo, da čita določeno števiteh ravno zaradi slabega vrst, v maki vrsti je števil^- ali črka manjša. Vid na bli'P°kiicev je dovolj, tudi sla-preizkušamo s pomočjo tvidni lahko najde svojim skov, ki so tudi stalno man^nv primerno zaposlitev. Vidno polje je vse. kar člf‘“Jc,ar’ Pek- Prodajalec, ne. vek vidi (navzgor navzdi. a °t]ok> vrtnar, kolpor-desno in levo) 'z očesci'Pometaò, smetar, krtačar, mirno uprtim v točko predfi.0 so vse Poklici, ki jih , , , „ul, s slabim vidom v redu Globinski čut: ali ve boMhko opravljamo, presoditi, ce mu polčazin dve vrvici, ki sta druga zl drugo, katera je bližja in tera bolj oddaljena. p- - -■ - . ’ ~~------------------ Preiskava na barve; aii !CL modro in rumeno, rdečo ^UltUme drobtine zeleno barvo. ii Preiskava na hemeralopii] ^ GQŠe domovine (kurjo slepoto); ali se kreta in vidi v mraku. ravenski kipar Frančišek Dober vid je potreben fmerdu zaključuje dela na pet vseh poklicih, kjer je nMre*rov visokem Prešernovem stalno bližinsko delo: fini P^meniku, ki ga nameravajo hanik, urar, optik, zdravi" Prešernovem tednu postaviti predvsem okulist, inžent Kranju, kjer je pesnik poko- V Kranju prav tako re- Dr. C. Dereani-BežeU bo imel pri bližinskem delu starejših letih stalne težat ne samo da bo moral im1 hirajo hišo, v kateri je Pre-, reti preživel zadnja tri leta /®irga življenja in tudi umrl. bo prav taka kakor za dvojna stekla, in sicer ena -daljavo in ena za bližino; de * bo prav lekevidno oko se pri Pesnikovega življenja. Po- bližinskem delu hitro M(rudaviu bodo dimnato črno ku-prične peči in rada priJne bOijo, icot je bila v času Prešer-Icti „lava (stalno branje. «■ vse prostore pa pobelili s sanje šivanje postane takefn parvo. ki so jo ugotovlli OlOVeku breme). )a svežimi plastmi bele. Tako Nizko kratkovidni je sporeurejena hiša bo opremljena ben za vse poklice. Visof pohištvom iz Prešernovega kratkovidni zaiadj. sprtmo.ifZ in bo spremenjena v muzej. na očesnem ozadju (kratk1 vidno oko je predolgo) ; ® itak slabše vidi. Odsvetov^ ljubljanska opera pripravlja pa moramo visoko kratkov' '^zoritev nove slovenske ope-nemu tudi vsako težje /iziči «Deseti brat», prirejene po delo, ker pri hujših napet '*nem Jurčičevem romanu. O-lahko nastopi krvavitev ^.r° ie uglasbil znani ijubljan-Pa odstopi mrežnica. ,1 uirigent in skladatelj Mirko Železničar, letalec, mouC Zaradi obolelosti skladate-mora poleg dobrega vida ^ bo opero postavil tudi na ti tudi dobro razvit bari^er' se je premiera zavlekla, čut. Ce strojevodja ne bi iC« ’ ,Vl nis*e na listi...» Demark je z dobrodnj as?m hotel pomiriti oficirskega namestnika, kat( n.mo*tvo ni bilo sovražno, sluteč, da je mož s 'srčeci,..ieg0v* strani. Okno se je takoj hrupno zaprlo nate d*?®, še tretje niže dol; na ulici. Slišali so se izgub' 1CT>Ki gTOze. Svinčenke so frčale vedno bolj pogost1 Infanteria Ivad je b* ijVelia sp,lezal na telefonski drog in začel razbijati P ' «Udari, razbij!» so K .s teste napeti glasovi, zraku je zapraskalo zaN ,0T 1,1 raztrgana naprava padla na Ua. Raskajoč ^ lvad je bil spet na ce «To je v redu!» «Zdaj pa dalje.,.!» «Dalje,,,!» V ie cesti. «Kam...?» «Dalje, dalje...» Skozi temo so begale še temnejše postave s puškami v rokah, kakor nekdaj na hribu svetega Mihaela. Izpod neba. je lilo vedno huje in koraki, ki so še skušali biti tihi, so čofotaje izdajali sami sebe. Streli, ki so pričeli pokati od vseh strani, so netili uporniško strast. Demar-kqva skupina se je spustila na cesto, na spodnjem koncu so begale postave Palirjevega oddelka. Tedaj je nenadoma zarezalo skozi noč, kakor nekdaj na Doberdobu: «Ra-ta-ta-r-r-rrr...» * Kaj je to...? Ali ne strelja oddelek strojnih pušk? Na enem koncu se je natančno čul Palirjev iznenađeni krik; «Zg hudiča, ali ste znoreli ali kaj.,.?» «Nehajte...!» Nekdo je na ves glas klical Glažerja, Toda nočna pošast je ratatala dalje, celo pokajoči grom, kj je stresal nebo in zemljo, je ni mogel zaustaviti. Ob zidovju, koder se je lovil Demarkov oddelek, je kljub mrzlemu dežju postalo mahoma vroče. «Tu sem za zid!» je poveljeval Demark in se prvi zagnal proti hiši Za oglom. Med bliskom je kakor v snu videl postavo Ivada, ki se je zamajala in ostala zadaj. Gstaig postave so se zagnale za Demarkom in druga za bruga telebaie Za zid. «Rrr-ra-ta-ta...» 1 je pravkar očistila prvi sektor Notranjsko, ni pomirjevalno vplival. Ce je grozil z «neupogljivim zakonom Rima», s «popolnim,' uničenjem tistih, ki ne odlože orožja», z «dobesednim zravnanjem hiš z zemljo», primorskega ljudstva m njegovih borcev s tem ni oštrašil, ni jim vzel poguma za nadaljnjo borbo, pokazal pa je vsem v Italiji, da je «terra italianissima» zagorela v uporu, če pa se upira ne more biti italijanska. To je logičen zaključek, ki se ga ni zavedal ne duče-ne njegovi fašisti, in vsi italijanski šovinisti. Ob koncu avgusta in v začetku septembra je ob vpoklicih v italijansko armado že cela vrsta mladeničev odšla v partizane, da s puško v roki služi osvoboditvi svoje zasužnjene zemlje ne pa osovraženim tlačiteljem. Številni so bili zlasti iz goriške okolice, Baške grape, pa tudi iz Vipavske. 5. septembra 1942. (št. NFS 04598) zahteva goriška prefektura od karabinjerskih postaj spisek beguncev in njihovih družinskih članov. Sporoča, da ima pripravljene prostore za internirance ter d;a bo nastopila z «največjo energijo». 18. septembra 1942 poroča Dragotin Kette ie z Josipom Murnom, Iva-jom Cankarjem in Otonom Zupančičem, ki so bili z njim vred glasniki tako i-menovane slovenske moder, ne, ustvaril v slovenskem slovstvu s svojimi pesmimi nov, čustveno pristen, svež pokret, ki je viso, ko dvignil raven našega tedanjega leposlovja. Njegova poezija je čustvena, razpoloženjska, mehka in hrepeneča, včasih satirična, krepka in optimistična ter povezana z narodom in z naravo njegove domovine. Kettejeva pesem je ljubezenska in pogo-stoma modruje o bistvu in pomenu življenja z globokim premišljevanjem, ki je stvarno in i-ma svojo uteme. Ijeno podlago v njegovih duševnih doživetjih. Navdahnila je Ketteja tudi priroda ob morju v Trstu v času, ki ga Je preživel kot vojak v našem "''estu Rodi) «e je 191.1876 na Premu na No. tranjskem. goriški prefekt notranjemu ministrstvu, da je med 10. in 15. septembrom.' odšlo v partizane 40 mladeničev celo letnika 1923, ki sploh še ni bil vpoklican. Pravi, da bo za starejše letnike odločil aretacijo sorodnikov in zaplembo imetja. Za mlajše pa da pripravlja poziv, naj se vrnejo. Zahteva tudi, da se odpravi pošiljanje pozlvnic mobilizirancem po pošti. Karabinjerji naj izroče pozivnico in takoj pripeljejo pozvanega. To je Ministrstvo vojske nato tudi izvedlo. Prefektov poziv na mladeniče (29. septembra 1942) je seveda zadel na gluha ušesa. 23. septembra so bile barake v Zdravščini za internirance pripravljene (Karab. Cerkno 25.9. 1942 št. 78-3). 27. septembra so imenovali komisijo za upravo zaplenjenega premoženja in naslednji dan so začele aretacije najbližjih sorodnikov pobeglih, Moške so gonili v Zdravščino, ženske pa v lokalne zapore, dokler bi Ministrstvo ne odločilo drugače. (Donjemu ministrstvu 29,9.1942.) 28. septembra je bilo aretiranih 80 oseb. Aretacije so se nato nadaljevale in še rasile vso zimo 1942-32, kakor je ra- DRAGOTIN KETTE O Adrija, kako naj te objame, kako te naj poljubi pogled moj! Ti si kot deva, ki si venec sname na dan poročni z dražestno j roko j. Kakor se ženinu oko zavzame, ko jo zagleda nežno pred seboj: tako si, Adrija, razlila name razkošij svojih pisani nebroj. Ah, več kot svetlih je zvezdic na n?bi in več kot ladij.jadrn ic na tebi, morje, ti v srcu želj rodilo si. O srce, kaj si mi morje postalo, da bodeš nove želje pokopalo, kot nekdaj stare potopilo si?... Finžgar,jeva Tri predstave SNG «Razvalina ziv- t • i i i ijenja», go- v„Ljudskem domu rinškova «Rdeča kapica», Gol-tloniie ve «Primorske zdrahe», katerih dejanje — je Dr. Mirko Rupel prenesel na naša domača tla ob morje na obali med Trstom in Devinom, so nas povedle v našo domačnost. Gledališče je uprizorilo te predstave v soboto 13. t. m. in v nedeljo 14. t. m. SNG je poskušalo dati «Razvalini življenja» gorenjsko okolje, ker bi sicer ta igra obvisela nekje v zraku in bi ji zmanjkala pristnost. Irealnost pravljičnega dejanja «Rdeče kapice», namenjene otrokom, je tudi dobila svojo stvarnost v nekem rahlo, a dovolj močno nakazanem splošno slovenskem vzdušju. «Primorske zdrahe» pa so krepko zaživele v naši obmorski obali s krepko in sočno govorico naših ljudi. Drugače bi igra med tržaškimi Slovenci sploh ne mogla zaživeti, ker bi tipičnost čožotskega ljudskega življenja ne mogla priti tako krepko do izraza. Zaradi te domačnosti se je občinstvo globoko vživelo v dogajanje. Vse tri predstave so pri gledalcih doživele velik uspeh in jim nudile nepozabno zadoščenje. K temu je tudi pripomogla primernejša dvorana, kot smo jih drugače, žal, vajeni. stel odhod v partizane in ljudska mržnja. Iz italijanskih virov zvemo, da je pri aretaciji sorodnikov prišlo v Dornbergu do streljanja. Brata Florijan in Vencelj Žižmond sta se uprla aretaciji svojcev in streljala na Italijane. Pred silo sta se morala u-makniti, beg se jima je posrečil. (Poročilo Karab. Cerkno št 418 tajno). Poveljstvo karabinjerske legije v Trstu se 'je balo celo za sam Trst. Ze 5.10.1942. (št. 22 ris.) je izpraševalo podrejene postaje, če so imeli pobegli zveze s Trstom, če imajo tam morda sorodnike ali neveste. Položaj se pa navzlic vsem fašističnim ukrepom za Italijane ni izboljšal. V vaseh, kjer ni vojaških posadk, si ne upajo odpirati šol (karab. postaja Grahovo odsvetuje začetek pouka v Temlji-nah. Telefonsko poročilo 8-443 21. okt. 1942). Sicer pa to ni osamljen primer v Primorju. Saj je bil celo v italijanskih šolah, ki so delovale, položaj zelo napet. 19. dec. 1942. je italijanska učiteljica v Pregarjah pri Hrušici našla v miznici listič z napisom: «Zmaga ali smrt», ki je bil sicer fašistično geslo, v tem primeru pa je bil za pravilno razumevanje o-premijen z znakom: srpom in kladivom, (poročilo XI. armadnega zbora 29.12.1942. št. 295 Seg. 7-12). Tudi šolska mladina je postajala fašistom nevarna. Proti koncu leta 1942 so sumljivim' začeli pleniti radio-sprejemnike. Zadnjega decembra (št. 1868) je goriška prefektura prepovedala lov v krajih, kjer je bila določena policijska ura. To so pa že bili vsi slovenski kraji Goriške. Kmalu za tem je sledil tudi Trst s podobnimi ukrepi. Z uvedbo policijske ure- se je kontrola policijskih organov stopnjevala. Kraljevi inspektorat je 3. okrobra 1942 predpisal. da morajo v vseh hišah na vidnih mestih biti izobešeni «družinski listi» s popisom vseh navzočih stanovalcev, (št. 0394 z dne 3.10.1942). Zaukazane so bile stalne preiskave pri osumljenih družinah in v celotnih vaseh. Karabinjerska te-nenca v Cerknem je ukazala, naj se preiskave vrše zgodaj zjutraj in v vsej tišini. Na vsak odpor je treba odgovoriti z orožjem. Vsak najmanjši sum je treba upoštevati. (Karab, postaja Cerkno 19. decembr.i 1942 št. 8-579 Tajno). Položaj v Primorju nam najjasneje osvetli dopis poveljstva 4. mejne fašistične legije 18.12. 1942 (št. 81545 Seg.), ki pravi: «Ob napadih na naše oddelke ljudje ne vedo nič», «mai una indicazione», «za napade se partizani zbirajo, a nihče ne ve o njih nič. Mladina odhaja v partizane, kako ve zanje? odkod ima zveze? Ve». General Ferrerò ie že 20.7. 1 ft T ZIMA IN ZDRAVJE Da je mraz sovražnik človeštva, vemo vsi, kajti ravno od jeseni do pomladi narašča umrljivost ljudi. Toda ne le mraz, temveč tudi pomanjkanje sonca, svetlobe in manjše izžarevanje zemlje povzroča, da smo bolj sprejemljivi za bolezni. Poleg tega pa se pozimi slabše počutimo, ker preživimo večino dneva v slabem zraku, v prostorih z nenaravno toploto ter se premalo gibljemo na prostem. Zato se mora. mo pred mrazom pravilno zavarovali. Kratkotrajen mraz nam ne škoduje, nevar ren nam pa je vlažen mraz, zlasti kadar smo utrujeni. Površje našega telesa je lesno povezano z notranjimi organi. Komaj zaznavne živčne niti prenašajo vsalc aražljaj, ki ga na koži povzroča mraz, v notranjost našega organizma. Ce se torej zavarujemo pred vlago in mrazom, ne ubranimo pred težkimi okvarami le površja našega telesa, pač pa tudi naše notranje organe. Zato sp moramo pozimi primerno obleči. Zimska obleka se ne sme tesno prilegati t<:-esu. kajti zračna plast med obleko in kožo je dober izolator pred mrazem. Nepokriti deli našega telesa pa se čudovito hi-/c prilagode mrazu. Razne maže pa nam i omagajo, da nam koža na obrazu in na rokah ne razpoka. Prav tako moramo imeti ohlapno obutev, kar je nujno potrebno ? tr vilen krvni obtok; tesna obutev po-i roča ozebline. Predvsem bolni na srcu :;e r-era jo dobro zavarovati pred mrazom, iv je, da se pred mrazom utrdimo, ma ni primeren čas za to, vendar pa r kaj le lahko že zdaj ukrenemo. Vsako «ti ko vstanemo, telovadimo nekoliko f ri odprtem oknu in si nato telo otrirno s i ot rko. Tako pripravimo kožne živce in ' ■ k temu, da zapro pravočasno pore trei mrazom. S tem dosežemo, da tvori ‘elo čim več toplote in da, je čim manj oda < espametni smo, če sedimo pozimi v m sobnem zraku in uporabljamo za vmi-r, pot prevozno sredstvo. Sprehajaj, nio se tudi^ ob burji, mrazu in dežju, da se naša koža nadiha, da se nam pravilno izloča pot, kar je zlasti važno za prFsnav-Ijan e ki tako blagodejno razbremenjuje ledvice. Nujno je tudi, da sobo temeljito pre- PR AKTIČNA OMARA, KI SLUŽI TUDI ZA PISALNO MIZO Prav vas: ...tla je m e d izredno zdrava in redilna jed. 100 gr. medu vsebuje namreč 238 kalorij, t.j. dvakrat toliko kot jajca in trikrat toliko kot meso. Poleg grozdnega in sadnega sladkor ja so v medu še soli fosforja, kalcija in železa ter tudi važni fermenti. Vse te snovi, zlasti pa grozdni sladkor zelo ugodno vplivajo na srce, na bolan želodec in na ošibelo telo. ...da si odstraniš rdečico, ki ti jo je povzročil mraz, z obraza tako, da si zvečer namažeš obraz z mlačno milnico iz salicilovega in ihtiolovega mila, nato to milnico posušiš ter si jo šele naslednje jutro z mlačno vodo izmiješ. ...da se ne boš preveč redila, tudi če ješ močnate jedi, samo paziti moraš, da jih ne ješ takoj za mesom. To pa ni tako težko, ker je mnogo jedi, ki jih lahko istočasno uživamo z mesom in pa z močnatimi jedmi, kakor na primer vse vrste zelenjave in sadja. zračimo, ko jo zakurimo. Neumno je misliti, da prihranimo na kurjavi, če manj zračimo. Svež zrak sp namreč prej segreje kot pokvarjen. Zelo bo koristilo našemu zdravju, če se bomo glede zraka v spalnicah ravnali po starem pravilu: topla postelj, hladen prostor, za mirno sedenje pa: ne pretopel prostor, hladna glava in tople noge. Tudi prehrano prilagodimo pozimi mrazu. Naie telo zahteva predvsem ma. ščob, beljakovin in sladkorja. Ce koga zebe, naj poje košček sladkorja ali slaščice in kmalu mu bo topleje. Ker primanjkuje našemu telesu pozimi tudi vitaminov, po-jejmo vsak dan vsaj eno jabolko, pomarančo ali limono ter nekaj solate. Zajtrk naj bo pozimi precej izdaten: zelo dobro dene na tešče toplo mleko. Ce torej priznamo zimi, kar ji gre, ne bo naš sovražnik, pač pa prijatelj in celo dober prijatelj, zlasti tedaj, ko se bomo sončili na svežem zraku zimske zasnežene sončne pokrajine. ZDRAVILNE RASTLINE JC flint h O. lapuh že poznamo, saj je težko zgrešiti njegove velik^ liste in ne si jih zapomniti; toda če zamudimo pravi čas, bj skoraj podvomili, če cvete ali ne. Lapuh cvete že zelo zgodaj, lahko bi rekli, da cvete med prvimi, če ne prvi. Cveti poženejo iz stare večletne korenike, še preden se pokažejo listi. Cveti so lepe, žveplenorumenp glavice. Cvetejo nekaj dni in žveple-norumene lepote je konec, ostanejo le še koški malih belih muck, ki letajo po zraku kot podobne mucke regrata. Te mucke, kdo se rj že z njimi kot otrok igral, jih pihal in se veselil, ko so jadrale dalje po zraku, so le semena, polna malih dlačic, k( služijo kot jadrala in padala, da pridejo semena dalje v svet. Potem Pa se razrastejo veliki listi, svetlozeleni zgoraj, spodaj pa porastji z dlačicami, da so prav belkasti. Lapuh je znana zdravilna rastlina. Vsi naredi jo štejejo med zdravilne rastline in to že od nekdaj. Najbolj so v časti listi. P3 tudi korenine in cvete ponekod cenijo. V lapuhovem listu je nešteto raznih snovi. Dolga bi bila vrsta, če bi jih hotelj naštevati; mnogo so se namreč kemiki ukvarjali z njim in zato tudi v njem mnogo našli. Poleg vseh drugih snovi pa je v lapuhu tudi mnogo raznih soli in kovin, kot kalij, kalcij, natrij, magnezij in železo, pa tudi velik odstotek žvepla in fosforja je še v lapuhu. Nič čudnega torej, da ima taka rastlina veliko zdravilno moč. ki jo daleč P® svetu poznajo in so jo tudi ie pred davnimi čas; poznali. Posebno župnik Knajp se je zavzemal zanj in ga priporoča] v raznu nadlogah in ga učil uporabljati na razne načine. Kot pravi že lapuhovo staro latinsko ime, je lapuh ti-«ti, ki miri kašelj. Glavno | lapuhovo zdravilno področje I so ^.dihala. Človek dostikrat j kašlja In razni so vzroki kas-1 Ijanja, toda čaj iz lapuhovih listov vedno blaži kašelj, pa če mu je sama jetika vzrok. Tudi za lajšanje katarja ni boljšega kot lapuhov čaj, najboljši ao seveda listi, pa tudi čaj iz korenike dobro dene. Naberite «j lapuhovih listov proti jeseni, posušite jih na zraku in v senci. Ponekod je navada, da kade posušene lapubove liste. Razne zdravilne snovi, kj so v lapuhovem listu, pridejo na ta način kar naravnost v plinastem stanju v dihala in nanje zelo ugodno delujejo. Ta način zdravljenja z lapuhom je že zelo star. Toda kaditi znamo v Evropi komaj nekaj sto let. Ko Pa še niso znali kaditi, so dobro posušili Lapuhove korenike, jih dali na oglje in po votli palici vsrkavali dim, ki je izhajal iz tleče lapuhove korenike. Tako so zdravili kašelj in bolna dihala stari pa-dar j ; žp pred tisoč in več leti. Knajp trdi, da zelo blažijo bolečine v pljučih lapuhovi listi, ki jih denemo na prsa. Lapuhov čaj ni samo na glasu, da pomaga dihalu, marveč pravijo, da je zelo dobro piti lapuhov čaj, če se človeku pojavljajo po telesu, posebno pa obrazu, gnojni izpuščaji. Tudi onim, ki se silno debele, svetujejo, naj pridno pijejo lapuhov čaj, kajti baje sta debelost in lapuhov čaj skregana, in kamor pride lapuhov čaj, tam izgine debelost. Ce ne verjamete in se vam zdi, da vam debelost kvari lepoto, pa poskušajte. še nekaj tednov in lapuh bo pokukaj iz zemlje. T. P. £lud&hi tednih o oòalm bloumàlio hitio! TEMNA POPOLDANSKA O-BLEKA, OBROBLJENA S SVILENIM ČRTASTIM TRAKOM, KI JE LAHKO TUDI SVETLEJŠE BARVE Nasi/eti Oljnata barva se dobro ohrani, £e vlijemo nanjo mrzlo vodo, ki jo pred uporabo zopet odlijemo. Posušena barva bo spet tekoča, če ji dolijemo nekoliko terpentinovega olja. Ce hočemo, da bo porumenelo perilo zopet belo, ga kuhajmo v deževnici ali v boraksovi vodi, kateri dodamo na en liter eno žlico vodikovega superoksi-da. Potem perilo temeljito iz-plakujemo. Močno zamazane šipe bodo zopet čiste, če jih operemo s toplo vodo, v kateri raztopimo nekoliko code. Rjaste madeže odstranimo iz perila, če jih poškropimo z limoninim sokom ter nato držimo nekaj časa nad vodno paro. To večkrat ponovimo nato pa sledove grdih madežev v čisti vodi izperemo. Tilaste in čipkaste zastore denemo najprej v boraksovo vodo, nato v milnico. Ko jih narahlo ožmemo, jih splaknemo v mlačni vodi ter obesimo preko belega papirja ter dveh napetih vrvi, ne da bi jiii ovili. k n irr ■ .1 st vo DROBIR v prehrani prašičev Ce krmimo prašiče s krompirjem, peso repo in kore. njem ter z manjšo količino zdroba, dobijo premalo belja. kovin. Posebno mladi prašiči zaostajajo v rasti pri taki krmi. Breje svinje kotijo manj pujskov in slabo razvite. Po prasitvi imajo malo mleka. Drobir večne detelje (lucerne) je vir prav dobrih beljakovin in z lo iz. polni obrok krme. Prašiči tudi bolje izkoriščajo ostala krmila, če jim med krmo mešamo drobir, zato jim ga pokladajmo tudi če je v obroku dovolj beljakovin in če so živalske beljakovine kot mesna, ribja ali krvna moka. Pri pomanjkanju vitami, nov slabijo živali, zmanjša se njihova odpornost preti boleznim. Ce jim pa vitami, nov precej manjka, obolijo. Nastopijo motnje v delovanju spolnih organov. Svinje ostanejo jalove in zvrgavajo. Ko. tijo slabotne ali celo iznakažene pujske, katerih veliko pogine. Pujski zaostajajo v rasti, obolijo na rahitisu itd. Zita, otrobi, krompir in kuhana korenstva vsebujejo prav malo vitaminov. Drobir stročnic (lucerne in detelje) je bogat z vitamini. Zaradi tega je dragocena krma za vsako skupino prašičev, seveda zlasti v času, ko ni ze. lene krme. V krompirju in korenstvu ni skoro nič rudninskih sno. vi. Zita in otrobi vsebujejo le fosfer. Kalcija-apna dobi. jo prašiči premalo v teh kr. milih. Pri pomanjkanju kal. cija se splošno poslabša stanje prašičev. Pogosto jim po. stane koža groba in umaza. na, se lušči; težko in ne. rodno se gibljejo, ne žrejo slastno. Vrednost drobirja kot prav dobrega krmila za prašiče so potrdili razni poskusi. Pri svinjah, ki so jih krmili s koruzo. ovsom, ječmenom pše. ničnimi otrobi, lanenimi tro. pinomi, bobom in rednimi dodatki soli so vsakokrat slabše legla, se je večalo število mrtvorojenih pujskov. Slabi uspehi so bili tudi, ko so obroku rumene koruze, la. nenih tropin in soli dodajali kalcijev fosfat. Cim pa so dodali obroku še drobir lucerne, so svinje normalno ko. tile. Pri drugem poizkusu se je pokazalo, da so slabše vzre. jale pujske tiste svinje, ki so dobivale v obroku 5 odstot. drobirja lucerne (od hranil, ne vrednosti vsega obroka), kakor tiste, ki so dobivale obroke s 15 odst. drobirja. Poleg tega, da vsebuje drobir dobre beljakovine, vita. mine A, B in D ter kalcij, napolni pri krmljenju z žili živali želodec, kajti če dobije živali dovolj hranilnih sno. vi, pa premajhne količine krme, so še vedno lačne. Drobir tudi pospešuje prebavo. Obrok sočnih krmil moramo vedno dopolniti z drobirjem zaradi beljakovin in kalcija. Najboljši je drobir lucer, ne, ki je bila mlada pokoše. na in ima mnogo listja. Prav dober je tudi drobir drugih detelj, n. pr. drobir travniškega sena. Suho mlado lucerno ali de. teljo pokladamo zrezano. Ce je bila pokošena tik pred cvetjem, pa je najbolje, da jo zdrobimo in pokladamo prašičem; grobe dele, stebla Pa goveji živini. Za droblje. nje lucerne nam Iti izvrstno služil univerzalni drobilec «tritatutto». Eno do dve uri preden po-kladamo drobir, ga poparimo z vročo vodo. Pokladamo ga v mešanici z drugimi krmili. Dajemo ga v naslednjih ko. ličinah: sesnim prašičkom . 50 do 150 gramov; odstavljencem 200 do 500 gramov; doraščajočim prašičem 1.5 do 2.5 kg; doječim svinjam 1.5 do 2 kg; merjascem 1 do 1.5 kg. Pustni Hrupi Za kra,pe vzemi najboljšo, suho, presejano iSioko. Vse primesi naj bodo ogrete. O-grete naj bodo tudi deske, prtiči in prostor, kjer vzhajajo, Da bodo lahki, naj bo testo vedno nekoliko mehkejše kakor Za navadno kvašeno testo. Denj v skledo 1/2 kg moke in naredi y sredi jamo. Zmešaj pet žlic mlačnega mleka, 2 žlici moke, košček kvasa, vlij k 1/2 kg moke, presejane v skledo. K vzhajanemu primežaj mlačno mešanje, za katerega mešaj v loncu 10 dkg presnega masla. 5 dkg sladkorja 'n 5—8 rumenjakov; ko naraste, postavi na štedilnik, prilij 1/8 svežega surovega mleka ter mešaj, da se segreje, zavreti pa ne sme. PrideiM pol žlice soli, dve žlici ruma in malo stolčenega muškatove-ga cveta. Vse dobro zmešaj, prav dobro vtepi in pokrij, da vzhaja. Vzhajano testo rahlo zvaljaj pol prsta debelo in izkroži z obodceir krape. Na sredo krapa daj malo marelične ali kake druge goste marmelade, pokrij z drugim kra-petr., .stisni ob robu, da se sprimeta in izreži z manjšim obodcem. Krape položi dva prsta narazen na prtič, potresen z n.cko, pek rij jih in postavi na topel, toda ne vroč prostor, da vzhajajo; dobro je, če napol vzhajane obrneš. Razgrej v kozici za dva prstq masti še bolje, olja. Ko je dobro vroče ga od davi in ko se nekoliko ohladi, vložj vanj vzhajane krape tako, eia je zgornja stran na olju. Ne daj jih r.a tesno, ker se ne cvrejo lepo. Ko jih dač v kozico, pokrij in potresi kozico, da narastejo. Cim so na spodnji strani bledorumeni, jih obrni, a ne pokrij več. R fmeno ocvrte poberi s penovko na cednik, da se oditečejo. Potem jih položi na pivnik, nato na krožnik, potresi z vaniijevim sladkorjem ter daj še tople n.a mizo. UMETNA GNOJILA v našem vinogradu Vino z malo fosforne kisline zelo hitro izgubi svoj okus in se vzdržuje samo nekoliko let. S fosforno ktslino bogata vina pa lahko hranimo mnogo let, ne tla bi se pokvarila. O resničnosti te trditve ne moremo dvomiti, ako poml-slimo, da je v 100 litrih vina 2.5 do 4.5 gr fosforne kisline in da vino primerno menja tudi kvaliteto, okus in stanovitnost. Z uporabo fosfornih gnojil in kalijeve soli dosežemo lahko za 35 in več odstotkov boljšo letino, medtem ko se povečata pridelek mošta nad 57% in množina sladkorja nad 7%. Gnojenje z umetnimi gnojili ima prednost pred hlevskim gnojenjem in ga tudi laže izvedemo ter mnogo manj stanc. To bo takoj jasno vsakemu vinogradniku, ako upoštevamo, da je 200 kg čilskega solitra v 200 kg super-fosfata in v 150 kg 40%ne kalijeve soli, torej skupno v 5.5. metrskih stotih umetnega gnojila več dušika, fosforne kisline in kalija nego v 100 metrskih stotih najboljšega hlevskega gnoja. Varčnost v vinogradu je mnogokrat za uspeh usode-polna. V mladih nasadih moramo rabiti mnogo hlevskega gnoja, da dobijo tla redilnih snovi. Prerano gnojenje z veliko množino hlevskega gnoja pa je potrata, ker se najbolj dragoceni del gnojila, dušik, do časa, ko dospejo korenine v zemeljsko plast, že davno Izpere in razgubi. Mnogo bolje Je zato, če posejemo, preden napravimo nov vinograd, po zemljišču kako rastlino za zeleno gnojenje, kakor deteljo inkarnatko ali grašič. ki se Jeseni podorje^ preden rigolamo za vinograd. Obenem dodamo zemljišču na hektar okoli 8 stotov superfosfata in 4 do G stotov kalijevo soli. Zelo važno jc tudi, kdaj v vinogradu gnojimo. Ako pod-kopljcmo gnoj v zemljo io malo prej, preden začno trte rasti .recimo malo pred zimo ali zgodaj spomladi, potem mu ne preostane dovolj časa, da se razkroji in da pride do trtnih korenin, zato gnojimo jeseni. Tudi na globino pod-kopavanja moramo paziti, predvsem če trosimo gnoj spomladi. Navadno ga trosimo povrhu ali pa zakopljemo komaj 20 cm globoko. To pa ne zadostuje! Glavne trtne korenine so v globini 40 do 50 cm in ako stavimo umetno gnojilo plitvo, dospe samo majhen del redilnih snovi h koreninam, medtem ko je drugi del v zemeljski plasti nad njimi in ne učinkuje. Tega se je bati predvsem v težkih tleh. Peščena tla prepuščajo preplitvo podkopana in raztopljena gnojila, zaradi česar je tako gnojenje manj nevarno. Fosfatna in kalijeva gnojila podkopljemo v globino 25 do 35 cm, pri tem dela izjemo lahko raztopljivi čilski soliter, ki ga lahko spomladi, najbolje v maju, raztrosimo po vrhu. Razumljivo je, da moramo upoštevati kakovost tal v vinogradu. v srednje težki zemlji moramo traslti umetna gnojila prej. v težki, pa je koristno, da rabimo čilski soliter zgodaj spomladi. Mnogokrat sc zgodi, da o-stane to ali ono umetno gnojilo pri poskusih brez, učinka. To pa zaradi tega, ker naša umetna gnojila nimajo vseh rastlinskih redilnih snovi, ampak vsebujejo navadno po ono določeno redilno snov. Ako hočemo torej z gnojem umno gospodariti moramo nuditi rastlinam za-dastnih gnojilnih snovi, To dosežemo le, ako uporabljamo razna gnojila pomešana. Dandanes vinogradniki dostikrat premalo mislijo na to. Umni vinogradnik pa ne bo nikdar gnojil enostransko, marveč bo skušal gnojenje čimbolj izpopolniti. Študija št. 2 Lepo in poučno študijo je sestavi! šahovski mojster Mattiseli, ki je zaradi preproste oblike nadvse zanimiva. T KI, K* * * A V Z C« 0.1 A - ŠPORT NA LEDENI FLOSCI Sredi zime smo in zato govorimo najraje o zimskih športih. Seveda moramo takoj ugotoviti, da smo Tržačani močno prikrajšani na zimskih športih, saj kaže, da se bomo čez nekaj let pozimi lahko tudi kopali in to ne zaradi tega, ker bodo v Trstu zgradili zimsko kopališče, pač pa zato, ker imamo vsako leto milejše zime. O smučanju smo v našem tedniku že večkrat pisali. Smučanje je med tržaško mladino priljubljeno, saj ni nedelje, da ne bi nabito polni «beli vlaki» odvažali mladež in starino na bele poljane v Slovenijo in predvsem v Italijo. Vrhunskih smučarjev v Trstu seveda ni, toda konec koncev ni re čeno, da je smisel športa v vrhunstvu. Nje Beli: Kd5, Lgl, bS, /2 (4 figure) črni: Kb4, Tf3 (2 figuri) Beli na potezi zmaga. Ali ni zmaga precej jasna? črni stolp se bo moral žrtvovati za kmeta na b6, z drugim kmetom pa dobi novo damo. Komponist pa je v študijo skril duhovito obrambo. 1. 56 — b7? Tf3 — f5 — !; 2. Kd5 — C6 --------. Najpametneje je, da stopi kralj k napadenemu kmetu. Na vse druge kraljevo poteze igra črni. Tf5 — b5< zajame kmeta in se za 'ostalega žrtvuje. če pà stopi kralj na d linijo. igra stolp isto potezo in beli kralj mora zopet h kmetu nazaj 2.-------Tf5 — cS-f. Trdnjava bo stalno napadala belega kralja na poljih c5, b5 in a5, če se pa umakne na d linijo, sledi isto kot je zgoraj omenjeno. Tb5 z enako pozicijo. Samo na b8 se beli kralj lahkò'skrije 3. Kc6 — b6, Tc5 — b5 + ; 4. Kb6 — a7, Tb5 — a5-l-; 5. Ka7 — b8, Ta5 — 15! Bell kralj ne more vleči, ker bi ko poteze ponavljale. Preostane še poteza z lovcem na polje h2. Stolp vzame t kmeta in na Lh2 — d6+, stopi črni kralj na c4; stolp pa v naslednji potezi skoči na b2 ter se za kmeta b 7 žrtvuje. OoUlmo jasen remi«. Beli lahko prične v začetku s kraljem. N. pr. 1. Kd5 — c6, Tf3 — f6-t-; 2. Kc6 — C7; Tf6 — n+. Sedaj stolp napada belega kralja s te strani. Beli kralj no sme stopiti na polje b7, ker bi šel črni kralj takoj v akcijo Kt4 — b5 in partija bi bila remis. 3. Kc7 — c8 Tudi sedaj beli ne sme na b8. črni bi takoj igral Kb5 4.b7 Kco in kmet pade. 3.-----------, Kb4 — b5; 4. bG — b7, Kb5 ’ hi beli zaradi grožnje mata ne more napraviti dame. Kmet_ se mora pretvoriti v skakača, ki da črnemu šah ter prepodi kralja iz matno lege. Pozicija je izenačena. Beli ima tudi možnost kombiniranega napada obeh kmetov. t. Kd5 — e4, ‘Tf3 — 18; 2. 12 — 14, Kb4 — b5; 3. 14 — f5, Kb5 — c6; 4. Ke4 — e5, T18 — e8-|- ! 5. Ke5 14 Kralj no sme na 16. ker bi stolp neprestano napadal lovca, ki se ne sme umakniti Iz diagonalo gl — bG. To je možno le. če kmet še ni na polju 16. 5, ------, Te8 — 18; 6. Lgl — d4, Tf8 — d8; 7. K14 — C5, Td8 — e8-t-, 8. Ke5 * tC Teti — d8. Vsa nadaljnja analiza bi pokazala, da je pozicija remis. Za zmago so potrebne žrtve. Komponist je na duhovit In nepričakovan način rešil študijo. 1. Lgl — h2! T13 — 12: Na Tf3 — 17 beli zmaga z 2. Lh2 — c7 td. 2. b6 — b7, T12 — d2+. Na T18 sledi 3. Lh2 — d6-j. ?>\«t°lp Pade. 3. Kd5 — e6: Td2 d8; 4. Lh2 — c7, Td8 ■ 5. Ke6 — 17, Xg8 — h8; G. Lc7 — aa+1 Kb4 — a5, /. Ld6 18, Th8 •— h74-* 8 L18 g7 in dobi. če pa stolp v 4. potezi na 4. Td8 ha pa sledi, 5. LC7 — e5, Th8 — d8- 8 Ke6 - 07, Td8 — g8; 7. Ke7 — 17, Tg8 — d8; 8. Le5 — c7 Td8 -t- h8; 9; Lc7 — d6-H Z isto pozicijo kot v zgornji glavni varianti. Vse opisano možnosti imajo še polno variant, ki so zelo zanimive. Ing. S1KOŠEK BORIS VALČEK NA LEDU gov pretežni pomein je v krepitvi telesnih fizičnih sposobnosti in v razvijanju športne, ga duha. In posebno zimski športi so zelo primerni za razvijanje takih sposobnosti in lastnosti. So pa še druge vrste zimskega športa, o katerih se pri nas skoraj nič ali pa zelo malo govori in piše, še manj pa praktično goji. Mislimo na hokej na ledu in na drsanje, oz. umetno drsanje na ledu. Vremenski pogoji so tema dvema panogama zimskega športa zelo nenaklonjeni, razen tega pa so jima nenaklonjeni tudi razni drugi činitelji kakor nerazumevanje za potrebe teh dveh panog. Pravijo, da- v Trstu nikoli ni ledu, To je res, toda drsanje je mogoče tudi na umetnih drsališčih, samo zgraditi jih je treba. Tudi ne bi mogel držati izgovor, da Tržačani nimajo smisla za drsanje in hokej. Predvsem zato ne, ker številni klubi v Trstu goje «hokej na kolesih» in umetno drsanje na kolesih, kar je z drsanjem na ledu v najtesnejši povezavi. Kjer koli je nekaj sto metrov manj prometne, rav. ne asfaltirane ceste, se podi «mularia» na koleščih in to z občudovanja vredno spretnostjo. Nikakor ni mogoče verjeti, da se ne bi ta mladež v najkrajšem času prav tako znašla na ledeni plošči, saj gre za iste principe: za obvladanje ravnotežja, za urjenj« estetskih gibov in z& utrjevanje poguma. Prav tako je princip hokeja na kolesih enak principom igre hokeja na ledu. In končno naj povemo še to, da vrhunski drsalci trenirajo V poletnem času prav z «drsalkami» na kolesih, kajti pri drsalnem športu je redno in vztrajno treniranje posebno važno za vzdrževanje potrebe telesne kondicije. Prav gotovo bo naše čitatelje zanjmalo, kc.ko.je s drsalnim športom drugod po Ev-ropi in še posebej v državah, ki so nam naj-bližje. Ze nekaj let sem spadajo med najboljše hokejske mojstre v Evropi in na svetu češkoslovaški hokejisti in le malo zaostajajo za njimi Avstrijci in Švicarji Najboljši na svetu pa so brez dvoma Kanadci, ki na skoraj vseh mednarodnih tekmovanjih odnašajo prva mesta. V Italiji ni drsalni šport kdo ve kaj uvaževan, nekoliko bolj pa je zato v Jugoslaviji oz. v Sloveniji. Čeprav smo Slovenci v teh zimskošportnih panogah v zadnjih letih precej napredovali, se še vedno ne moremo uspešno meriti na pr z avstrijskimi drsalci, saj je do vojne Dunaj veljal za evropsko središče drsalnega športa. Vojna je sicer dunajska umetna- drsališča močno prizadela in sami Avstrijci so prisi-Ueni-.^e"!rat‘ delno v Belgiji, delno Pa v Nemčiji.. Seveda pa je ostala slava dunajske drsalne sole, ki tudi sedaj vzgaja vrsto umetnikov ledene plošče. Med drugimi sta bila v tej dunajski šoli na treningu slovenska vrhunska umetna drsalca Palmetova jn Laio-vic. . Kakšen je trening vrhunskih drsalcev naj nam povesta kar sama Lajovic in Pal. metova: «Trenirala sva vsak dan, in sicer dopoldne p-o dve uri posamezne elemente od poldneva do dveh pa sva vežbala celoten program prostega drsanja-. Dvakrat tedensko sva ob večernih urah izvajala svoj program ob glasbeni spremljavi. Istočasno z nama se je pripravljal tudi drugi avstrijski prvak kar je prav tako precej pripomoglo, da je bil trening intenzivnejši, saj smo drug drugega kontrolirali, si pomagali in med seboj zdravo tekmovali.» Slovenski hokejisti pa- letos niso prišli na. svoj račun, ker jim je «lila zima onemogočila vsako resnejšo pripravo, umetnih drsališč pa v Sloveniji žal še nimajo. Hokej na ledu je tipično hitrostna igra in zahteva dovršenega- drsalca. Dovršenost pa si je mogoče pridobiti samo z marljivim treningom pozimi in poleti. Ni bil naš namen povedati nekaj strokovnega o zimskih športih na iedu, pač pa le nekoliko pokramljati o tej lepi športni zvrsti, ki je za zdravje tako koris'tna in ki prevzema gledalca, ko z očmi komaj sledi brzini in eleganci teles na ledeni plošči PR,VI CROSS V TEM LETU P RIRED1LA GA JE TELESNO VZGOJNA ZVEZA PRETEKLO NEDELJO TRŽAŠKO OZEMLJE OD L 1900 DO DANES NA POŠTNIH ZNAMKAH Tudi Tržaškemu ozemlju ni razburkani čas zadnjih desetletij prizanesel. To ozemlje je na taki točki, da mora vsakdo, ki hoče iti z Zapada na Vzhod ali obratno mimo njega. V zadnjih petdesetih letih so te kraje prehodile čete vseh vojsk in vseh narodov, od Črncev do Amerikancev, Avstralcev in Novozelandcev, Azijcev in vseh evropskih narodov. Različne vojske so se tu tudi večkrat ustavile in v teh krajih se je večkrat menjala civilna in vojaška oblast. Prvega maja 1945 so jugoslovanske čete osvobodile Trst. Ob tej priliki je bilo izdanih enajst znamk fašistične republike z napisom «TRST - TRIESTE -l-V-1945». Se istega leta je bilo vse ozemlje razdeljeno v dve coni: v coni A, kjer so vladali Angleži in Amerikanci, so bile uvedene italijanske znamke z napisom «A.M.G. - V.G.». v co- V začetku stoletja so ti kraji spadali pod avstrooarshe monarhijo. Po prvi svetovni vojni so italijanske čete zasedle Slovensko Primorje In Istro in ob tej priliki so bile izdane italijanske frankovne znamke z napisom «Venezia Giulia». Ko so 1 . - W i ^ * SLOVENSKA PRVAKA V UMETNEM DRSANJU LAJOVIC IN PALMETOVA prišli ti kraji z mirovno pogodbo pod dokončno italijansko oblast, so tudi tu uvedli navadne italijanske znamke. Leta 1943 je Slovensko Primorje formalno še spadalo pod italijansko oblast, čeprav so tu dejansko gospodovali Nemci. V teku so bile znamke Italijanske socialne republike. JK R I Ž A X K A Št. 2 J_6C Č ti E F G H I 3 K L M W O P Ql S VODORAVNO: 1. grška črka — demon — pripadnik Slovanov; 2. skupine — jezen — grški slikar; 3. pokrajina v Španiji — posnemanje; 4. predlog organ — hrib pri Beogradu — Jarem — latinski veznik; 5. staroslovanski veznik — časomer — števnik — osebni zaimek; 0. samostalnik, ki označuje barvo — kdor se nepoklicno ukvarja s čim; 7. vrsta žebljev — neimenovan. MM nepodpisan; 8. deležnik glagola, ki pomeni goljufati — kralj zahodnih Gotov; 9. vrsta pesmi (množ.) — pripadnik Germanov — družinski poglavar — žuželke; 10. egipčansko božanstvo — pomožni glagol — kačja obramba — moško ime — dva enaka soglasnika; 11. kakovost — zločini; 12. žensko ime — dopisnik — tuje moško ime; 13. gospodinjska potrebščina — predpis, po- stava — oče. navpično: A. poleti — vrsta viharja; B. trinog — nekdanji; C. turški dostojanstvenik — predlog — osebni zaimek — važna listina; Ò. latinski osebni zaimek — svetopisemska oseba — poželenje; D. cepiti s popkom; E. neumnost — arabski žrebec; F. osebni zaimek — letopis — števnik; G. vrsta mandžurske-ga fižola — podredni veznik — vzdih; H. rastline — spravi marsikoga ob denar; I. kazalni zaimek — pripadnik izumrlega slovanskega plemena — mesto v črnogorskem Primorju — xeznik; J. hunski poglavar — blago; K. tiha — žensko ime — oblika glagola prati; L. nikalnica — surovina; M. osebni zaimek — vrsta znanstvenika; N. razgibavati, naganjati; o. srbsko moško ime —ljubkovalno žensko ime — osebni zaimek; P. oblika glagola spati — zlato (franc.) — vzklik — na-plačilo; R. dobro hranjen — mesto ob Jadranskem morju; S. se napravi po dežju — vrsta pesništva. Rešitev križanke št. 1 Vodoravno: 1. plima — saniteta — Sti’ks; 2. reber — era — Iran — lug; 3. anatomija — Santander — Ur; 4. vir — liga — Nora — Linz — ura; 5. in — Oslo — koča — vino — srab; 6. apel — paša — Reza — slana; 7. namen — tara — loža — klor; 8. Igor — molo — Reka — slak — ud; 9. karavana — peta — Slovanka; 10. Srečno novo leto; 11. ta — i0 — gad; 12. Inn ep — mi; 13. pavka — Gral — maj; 14. stotnija — kres — Kopaonik; 15 ko — El-de — kleč — luka — Rado; 16. srna — pred — 2iga — sedem; 17. Atena — Bok — rana — Pisa; 18. Dela — Anam — Raba — Kant — on; 19. ilo — oven — voza — lesk — trd; 20. še — Abesinija — kartoteka; 21. Uli — kila — dob — pitan; 22. empir — anekdota — Akant. Navpično: A. pravilnik — skladišče; B. Lenin — aga — to — tele; C. Ibar — Amer — selo — up; C. met — opera — terna — ali; D. Arolsen — vstopnina — Obir; E. Mili — Mara — Aida — ave; F. igo — Tono — ivje — Ines; G. seja — palačinka — planika; H ara — karo — nona — krom — Nin; I. na — noša — po — Klek — vile; J. Soča — Ren — gred — rojak; K. tiara — leto — reč — raza; L. Erna — rokav — as — žaba — do; M. tat — veža — ogel — lina — Kot; N. analiza — slap — kuga — Laba; O. Nina — sled — moka — ker; P, dno — klet — mapa — past; R. slez — Slavonija — sinkopa; S. tur — sloka — Orest — tik; S. Ig — urar — Nada — teta; T. uran — uk — ide — orkan; U. sarabanda — komandant. ni B pa, kjer so vladale jugoslovanske čete, so najprej izdali samostojne znamke z motivi te-ga ozemlja, pozneje pa iugo- slovanske znamke z napisom «Vojna uprava jugoslavenske armije». Ko je bilo 15. septembra 1947 ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje, so uvedli spet nove znamke. V pasu A Italijanske z napisom «A.M.G. - F.T.T.», v pasu B najprej jugoslovanske znamke z napisom «V.U.J.A. -S.T.T.», potem pa samostojne znamke in še vedno različne jugoslovanske spominske izdaje z zgoraj omenjenim napisom. Znamke, po katerih je največje povpraševanje Filatelistični dopisnik «Daily Telegrapha» piše: «Francija je na svojih znamkah upodobila dve lepi ženski in sicer: Madame de Sevignč, ki je znana po svojih pismih iz 18. stoletja in Madame Reca-mier, katere salon je bil znamenit za časa francoske revolucije in v Napoleonovi dobi. Med znamkami britanskega imperija pa je bilo največje povpraševanje po seriji malteških znamk, na katerih je upodobljena princesa Elizabeta, in novozelandskimi znamkami, izdanimi v zdravstvene namene, na katerih je upodobljena princesa Elizabeta s princem Karlom Ena izmed držav, ki izdaja posebne znamke z nadplačilom v dobrodelne namene ob božiču, je Nizozemska. Na letošnji seriji znamk so upodobljeni otroci s ptiči, na eni znamki pa je upodobljena čebela. Jk Va Neka ameriška zavarovalnica je priobčila takle čaisopisni oglas: «Zavarujte se proti nezgodam. Neka naia klientka si je pred dnevi zlomila roko in smo ji zato izplačali 500 dolarjev. Jutri boste morda vi imeli tako srečo». Prej ko ti nadalje pišem, te pozdravljam, ljuba Pepa, in pri lem ti *e naznanjam, da te ne obiščem zlepa, kajti vreme mi ne prija, zraven tare me naduha, težko diham in ponoči stalno me vročina kuha. In tako, Pepino moja, res ne vem, kako bo z mano. Če me zima «e pobere, šla bom s spomladartsko slano. Tebi bo bržčas nerodno, ko brez mene boš ostala in Ooš morale vsa pisma, ki jih boš še kdaj pisala, s tožbami in vzdihovanji spravljati po kašetinih ah pa, seve, brez mene, sama brati pr' kvartinih. Pa pustiva to. Pepma. O bolezni in slabost! ni prijetno govoriti, ker je to le znak starosti. Dobro. Toda nekateri v mojih letih, bi dejala, so ie zlomkovo pri moči. Glej na primer generala Eisenhowra. Ta pokora znova hodi po Evropi in pri moji veri, Pepa, vse se trese, kamor stopi. To pa ne zaradi teže že postarnega vojaka, marveč ker za njim so USA. Zdaj politika je taka: tu v Evropi, siromaki, smo dobili dva patrona, ki se kregata: čigava ta bo ali ona cona. V Trstu, v Londonu, v Parizu ter na Dunaju, v Berlinu smo se vdali hočeš nočeš washingtonskemu terminu, v Varšavi in Bukarešti, v Budimpešti in Sofiji pa se, reveži, ravnajo Po moskovski melodiji. Zdaj pa naj razsodi človek, češ katera pot bo prava. Meni. Pepa, se dozdeva, da nobena. Bodi zdrava! Odprto mesto Tržaški kominformistični gauleiter zadnje ease zelo propagira Trst kot — odprto mesto. VIĐALI: Pozdravljeni bratci, Trsi je odprto mesto po naši zaslugi... ENCIKLOPEDIJA SLAVNIH MOŽ (Po najnovejših ugotovitvah akademije znanosti ZSSR) Tovariše Pitekantropski, Rus; živel je ob koncu ledene dobe. Ima velike zasluge pri tem, da se je opica razvi !a v človeka. Tovariše Fitagorski, Rus; živel je pred 2400 leti, Bi| je genialen matematik. S pravokotnim trikotnikom je neizpodbitno dokazal, da namerava Jugoslavija napasti ZSSR. Tovariše Galilev Galilejev, Rus; živel je od rojstva do smrti. Dokazal, je, da se svet vrti od zahoda proti vzhodu Tovariše Kolumbov, Rus; živel je v XV. stoletju. Njegova naj večja zasluga: razkrinkal je Ameriko. Tovariši Edisonov, Rus; izumil je električno žarnico in s tem končno-veljavno razkrinkal Jugoslavijo. Žarnica je zažarela y trenutku, ko se je Jugoslavija y temni noči skrivaj plazila v imperialistični tabor. Tovariše Danvinov, Rus; odkril tovarišča Pitekantrop-skega. Njegove zasluge precej zmanjšuje dejstvo, da še ni vedel, da je bil tovarišč Pitekantropski Rus. i*afK - širafeg- Ameriški general Eisenhower je oblezel že vso zapadno Evropo kot vrhovni poveljnik evropske vojske... MED VRSTAMI Novoletna voščila. V svojem novoletnem nagovoru se glavni tožilec Vitanza ni obrnil samo na nas «brate» Slovence, ampak tudi na Angleže in Američane, katerih sicer ni imenoval «brate», pač pa jih je prav vljudno profil, naj hi odstranili žično ograjo, ki zapira vhod v justično palačo, in naj bj avtomobile, ki tam postajajo, spravili drugam. Med msticami: Ali je zdaj čas zg take želje in voščila, ko se vendar bližajo taki časi, da bo vsa Evropa ena sama žična ograja! Jezuit Jezuitsko glasilo «Giornale» pravi o Titovem intervjuju z dopisnikom Ansie, da je hinavski... O jezuitski red svetniški kako imaš izraz deviški Oči zaman obračaš v zrak saj te pozna že vsak dečak. EISENHOVER; Razpredimo, m orda se bo pa le kaj ujelo... SKRBI V PRAGI Zdravnik: S čim smem postreči, tovariš predsednik? Gottwald: Rad bj imel zdravniško spričevalo. Zdravnik: Cernu neki? Saj Vas imam v stalni oskrbi in vem, da ste zdray kakor riba. Gottwald: Ze prav; ampak rad bi to imel črno na be-j lem, da v primeru potrebe i pomirim Moskvo. REKLAMA Temi: Brez dvoma smo mi Američani nepretoosljivi v uporabljanju reklame. Poglej na primer slogan «Coca — Cola»! V najhujši vročini je dovolj, da slišiš to ime in že tl je hladno. Sam,- Res smo neprekos-Ijiyi. In tudi za zimo imamo zdaj slogan, ki je ta/ko učinkovit, da nam pri 40 stopinjah pod ničlo takoj postaja vroče, čim ga slišimo. Tom: In sicer? Sam: Korea — Kina! ZNAČILNO POSVETILO Predsednik j užn ok orejsk e viade Syngman Rhee je spisal knjigo pod naslovom «Vojaška akcija Američanov na Koreji» in jo poslal v poklon predsedniku Trumanu s tem-le lastnoročnim posvetilom: «Od zdravnika, ki je napravil diagnozo, v poklon kirurgu, ki je izvršil operacijo». Popolnoma pravilno! Do. dati je treba samo še staro krilatico; «Operacija posrečena, bolnik — mrtev»! KONFERENCA ŠTIRIH (V teku so pogajanja, da se «štirje veliki» zopet snidejo na konferenco). General «Propaganda»: Vse je pripravljeno 7- moje strani. Lahko takoj udarimo. General «.Orožje»; Jaz bi še počakal. Moja želja je, da se bolje pripravim. General «Čas»: Torej skličimo za spremembo malo konferenco! POBOŽNA ŽELJA Viđali: Ah, da bi ta nesrečni Eisenhower ne prišei v Trst! De Gasperi ga želi, Togliatti pa ga ne mara. A jaz bj se ne hotel zameriti ne enemu, ne drugemu! ♦Iazačem Sp «Delo piše o urednikih, «ki grejejo svoj jugozapadni del telesa v udobnih uredniških foteljih «Primorskega» zgagarja. Naravno, uredniki «primorskega» zgagarja sedijo z «jugozapadnim!» deli telesa na stolni (ne toteljih) in pri tem mislijo z glavo. Po tem, kar pisarijo v «Delu» pa je očividno. da u-redniki «Dela» sede z glavami v foteljih in pri tem mislijo s svojimi «jugozapadnim!» deli teles... NEKJE V KOREJI — Ali si ti kje videl te naše prostovoljce?... — Naivnež, saj to smo mi... (politika) TRUMAN: Slišite, prosim, ali bi mi ne mogli vrniti živih nekaj onih generalov, ki smo jih obesili v Nuernbergu? (Il Merlo giallo) ZGODOVINA NEMŠKIH ČEVLJEV (The New York Times) VOJNA PSIHOZA P — Eh, bolje je. če se zavaruješ. Nikoli se ne ve... (Marc’Aurelio) Aiiekflota Jack London se je nekega dne bahal s svojimi muzikalnimi sposobnostmi in je resno pripovedoval: «Ko sem bil še deček, je bila v našem mestu povodenj. Moj oče je skočil s postelje in se je rešil, prepustivši se vodnemu toku». «Kaj ima pa to opravka s tvojimi muzikalnimi sposobnostmi?» ga je vprašal poslušalec. «No», je odgovoril Jack London, «jaz sem ga spremljal na klavirju». V