DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 213. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 11th, 1930. LETO XXXII, —VOL. XXXII. Councilman Mihelich ima Predsednik Hoover name- nadaljne pritožbe glede mestne vlade Odmev zadnje seje v mestni zbornici je še tu. Councilman rava naseljevanje še bolj omejiti kot je Washington, 10. sept. Na povelje predsednika Hooverja bo V Illinoisu imajo dve ženski kandidatinji za senatorja Mihelich, naš slovenski zastop- državni oddelek vlade naselje-nik v mestni zbornici je obdolžil vanje iz Evrope še bolj omejil republikance, da se sili gotove ljudi, da prispevajo v politične klube, sicer se jim grozi, da bodo zgubili mestno delo. Councilman Mihelich je izjavil, da so gotove uslužbence vpraševali po zadnjih primarnih volitvah kakšen tiket so volili, in da je dobil več pritožb, glasom katerih so bili nekateri odslovljeni od dela, kot je omejeno sedaj. Predsednik Hoover je mnenja, da je dovolj brezposelnosti že sedaj v Ameriki, in da bi nadaljni naseljenci položaj še poostrili. Dr- j žavni tajnik Stimson je po naročilu predsednika Hooverja naročil vsem konzularnim uradnikom v Evropi, da strogo pregledujejo vize za naseljence v Ame- ako niso volili tako kot je gos- j riko. Zavreči se mora predvsem podom pri mestnem režimu po ! vse one osebe, o katerih se pri-volji. Obtožbe Mr. Mihelicha so j čakuje, da bi morebiti padle v napravile v mestni hiši tak vtis,j breme javnim oblastem ali da se ' da je mestni manager naročil, da ne bi mogle same preživljati, se preiščejo vsi enaki slučaji, in Enaka omejitev naseljencev se da se popravi storjena krivica mestnim uslužbencem. Councilman Kennedy je pozneje izjavil, da bo zahteval natančno preiskavo, ker ne želi, da bi bile mestne službe nevadna vaba raznih politikarjev. -o- Republikanci zgubili mnogo glasov v Maine Portland, Me., 9. sept. Država Maine je imela včeraj volitve za kongres in za governerja. Republikanci so sicer zmagali, ker je to solidna republikanska država, toda zgubili so silno na glasovih. Dočim je v drugih letih znašala v tej državi večina republikanskih glasov nad 80, 000, se je letos ta večina skrčila na 15,000, kar je splošno znamenje, da volivci zapuščajo republikansko stranko. Vseh glasov je bilo oddanih 147,000, dočim so jih našteli še lansko leto 213,000, ko ni bilo posebnih volitev. Na javne stroške Okrajni komisar Walter Cook, republikanec, je priznal, da se je peljal v uradnem avtomobilu iz Clevelanda v West Point, Maryland, na obisk k svojemu sinu. Avto je Cadillac izdelka. Ali je kupoval svoj gasolin ali ga je zaračunal davkoplačevalcem, se ni moglo dognati. To je že drugi javni uradnik, ki potuje na stroške davkoplačevalcev v , . ... ... , , ... j, ■ i • predmestju je bil ustreljen od uradnem avtomobilu. Kaj neki v . ,. .. „ vojaštva, in z njim zaeno se vec rečejo ljudje? je upeljala v zadnjih mesecih na ! osebe, ki so prihajale iz Kanade in Mehike. Zlasti iz Mehike je zadnje čase prihajalo mnogo naseljencev, ki so iskali dela v tej deželi, toda med njimi je bilo mnogo siromakov in bolehnih, za katere se je morala žrtvovati vlada Zed. držav, da jih je denarno podpirala ali pa so iskali pomoči v raznih bolnišnicah. Naseljevanje iz Mehike je zadnje čase skoro popolnoma prenehalo. V juliju mesecu je prišlo iz Mehike samo 324 oseb, dočim jih je v istem mesecu lanskega leta dospelo nad 3,000. Dve konferenci z ameriškimi konzuli se bosta vršili v Evropi, katerim bo načeljeval pomožni državni tajnik Carr. Ena bo v Londonu, prostor druge pa še ni določen. Na te konference bodo sklicani vsi ameriški konzuli v Evropi, da se jim podelijo gotove smernice, po katerih se morajo ravnati, kadar podeljujejo naseljencem potniške vize. -o- V Argentini vladajo danes puške in umori Buenos Aires, 10. sept. Re-volta, ki se je pojavila proti novi argentinski vladi, se ni posrečila, ker uporniki niso imeli dovolj pristašev na svoji strani, toda nova vlada je nastopila 7 vso strogostjo proti upornikom. Načelnik policije v San Martin Štirje otroci umrli pri poskusu, ko so hoteli rešiti svojega očeta Hebron, N. D., 10. sept. Tu se je vršila včeraj sodna obravnava, pri kateri se je dognala tra- Na Poljskem je bilo sedemnajst oseb ubitih v državnih izgredih Dunaj, 10. sept. Potom radia se poroča, da je bilo pri političnih demonstracijah v mestu gična zgodba štirih malih otrok, Tarncw 17 oseb ubitih in nad ki so reševali svojega očeta, i 100 ranjenih. Ljudje so se baje a so pri tem vsi štirje poginili: puntali, ker se je maršal Pilsud-zaeno z očetom vred. Oče je šel ski polotil vlade, da bi kontroli-v skladnico za koruzo (silo), ral prihodnje volitve. Pa tudi kjer so nastali strupeni plini, i v glavnem mestu, v Varšavi, je Hotel je popraviti nekaj v no- prišlo do velikih nemirov, ko je tranjosti skladnice, ko so ga maršal Pilsudski dal zapreti vo-j omamili strupeni plini, ki so se ditelje raznih strank, ki naspro-! razvili v njej. Njegovi štirje si- tujejo njegovi stranki. Tisoče novi, v starosti od 8 do 14 let, demonstrantov je razgrajalo po so se eden za drugim splazili v ulicah, in policija jih je morala skladnico, skušajočo očeta rešiti,: s sabljami razgnati. Notranji tcda so bili pri teh poskusih vsi minister Skladowski je bil ime-cmamljeni in so našli isto smrt novan za izvanrednega komisar-kot njih oče. Dogodek o tej tra- ja, da naredi mir. Med areti-gediji je globoko pretresel vse ranimi je tudi dvajset poslancev prebivalstvo vasi. razpuščenega parlamenta. Razvitje zastave dr. Danica št. 11 bo v nedeljo Prevelika ljubezen Mrs. Julia Bagnell je pripove-dovala včeraj na Common Pleas sodniji, kako je pomagala pobeg- j niti svojemu soprogu iz ječe. i "In zakaj tudi ne bi," je rekla, "saj mož je mož, in če ga ima žena rada, bi vse storila za njega." Toda sodnik ni bil istega mnenja, ker je obsodil mlado ženo na 90 dni zapora in $500 kazni, ker je pomagala, da je njen možiček pobegnil iz zaporov. Mrs. Bagnell stanuje na 9505 St. Clair Ave. Vreme "Mladinski list," ki je glasilo mladinskega oddelka S. N. P. J. prinaša v svoji zadnji številki pesem, zloženo po Nemcu A. Scheu, in katere naslov je: "Prisega rdeči zastavi." In ni čuda, da se mladina v istem listu pritožuje, da so dopisi mladine S. N. P. J. vedno redkejši. Zakaj bi prisegali v ameriškem in slovenskem mladinskem listu rdeči zastavi! Saj nam še ameriška v vseh slučajih ne prija, kaj bo šele rdeča! Tako se vzgaja naša mladina: "prisega rdeči zastavi!" Fantje pri "Mladinskem listu," pazite, ako hočete samim sebi dobro! drugih, dasi vlada tega ne omenja v svojih poročilih. Nova vlada, pod načelstvom generala Uriburu, ima sedaj položaj popolnoma pod kontrolo. Tega bodo že našli! Sinoči je radio policijska postaja oddala vsem radio policijskim križarjem v mestu povelje, da se potrudijo in najdejo nemudoma policijskega načelnika Ma-towitza, ki se je "nekje zgubil." Direktor javne varnosti Barry je hotel nemudoma z njim govoriti. In dobili so ga. Policijski načelnik Matowitz je bil navzoč na seji nekega društva na Miles Ave., kjer je pripovedoval, kako se lovi zločince. In direktor Barry je bil zadovoljen, ko je slišal o tem. Mestni stadion Mestni manager Morgan je naročil mestnemu inženirju, da mora biti novi mestni stadion gotov najkasneje do 1. avgusta prihodnjega leta. Pričakuje se, da bodo prihodnjo sezono že clevelandski baseball igralci lahko nastopili v novem stadionu. ,Q Pismo ima pri nas Neža Veltetič. ,Q Pismo ima pri nas Milan Jakšič. Ako je kako agilno društvo pri Slovenski Dobrodelni Zvezi v Clevelandu, je to gotovo žensko društvo "Danica" št. 11 S. D. Z., ki bo v nedeljo praznovalo razvitje svoje nove društvene zastave. Odbornice in članice tega društva so tekom zadnjih dveh mesecev pridobile nič manj kot 105 novih članic, zlasti za žensko društvo, je to izredna čast, katero lahko vsi prav iskreno cenimo. Program društva Danica, št. 11 SDZ za v nedeljo je sledeč: Ob 1.30 je zbiranje društev pred S. N. Domom. Ob drugi uri popoldne točno se začne parada društev izpred S. N. Doma po St. Clair Ave., do 60. ceste, in po Glas Ave., v cerkev sv. Vida. Ob 2.15 popoldne se vrši blagoslov zastave v cerkvi. Po blagoslovu se pa parada razvije po Norwood Rd., do Carl Ave., in i po Addison Rd., in po tej cesti i do Slovenskega Narodnega Do-! ma. V dvorani pozdravi predsednica Katarina Kogoj navzoče društvene člane, nakar sledi lepa deklamacija. Sledi pozdrav botra zastave, glavnega predsednika Zveze, g. John Gornika. Obenem se vrši pozdrav botre Mrs. Mary Makovec. Sledi deklamacija kot v pozdrav zastavi. Po deklamaciji pride na vrsto petje in godba, nakar nastopijo zastopniki društev. Najlepša točka pa bo najbrž častna predstavitev vseh novih članic društva, spremljana z nastopom častne straže, ki bo ob tej priliki imela zelo zanimiv nastop. Sledi pobratimstvo zastav. Zvečer ob sedmi uri se vrši plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. Popoldne igra slovenska godba Bled, zvečer pa znani Johnnie Gribbons orkester. Vstopnina k plesu je samo 50c. Odbor društva se je potrudil, da nudi vsem udeležencem kar najboljšo zabavo, ki je možna, in društvene članice bodo vedele, ako jih na njih slavnostni dan, ko razvijejo novo zastavo, obiščejo številni bratje in sestre S. D. Zveze. Naše mnenje je, da je društvo Danica, št. 11 S. D. Z., v polni meri zaslužilo najlepši odziv na njih slavnost. škoda za policista Policist Ernest Staab, ki je bil nevarno ranjen v zadnji katastrofi v clev. klinili, ko je bilo ubitih 127 oseb, je včeraj padel nezavesten na tla, ko je pomagal otrokom preko ceste na Superior Ave. in 17. cesti. Strupeni plini, katere je ob priliki katastrofe klinike zavžil, mu še danes povzročajo, da ne more dobiti popolnega zdravja. Dober načelnik V urad policijskega načelnika Matowitza je prišla sestradana žena. Rekla je, da je mož brez dela, denarja ni v hiši. Matowitz je takoj odredil, da je družina dobila dovolj jesti za ves Listnica uredništva Zaporedoma smo že prosili društvene tajnike in druge kroge, da nam pošiljajo dovolj zgodaj naznanila in novipe za pri-občitev. "Ameriška Domovina" je tiskana že ob 8. zjutraj, in se torej ne moremo ozirati na do-poslano, bodisi po telefonu, ust-meno ali po pošti, kar se nam sporoči po 8. uri zjutraj. Ako na primer vi zvečer oddaste pismo na pošti, recimo v ponde-ljek, in nas prosite, da priobčimo poslano v torek, vam ne moremo ustreči, kajti pošto dobimo šele ob devetih zjutraj v torek, oziroma vsak dan, ob 8. uri pa že tiskamo list. Lepo prosimo, da se to upošteva, ker se Največji zvon na svetu je Španska se boji in oblju-pripravljen buje volitve New York, 10. sept. V River- Madrid, 10. sept. Ministerski sdie protestantovski cerkvi so predsednik španske, Damaso danes inštalirali največji zvon j Berenguer, je izjavil danes nana svetu, ki tehta 4,500 funtov, i pram poročevalcem časopisov, Cerkev je bila pravkar zgrajena da bo vlada razpisala za mesec in je veljala $4,000,000. Zvon december volitve za parlament, se nahaja v zvoniku 360 čevljev j tcda ne bo dopustila nobenih nad zemljo. Podaril ga je John mestnih ali občinskih volitev. D. Rockefeller, v spomin svoje Nadalje je izjavil ministerski matere. ; predsednik, da bo španska dobi- la bolj liberalno vlado kot jo Šole prenapolnjene ima sedaj. Višje šole v Clevelandu so prenapolnjene. Letos je 11 pro- En zrakoplovec, ki ne bo centov več učencev kot lansko več letal leto. Prostora primanjkuje^ za London> 10 gept gem ge na_ 2,500 učenčev. Vsaka višja sola znanja> da je glavni zrakopIovec v mestu ima preveč dijakov. N. Kingsford-Smith odpovedal svoj pr. Glenville višja sola, ki imapolet v Avstralijo, in da bo v prostora za 1,200 učenčev, je bodoče gploh gtil zrakoplov, dobila letos 1,670 prošenj za po-set od strani mladih fantov in deklet. Šolski odbor izjavlja, da se je letos zmotil in ni pričakoval tako številnega poseta višjih šol. ženske med sebo.i Mrs. Jeanette Gorman, ki stanuje na 3739 E. 116th St. in ki jbn je zaposljena kot strežnica v Hollenden hotelu ter ni hotela iti na štrajk, ko so šle njene to-I varišice na stavko, je bila včeraj napadena v bližini svojega doma in hudo pretepena. Dve ženski sta se ji približali, vrgli j na tla in pretepli tako, da je morala iskati zdravniške pomoči. Mrs. Gorman, stara 27 let, ne ve ničesar kdo bi jo napadel. Demokrati za mokroto McMaster zopet na delu Policijski kapitan MacMas-ter je bil zopet aktiven včeraj, ko je naredil pogon na tri različne prostore na vzhodni strani mesta in zaplenil nad 1,000 ga-žganja. Vsi pogoni so bili izvršeni na tri različne garaže v okolici E. 38. ceste, kjer stanujejo večinoma zamorci, šest oseb je bilo ai-etiranih. Slamniki! Navada je v Ameriki, da se slamniki pospravijo 15. septembra. Tcda letos, radi slabih ča-scv, naznanjajo prodajalci klo-bulcov, da se slamnike lahko no- si kolikor časa jih kdo hoče, ne Ckni'^mXaTskegTlduba v ^J; Pri tem kaj zgrešil pro-Cuyahoga county, ki so kandida-; ti za razne urade pri november- Uspeh mestnih kopališč skih volitvah, so se izjavili, dti Letos Je 578,722 oseb tekom . , . u- ,• J. • i bodo ponovno zahtevali v svojih Poletja se poslužilo mestnih pla- •se vsak dan dobi ljudi, ki hočejo | kampanjah; da ge pro. Nalnic in kopališč, kot pravkar drugače. Prosimo, da si zapomnite to! Društvo Lilija Iz Collinwooda se nam poro-,. . ... , , , • t j j izjavili tozadevno, ca, da se vse pripravlja, da od- „ , ide v nedeljo, 14. septembra, na Močilnikarjevo farmo, kajti tam j bo imelo svoj piknik društvo Lilija. In tako lepo pristno domača zabava bo tam, da bo vsak; zadovoljen. In prav gotovo se bodo tam sestali vsi stari znanci in prijatelji. Le pridite, kajti jesen je blizu, in ne bo več ! hibicija odpravi. Dočim repu- | naznanja mestna vlada. Na do-blikanci tozadevno omahujejo, i hodkih je dobilo mesto tekom so se demokrati točno in jasno: Poletja $52,077, lansko leto pa 'samo $49,306. Nekako $12,000 bo čistega dobička. ženske med seboj Mrs. Mary Krištof, 1414 Clearaire Rd., je vložila na Common Pleas sodniji tožbo za $10. 000 odškodnine napram Mrs. Da se poznamo V naši naselbini obstoji tako-zvani "St. Clair republikanski Jessie Smith, ki je lastnica hiše,! klub," ki je imel pretekle dni , , . , . . . .dosti prilike zabavati se v po-teden' dal J« nfk,aJ svojega de-|šten. družbi y progti naravi. narja in obljubil, da preskrbi takoj delo možu. Precej dober policist, kaj ne? To je prava koza Policija je aretirala Štefana Koza, ki je povozil nekega otroka, toda ni ustavil avtomobila, pač pa peljal naprej, in ga je policijski avto zasledoval 13 blokov daleč, predno ga je mogel prijeti. |kjer Mrs. Krištof stanuje. Mrs. svoj večer in volitve. Navzočih Krištof pravi, da je prišla v nje-j je bilo bore 40 oseb. In sledeči no stanovanje Mrs. Smith, in j so uradniki tega "St. Clair re-ker ni takoj plačala renta, jo je publikanskega kluba:" Paul Mrs. Smith pobila na tla in su- Schneller predsednik, dr. J. vala z nogo. In odtod izvira Župnik podpredsednik, zapisni- Hiša naprodaj Naprodaj je še ena hiša, ki je last fare sv. Vida, in ki bo prodana v soboto popoldne. In prav ceno. Pridite pogledat. Naprodaj je tudi nekaj jako dobrih klopi iz nove šole sv. Vida. Vse v dobrem stanju. Natančneje poizveste v župnišču fare sv. Vida. tožba za $10,000 odškodnine. Grozdje se stiska Prvi Slovenec, ki je letos začel stiskati grozdje in ima na razpolago dober mošt je Mr. Lud. Gustinčič, 4526 St. Clair Ave., na katerega oglas opozarjamo cenjene rojake. * 860,000 oseb je brez dela v Mehiki. kar Marian Mihaljevich, blagajnik Frank Zakrajšek. Nadzorniki: Jos. Zorman, John Pajk in J. Mišmaš. Potreben je bil tudi vratar, za katerega je bil izvoljen J. čelesnik. Mr. Vatro Grill, urednik "Enakopravnosti," novopečeni vardni vodja republikancev v 23. vardi, ni dobil nobenega urada. (C AMERIŠKA DOMOVINA (AMERICAN HOME) * SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 213. Thu. Sept. 11th, 1930. kaj lepih pesmi. Po izčrpanem programu se prične ples in prosta zabava. — Pri korakanju in plesu bo svi-rala dobro znana godba "Bled." Torej ne pozabite tega dneva, da vam ne bo potem žal! Natančnejša pojasnila in programe boste čitali v naših listih. Postrežba bo izborna, zato še enkrat vabim vse, od blizu in daleč. Nasvidenje v Slovenski delavski dvorani! Louis Curk, predsednik. Laški zločini. Ni še trava prerastla groba mladega slovenskega dijaka, Vladimirja Gortana, katerega so Italijani obsodili na smrt in ustrelili, že poroča časopisje o novih slovenskih žrtvah, ki so prelile svojo nedolžno kri na povelje fanatičnega, vse človeške in narodnostne pravice teptajočega fašizma. Izmed osemnajstih Slovencev, ki so se nahajali pred posebnim tribunalom v Trstu, obdolženi neštevilnih zločinov in prestopkov, so bili štirje pretekli petek obsojeni na smrt in v soboto zjutraj ustreljeni. Mi, Slovenci, ne moremo iti kar tako preko te vesti. Vsak, kateremu so razmere in življenske prilike Slovencev in Hrvatov v okupiranem ozemlju količkaj znane, se mora za glavo prijeti, ko čita, kakšnih zločinov so bili obtoženi štirje slovenski mučeniki in ž njimi vred ostali obdolženci, ki so bili obsojeni v večletno ječo. Fašisti so jih obdolžili 383 umorov, nasilnosti, požigov, izdajstva itd. To brezpravno rajo, ki so ji vzeli vse, kar je bilo njenega: domovino, šege in običaje, njen jezik in njeno pesem in celo poštena imena njihovih očetov, to brezpravno rajo so obdolžili fašisti uprav onih zločinov, s katerimi so se med vsem kulturnim svetom sami žalostno proslavili in v katerih so nepre-kosljivi mojstri! Slovence, ta daritvena jagnjeta, ki ne smejo pod Italijo ne ziniti, ne žugniti, so obdolžili terorizma, ki ga sami izvajajo v nezaslišanem obsegu. O, ironija usode! Lahi so res čudna sorta ljudi. Ko so vzeli Slovencem vse, kar je bilo njihovega: njihovo narodno kulturo, njihov jezik, njihova imena in njihovo narodno samostojnost; ko so jim požgali njihove narodne in ostale domove, uničili slovenske knjige in knjižnice, iztirali iz dežele njihove uče-nike, učitelje in duhovnike, ko so jih oropali vsega ter jih pustili bose in gole, zahtevajo zdaj od njih, naj bodo zvesti državljani in naj poljubljajo palico, ki jih bije! Za kaj takega je res potrebna dobršna porcija nesramnosti, katere je zmožen samo zahrbtni, verolomni in nečloveški fašizem, kateremu na čelu stoji bivši ultra-socijalist, teatralni ognje-žerec Mussolini . . . Med obsodbo teh štirih slovenskih mučenikov in nji hovo justifikacijo ni preteklo niti štiriindvajset ur. V noči pred usmrčenjem, ob polnoči, so podpisali vsi štirje obsojenci prošnjo na kralja, v kateri prosijo kraljevega pomilo ščenja. Ker gre v takih slučajih za življenje in smrt, gre v vsaki kulturni in civilizirani državi taka prošnja na pristojno mesto, kjer je že ugodno ali neugodno rešena. In kako je bilo v slučaju teh štirih nesrečnikov? Vodja fašistovske gange, ki je imela vso, stvar v rokah, in ki strupeno sovraži vse, kar je slovenskega in slovanskega, te prošnje sploh ni odposlal, temveč jo kratkomalo zavrgel . . .! Ta čin znači udarec v obraz justici vsega civiliziranega sveta! Obsojenci so vedeli, da jim ni pričakovati milosti od svojih smrtnih sovražnikov fašistov, ki so na vsak način hoteli njihovo kri, kakor Judje kri Nazarenca, zato so se pripravili na svojo zadnjo pot, ki so jo nastopili preteklo soboto zjutraj. Ob petih zjutraj so jih odpeljali na vojaško vežbališče v Bazovico nad Trstom, s katere je prekrasen razgled na mesto in na brezmejno gladino Jadranskega morja, in tam so jih obstopili bataljoni fašističnih miličnikov. Obsojence so privezali na stole, obrnili jih s hrbtom proti strelcem, katerih je bilo 54, rezko povelje, puške so počile in obsojenci so se zgrudili mrtvi na zemljo, prepojeno s slovensko krvjo .. . Naša srčna želja je, da bi njihova žrtev ne bila zaman. Naj se krvoloki že vendar enkrat napijejo slovenske krvi, iz katere naj vzklije vsem podjarmljenim Jugoslovanom gor-ka ljubezen do podjarmljenega rodu in domovine, kajti na počil bo dan, ko se bodo z obrestmi vračale te vnebovpijoče krivice: zob za zob, oko za oko! Ta dan morda ne napoči danes in jutri, toda prej ali slej napoči gotovo! In ta dan ne sme najti majnih in malodušnih slabičev, temveč cele ljudi, ki bodo znali maščevati svojo kri, svoje sinove! Newburg, O.—Čas teče, bliža se nam zima in dolgočasni zimski dnevi. Kakor potekajo topli dnevi, tako je tudi zabav in prireditev na prostem vedno manj in manj. Zdaj bodo prenehali pikniki, vrtne veselice i. t. d. Kje si bomo torej zdaj iskali zabave? Na prostem gotovo ne, ker nam letna doba tega ne bo dovoljevala. Zdaj bomo morali prirejati prireditve in zabave v naših Slovenskih domovih in dvoranah, kjer bomo imeli najlepšo priliko za zabavo in kratkočasje. V nedeljo, dne 21. septembra, bo imelo društvo "Na Jutro-vem" veliko in lepo slavnost, ker bo tega dne razvilo svojo društveno zastavo. Društvo ima šte- vilko 477 ter pripada Slovenski Narodni Podporni Jednoti. Obenem z razvitjem zastave, pa se bo praznovala tudi osemlet-nica društvenega obstoja. To je prav gotovo nekaj lepega in častnega za društvo, da more s svojimi sto člani tako lepo napredovati. Torej ne pozabite tega dneva, namreč 21. septembra, in pridite vsi! Zbirali se bomo pred Slovensko delavsko dvorano, nato pa odkorakali po 109. cesti do Greenwich, po Greenwich do Revere ceste, potem pa nazaj v Slovensko delavsko dvorano. — Nato se prične program: Razvitje zastave, potem slede govorniki. Sodelovalo bo tudi pevsko društvo "Cvet," ki bo zapelo ne- Cleveland, O. — Cenjeno uredništvo: — Prosim vas za malo prostora, da vam povem, kako smo se imeli zadnjo nedeljo v Genevi, pri naši dolenjski korenini, Mr. Gramcu, kjer nas je bilo več družin. In kaj mislite: moj slamnik je bil prej tam, kakor mi; ko pridem v hišo, ga že vidim viseti na vratih. Prijazna Mrs. Grame mi je rekla, da ne Ve, kako je prišel tja. Ko je stopil Mr. Grame v sobo, sem še njega tozadevno povprašal, in on mi je povedal, da sem ga ponoči pozabil tam, nakar sem mu odgovoril, da v soboto še tam nisem bil. No, ta je pa lepa! Toda saj veste: špaga pa sok žlahtne trte ne gresta skup. Nu, in končno smo imeli vsega zadosti: gozda, ognja, koruze in čvička izpod pipe. Nazadnje smo se lotili še jakata, ampak ne tistega iz vašega uredništva, marveč nekega drugega. Tako smo se vse popoldne z družinami lepo in prijetno zabavali. Moj šofer je bil Mr. Frank Banič, nato pa so prišli še Matt Arko, Anton Kau-šek, Mr. Mikužič, Mrs. Raztre sen in še več drugih, ki so se vsi prav dobro zabavali. Predno smo jo odkurili od tam, sta šli moja žena in Mrs. Arko v vinograd. Kar nenadoma pa me pokliče moja boljša polovica: "Pejd' no sem, John!' Jaz skočim naglo tja, žena pa vzklikne: "Lej no/. . oh, boy!" Jaz vzamem hitro nož in odre žem, toda malo je manjkalo, da mi ni iz rok padlo, tako je bilo težko. In kaj mislite, kaj je bi lo? I, kaj? Grozd, ki je bil ka kor oni svetopisemski, da sem ga komaj nesel. Vsi so strmeli, ko sem ga odtovoril v avto in se je avtomobil nagrtil na tisto stran, kamor sem grozd položil. Pa pride Mr. Banič in vpraša "Kaj pa delate z mašino za en-ga vraga, saj bo spring počil?!" "Ej, ne bo ne," se oglasi Grame. Sicer se pa nič ne ve brez ci ganke. Banič je rekel, da bo mo morali mi vsi sedeti na eni strani, grozd pa naj leži na drugi, in tako smo tudi "sfiksali." Potem smo šli še enkrat nad jakata in nad cviček, zato si pa tudi lahko mislite, kako je šlo proti Clevelandu. Jaz sem samo vprašal, če smo že doma, nakar se Banič oglasi in pove, da smo. Prav lepa hvala Mr. in Mrs. Grame ter vsej družini, tako tudi mojim prijateljem, Mr. Ba-niču, Mr. Anton Kaušku, Mr. Arkotu in Mrs. Raztresen! Lepa hvala vsem skupaj in nasvidenje pri moštu! Vsem farmerjem v Genevi želim obilo uspeha, našemu vrlemu listu "Ameriški Domovini" pa mnogo novih naročnikov! John Steklasa, 3858 St. Clair Ave. Collinwood, O.—Prosil bi vas nekoliko prostora v vašem cenjenem listu, ker bi rad napisal nekaj, za kar sem že dolgo čakal, da pride na vrsto. — že večkrat me je ta ali oni vprašal, kaj delajo v Slovenskem Domu tam na Holmes Ave., ker vidijo delavce hoditi na delo in z dela. Ker ne morem vsem ustmeno povedati, kaj se tam dela, bom pa na tem mestu opisal. Ako se kaj spominjate odra Slovenskega Doma, boste vedeli, da je bilo narejeno vse nekako površno in takorekoč "na hitro roko." Zdaj pa je bilo sklenjeno, da se vse prebarva in prepleska, vse popravi, tako da bo vse izgledalo kakor novo. če boste prišli nekako čez mesec dni pogledat, boste videli, da je oder kakor nov. In takoj boste vedeli, da se mi Slovenci v tukajšnji okolici še vedno zanimamo za našo slovensko stvar. Omenim naj še to, da dela vse to slovensko dramsko društvo "Lilija," s pomočjo direktorjev Slovenskega Doma na Holmes Ave., in s pomočjo in dobro voljo Slovenske čitalnice in ženskega kluba Slovenskega Doma. Večina članov društva Lilija dela že nekako mesec dni, prav tako so tudi direktorji že več kot mesec dni aktivni. Na ta način ni vrag, da se ne bi nekaj storilo! V korist vsega tega je bilo sklenjeno, da se priredi piknik in da se dobi tako še nekaj denarne pomoči od strani naših cenjenih Slovencev od blizu in daleč. Ta piknik se bo vršil 14. septembra na Močilnikarjevih farmah. Ob tej priliki se bodo vršile najnovejše tekme, kakršnih še ni bilo v tej okolici. Tekme bodo take, da bodo imeli vsi dovolj veselja in zabave; tisti, ki jih bodo proizvajali, in oni, ki jih bodo gledali. Naše kuharice, članice ženskega kluba, so nam obljubile, da bodo kuhale tako, da bo dišalo tri milje daleč. Tisti, ki ne bo mogel najti prostora, naj torej kar poduha in povonja, pa bo lahko našel ta prijazni kotiček. Kaj vse bo še tam, danes ne bom poročal, rečem le toliko, da bo nekaj novega in posebnega, Saj dobro veste, da igralci Lilije znajo nekaj napraviti, zato bodo tudi zdaj nekaj posebnega pripravili. Zatorej vse, kar lej-ze inu gre, vse, kar slovensko čuti, naj ne zamudi te lepe prili- ke v nedeljo na Močilnikarjevi farmi! Nasvidenje! Član "Lilije." Cleveland, O. — Paroplovna družba C. & B. Line od Buffalo Transit kompanije, ki ima na Erijskem jezeru in na Velikih jezerih svoje velike in moderne potniške parnike, je imela letos zelo ugodno sezijo, in to kljub depresiji, ki vlada v trgovini in industriji. Tako naznanja Mr. P. J. Schwartz, poslovodja omenjene družbe. On je mnenja, da se je zahvaliti za to dejstvo znižanju cen vožnje in pa temu, ker je vožnja po jezeru mnogo prijetnejša in ugodnejša kakor druge vrste potovanja. Družba C. & B. line operira na Velikih jezerih največji in najhitrejši parnik "Seean-bee," kateremu dajajo pogon lopatasta kolesa, ki so nameščena ob parnikovih straneh. Mr. Schwartz dalje izjavlja, da je tudi prevažanje tovorov v mesecu avgustu daleko nad-kriljevalo količino tovora v juniju in juliju. Vsled tega je mnenja, da je povečanje tonaže tovorov jasen dokaz, da se izboljšuje splošni ekonomski položaj. Mr. H. V. Kaufmann, generalni potniški agent Cleveland and Buffalo Transit kompanije, naznanja, da prireja družba ta-kozvano "luksuzno križarenje," ki traja pet dni, tekom katerih obišče parnik Sault Ste. Marie, Chicago in Mackinac otok, nakar se povrne v domače pristanišče. Leta 1930 bo družba nadaljevala z obratovanjem par-nikov potniške službe, in ti par-niki bodo vozili vsako noč do 15. novembra med mestoma Cleve-landom in Buffalom. C. & B. Co. Težka nesreča v kamnolomu. Na cesti banske uprave preko Sostrega proti Litiji se je v Bes-nici 22. avg. pripetila težka nesreča. 20 letni cestni delavec banske uprave Franc šušteršič, stanujoč v Lakancih 16, je izpodbijal ob cesti nad seboj večjo skalo. Ta se je naenkrat utrgala in oplazila šušteršiča ob čelo, tako, da se je ta zrušil na tla. Takoj za tem se je utrgala druga skala in mu padla na desno nogo, ki mu jo je zlomila. Nesrečnež je dobil veliko, vendar ne smrtnonevarno rano na glavi. Zelo huda pa je poškodba na nogi, ker je kost v stegnu popolnoma prelomljena in je prelom zelo kompliciran ter krvav. Nesrečneža je reševalni avto prepeljal v ljubljansko bolnišni co. Postajenačelnik obsojen na dve leti robije. V Subotici je te dni stal pred sodniki postajenačelnik R. Pomp, ki je bil obtožen, češ, da je lanskega leta aprila poneveril v Belgradu 29, 000 Din. Obtoženec krivde ni priznal, ampak se je izgovarjal, da mu je bil denar ukraden, ko je za hip moral zapustiti blagajno ter iti pred postajo. Ko se je vrnil, ni imel več časa pregledati kase, ampak je moral brž službeno v Sento. Ko se je vrnil, denarja ni več bilo. Vendar je bil obsojen. Štrajk usnjarskih delavcev v Zagrebu. Dne 21. avgusta je stopilo v stavko 312 delavcev in delavk usnjarne v Novi vasi. V stavko so bili delavci skoro pri- ALARMANTNE VESTI O PRIHODU OTONA HABSBURŠKEGA V BUDIMPEŠTO Budimpešta, 22. avgusta. — Danes opoldne se je povsem mestu razširila govorica, da se je Oton Habsburški vrnil v Budimpešto in se nastanil v Esterha-zyjevi ulici v palači bratranca, nadvojvode Albrehta, ki se je vrnil iz Brazilije. Radovedno občinstvo je kar oblegalo uredništva popoldanskih listov. — Kmalu pa se je izkazalo, -prenesel tudi na star hlev in na svinjak posestnice Ivane Mr-kun. S tem pa je bil požar že v središču vasi, sredi stanovanjskih hiš. Prebivalcem se je še posrečilo rešiti iz Reparjevega in Lenarčičevega hleva vso živino, tako da oškodovani posestniki vsaj na živini nc trpe škode. Vprašanje je seveda, s čim jo bodo krmili. VRTNICA je prav tako lepa, če cvete na vrtni gredi, ali če cvete zunaj na polju. Naša postrežba je r a v n o tako prvovrstna, pa naj bo za cenen ali drag pogreb. O tem so se že ljudje prepričali, ki so se poslužili našega pogrebnega zavoda. Louis L. Ferfolia SLOVENSKI POGltEBNIK V NEWBURGU 3515 East 81st St. Tel. Michigan 7420 Za petek, 12. septembra WTAM A. M. 6:30: 7 :00 : 7:15: 7:30: 8:00: 9:00: 9:30: 9:45: 10:00: 10:30: 10:45 : 11:00: 11:15: 11 :45 : P. M. 12:15: 12:40: 1:10: 1 :45: 2:15: 2:45: 3:00: 3:30: 3:45: -1:00: 4:20: 4:30: 4:45: 5:00: 5:15: 5:30: 6:15: 6:23: 6:25: 6:30: 7:00: 7:30: 8:00: 9:00: 9:30: 10:35: 10:50: 11 :20: 11:30: 12:00: A. M. 12:30: 1:00: A. M. 6:30: 7:30: 8:00: 8:30: 8:45: 9:00: 2:10: 9:30: 10:00: 10:15: 10:45: 11:00: 12:00: I'. M. 12:30: 12:50: 1:00: 1 :30: 1 :55: 2:00: 2 :20 : 2:30: 3:30: 4:00: 4:45: 5:45: 6:15: 6:31: 6:36: 6:45: 7 :00 : 7:30: 7:31: 8 :00: 9:01: 9:30: fl :4 5: 10 :01: 10:16: 10:17: 11:00: 11:01: 11:30: A. M. 7:00: 8:00: 8:30: 9:00: 10:00: 11:15: 11 :4S : 12:00: P. M. 12:15: 1 :15: 1 :45 : 2:00: 2:30: 3:00: 3:15: 3:30: 3:45: 4 :00: 4:15: 4 :30: 6:30: 6:35: Sign on. On the 8:15 (NBC). WTAM String Trio. Cheerio (NBC). Morning Melodies (NBC). Hits and Bits (NBC). Patty Jean's Chat. WTAM Physical Culture Hour. WTAM Cooking School. Pat and Alice. Los Argentinos (NBC). Madeline Sirene. On Wings of Song (NBC). Home in the Sky. Chester Zohn, Tenor. Noonday Melodies. Merle Jacobs' Golden Pheasant Orchestra. Playlet. Gondoliers. Charles W. Reed, baritone. II. S. Army (NBC). Annabelle Jackson. Edgar Wallace (NBC). Lady Next Door (NBC). Isabella Razzano. Jack Rose. Don Douglas, pianist. Joe Baldi and Russ Neff. Meditation. Organ Processional Hour. Natasha Mirowski, pianist. Davey Tree Talk. Baseball Scores. Welcome Lewis and Assisting Artists (NBC). Cities Service Hour (NBC). Henkcl Velveteers (to WJR). Vaughn LeLeLath. Fox Fur Trappers. Fisher's Friday Frolic. McAlecr Polish Program. Joe Smith's Euclid Beach Park Orchestra. Pat and Alice. Tal Henry's New China Orchestra. Midnight Melodies. Merle Jacobs' Golden Pheasant Orchestra. Sign off. WHK Radio Reveille. Morning Devotions. Something for Everyone (CBS). Burlesque Broadcasters. Morning Moods (CBS). Sharps and Flats. Board '.of Education—Arithmetic Lesson. Julia Hayes. Radio Homemakers—Helen Chiise (CBS). Cooking Demonstrations (CBS) Radio Homemakers—Hope Andrews (CBS). Ethel and Harry. Manhattan Towers Orchestra (CBS) Harry Tucker's Orchestra (CBS). With Uncle Sam's Naturalists. Rhythm Ramblers (CBS). Columbia Artist's Recital (CBS). Health Talk—Dr. Winfrey. Housekeepers Chat. Columbia Ensemble (CBS). Tea Time Topics. Thirty Minute Men (CBS). Carl Rupp's WXYZ Captivators (CBS). Mesenger Boys. California Ramblers (CBS). Ted Fiorita's Orchestra (CGS). " Raybestos Sport Flashes. Studio Program. Bernard Levitow's Concert Ensemble (CBS). Nit Wit Hour (CBS). Raybestos Radiogram. Kibler Playboys. True Story Hour. (CBS) Sartleigh Suitmen. Wrigley Company Program (CBS). Dancing Yesterdays (CBS). Rahal's Cherry Pickers. Motorists Almanac of the Air. Slumber Hour. Rubberneck Man. Cotton Club Hand (CBS). Nocturne (CBS). s WJAY Morning Melodies. Wurlitzer Program. Mail Man. Heeza Knutt. Ruth and Blair. Wm. Newman and Irving Pohl. Maxnie and Alyce. John Beljon. Jazz Potpourri. Hookum Lads. Tex and Clarke. Organ from Wurlitzer's. Ruth and Ed. Georgene Gordon. Mr. and Mrs. Bitzer. Dave Roberts. Bradley and Sumpter. Connie Gates. Stanley Altschuler. Joe, Fred and Dave. Merchants and Consumers. Sign off. -O- SEDMI DAN POČIVAJ 1111111X1111X1111111111111 Soteščan: GROB LJUBEZNI Povest iz vaškega življenja. Sovjetom se njihova nesmiselna uredba z nepretrganim delovnim tednom slabo obnaša. Ogromna večina delavstva — tudi komunističnega — je sedaj, ko jo je preizkusilo, proti njej in zahteva, da se odpravi. V to-stvarnih svojih ulogah opozarjajo delavci, da sedaj delavec nikoli ne ve, kdaj bo imel prost dan, kar jim povzroča marsika-ko škodo in nepriliko. Razen tega imajo posamezni člani družine ob različnih dneh v tednu prosto, tako da se družina nikoli ne more zbrati in skupaj uživati prostega dne. Dela prost dan je postal brez vsakega zmi sla. Ljudje ga ubijajo s pijačo, — Pritožbe proti nepretrganemu tednu so postale že tako številne, da je ljeningrajski delovni urad izjavil, da bo treba obnoviti skupni dela prost dan. Vendar pa da ta dan nikakor ne bo nedelja, da bi iz tega ne kovali kapitala verski elementi. Tako hoče komunizem na vsak način poteptati božji zakon, ki se glasi: Sedmi dan počivaj. Toda božji zakon bo veljal, ko o ruskem komunizmu ne bo več nobene sledi. »m::: Pristopajte k domači organizaciji, k S. D. Z. UfflmnmnnmmtmTfflmmffltmmttta TTTTTTTT TTTTTTTTTTTTTTTTTT "Pojdi, Jernej. Dobro veš, kaj si storil . . . Moja rana se še ni zacelila ..." "Jaz ga nisem, Minka. Moja nedolžnost je jasno dokazana." "Pred svetom, toda Bog te bo obsodil." "Pazi, kaj mi očitaš. Ali boš dokazala?" "Čemu me nadleguješ? Pa še nalašč si me počakal." "Boli me, ker me sovražiš. Živiva v miru in prijateljstvu, kakor se spodobi sosedom. Kaj malega sem se morda res pregrešil, kar mi odpusti in pozabi." "Pusti me! Zaradi mene ne boš trpel na onem svetu. Moli za Albina!" "Minka, ne bodi vendar taka! Sprijazniva se, kar je bilo, je minulo ..." Dekle je zaihtelo: "Albina ni več, v najlepši mladosti je moral umreti ..." "Fantov je na izbiro," jo je skušal razvedriti. "Samica ne boš ostala. . ." "Nehaj!" ga je pogledala s studom, vedela je, kam namiguje. "Za teto ne boš doma. Oče hira in peša, pri vas se bo kmalu spremenilo . . ." "Pusti me!" je odločno ponovila. "Odpusti, ako sem te razža-lil," se je potuhnil, dasi bi bil najrajši odločno nastopil. "Gozd res ni pripraven kraj za take pogovore, doma se bova pomenila. . ." "Nikar se mi več ne prikaži." — Mladenka si je oddahnila, ko se je Jernej naposled vendarle odstranil. Nič se ni poslovil, kar ji je dalo upanje, da jo bo pustil v miru, saj je lahko sprevidel, da ne bo ničesar opravil, žal ji je bilo, da mu je sploh odgovarjala; tako bi mu bila očitno pokazala, kako ga prezira. Zaradi srečanja z Jernejem je bila ves teden zamišljena in potrta. Tavželj je slutil, kaj se ji je primerilo, a ni je hotel vprašati, ker se je bal, da bi mu ne omenila Jerneja. Strah ga je bilo že njegovega imena, kaj šele, kadar se mu ni mogel izogniti. Prav zaradi njega se je v nedeljo popoldne odpravil od doma. Mihec in Ančka sta odšla v cerkev k popoldanskemu opravilu, Minka se je kratkočasila s šivanjem v senci na vrtu. Stresla se je po vsem telesu, ko je stopil izza ogla Jernej, tiho kakor lisica, kadar zalezuje perutnino. Ako bi ga bila zapazila prej, bi mu bila ubežala. Zdaj pa je primorana ostati. Dolgo je premišljal, kako bi jo nagovoril. Naposled ji je rekel: "Tako grdo me gledaš, da bi kar pobegnil. . ." "Saj ti ne branim," mu je zabrusila. "Zdaj pa nalašč ne grem," je rekel ter sedel v travo. "Kakor hočeš." "Sama si doma, zato sem prišel na pomenek . . . Začniva tam, kjer sva zadnjič nehala. . ." "Kje?" je vprašala brez zanimanja. "No, tam, ko sem ti rekel, da boš morala skrbeti za bodočnost. Tudi meni ne kaže drugo — mladost bo odevetela . . ." "Pa me ne misliš snubiti za nevesto," se je bridko nasmehnila. "Vsaj s tem mi prizanesi.. ". "Prav zaradi tega sem vendar prišel . . . Govoriva pametno besedo . .." "Kaj boš z menoj, ubožico? Poglej tjakaj," mu je pokazala znamenje. "Tam je grob moje ljubezni." Neprijetno je dirnila Jerneja ta odklonitev. Zakaj mu zopet omenja Albina? Prav zato, ker ga smatra za ubijalca. Po tej poti ne pride do njenega srca; najti bo moral bližnjico, ako hoče priti do smotra. "Minka, Albina ni več," se je delal žalostnega. "Morala ga boš pozabiti. . . ." "Nikoli, do zadnjega zdihlja-ja ne!" "žal mi je, kar se je zgodilo. Ne misli slabo o meni. Prišel sem te snubit, toda ker me odklanjaš, ti bom dokazal nedolžnost." "Ti?" ga je pogledala zanič-ljivo. "Jaz," ji je odvrnil. "Poglej mi v oči, ki se ne umaknejo nobenemu očitku." Dekle je povesilo obraz. Ni ga hotelo pogledati, ker ni pričakovalo resnice, ampak laž in prevaro. "Priznam, da z Albinom nisva bila posebna prijatelja. Semtertja sem mu tudi ponaga-jal — edino, s čimer sem se pregrešil. Sovražil ga pa nisem tako, kakor ga je sovražil nekdo drugi . . ." "K temu si ti mnogo pripomogel. Kadar je ponehalo sovraštvo, si ga znova zanetil." "Kako besedico sem že včasih zinil za šalo, ne za resnico. Samo eden je kuhal peklensko jezo . . ." "Očetu je žal in se kesajo. Drugega pa nimajo na vesti ter jim tudi nihče ničesar ne podtika." "Obžalujem, da moram molčati. Ako bi govoril, bi videla, kako si se motila. . ." "Kar govori, Jernej! čemu samo namiguješ?" "Povedal ti bom, kadar bova mož in žena . . ." "Da je moj oče ubil Albina. . ." "Tiho, da naju kdo ne čuje. Ubil ga sicer ni, toda z ubojem je v tesni zvezi . . ." Dekletu so odrevenele roke, spustila je šivanje in nepremično obsedela. "Nikar se ne boj," jo je zgovorno tolažil. "O tem ne ve še živa duša. Midva ne bova izdala očeta, saj se kesa in se bo spokoril. Zato ne zavračaj moje ljubezni; ako ga ljubiš, bodi moja žena. . ." "O Bog!" ji je krvavela duša. "Zakaj mi ne prizaneseš?" "Dejanje je bilo skrivoma zasnovano. Jaz sem edina priča . . ." "Lažeš!" je ihtela. "Ko sem slišala krik, je bil oče doma, pa tudi prej ni šel iz hiše. . ." "Moja trditev je podprta z dokazi . . . Lahko prisežem . . ." "Potem ga boš ovadil?" je trepetala. "Kakšna sramota za našo hišo!" "Molčal bom, ako mi daš srce, ako se združiva pred oltarjem . . Samo s tem pogojem." "Izkušnjavec!" "Kakor hočeš, nič te ne silim. Teden dni imaš odloga. Ako mi ugodiš, ostaneva prijatelja, sicer bom trd in neizprosen. Do tedaj pa molčim — skrivnost Albinove smrti je zaprta v mojih prsih." Minka ni mogla ustati, tako je bila) izmučena, ko je ostala sama na vrtu. Plašno je gledala za njim, ki ji je vsekal v dušo novo rano. Najbrž jo je samo iz-kušal, da bi privolila v zakon, in to jo je nekoliko tolažilo. Poznala pa je njegovo zlobnost, kar jo je zopet zabolelo. Oče ji bo morda povedal resnico, a če je kriv, mu ne bo mogla pomagati. Zadeti bo morala križ ter ga ne-sti na Kal vari j o, da reši očeta in čast domače hiše. Mihcu in Ančki se tega ni upala razodeti. Ni ju hotela begati in žalostiti, morda po nepotrebnem, ako jo je zlobnež samo postrašil. Sicer pa bo molčala in trpela sama kot žrtev za druge. Sklenila bo zakon proti svoji volji — iz ljubezni in usmiljenja do očeta. Olajšala mu bo pokoro za greh, ki je zatrl njeno mlado ljubezen. Tavželj se je vrnil domov kmalu po Jernejevem odhodu. Čim ga je Minka zagledala, je zajokala. Povesil je glavo k tlom, hčerine solze so ga pekle in bolele. Slutil je, kaj se je pripetilo. Vrgla se mu je okrog vratu in dejala: "Oče, ali je res? Recite, da ste nedolžni. . "Nisem kriv," je spravil mukoma iz grla. "Jernej je bil tukaj. Pravi, da ste v zvezi z ubijalcem. . ." "Nisem," je počasi zanikal. O, nesrečno sovraštvo!" "Oče, kakšen greh! Nikdar ne bo dovolj pokore. . ." "Samo, da bi drugi ne trpeli zaradi mene. Nedolžnim naj bo prizaneseno." "Podpirala vas bom, da ne omagate pod bremenom. Ovadil vas bo, ako ne privolim v zakon. Kaj mi je storiti?" Ta trenutek je bil Tavžlju najtežji v življenju. Zavedel se je vseh krivic, katere je storil hčeri, ko jo je preganjal zaradi pokojnega Albina. In zdaj jo mora dati malopridnežu kot žrtev za svojo zmotno preteklost. Ali ni podoben pastirju, ki vrže volku pohlevno ovčico, da uide sani preteči nevarnosti? Kolika odgovornost! Smilil se ji je ubogi starec, ki je spoznal svoje zmote ter jih hoče poravnati. Zato se je po Albinovi smrti nenadoma izpre-menil. Prej je razgrajal in zmerjal okoli sebe, zdaj pa molči, kakor da ga ni na Cvetežu. "Oče, kaj naj storim?" je ponovila. "Samo vas bom poslušala." "Vzemi ga, ako moreš," je odgovoril, ker je vedel, da ji ne sme braniti. Strašila ga je Jer-nejeva hudobnost; ne more mu dopovedati, da je nedolžen. Podtika mu grozen zločin ter se sklicuje na njegovo obljubo. "O Bog, naj gre ta kelih od mene!" je sklenila roke proti nebu. "Qče, samo zaradi vas, da, ne bo sramote ... Ne smejo nas poznati, da smo ubijalčevi otroci . . ." Tavželj je molčal, ker ni smel govoriti. Ako bi ji bil povedal resnico ,bi jo bil sicer oprostil mučnega zakonskega jarma, zameril pa bi se bil Jerneju, ki mu je pretil z ovadbo. Proti njemu ni smel nastopiti, Minka pa je že prostovoljno zadela križ na svoje šibke rame. Mihec in Ančka sta veselo žgolela okrog doma. Sestra jima je skoro zavidala in na tihem ju je blagrovala. Nista pa opazila njene nove žalosti, zakaj odkar so ji pokopali ženina, še ni bila vesela. Nikjer ni bilo leka za njeno bolečino. Sosedje niso vedeli drugega, kakor da se je pri Tavžlju naselil mir po dolgem sovraštvu. Ponehala je očetova strogost, nič več se Tavželj ni prepiral. S sosedi je začel prijazno občevati, nikomur ni rekel žal besede. Njegovo izpremembo so razlagali na vse načine. Nekateri so vedeli, da ga je pretresla Albinova smrt, drugi pa so skrivoma namigavali na zločinsko dejanje. Minko so sočutno pomilovali. Hvalili so njeno zvestobo; prva obletnica nezgode je že minila, pa ga še ni pozabila, še bolj se jim je zdela otožna, večkrat so jo videli jokati. Tisto nedeljo popoldne je natrgala najlepših cvetlic ter. jih povila v šopek. O mraku je pohitela k znamenju, pred katerim je zaupno pokleknila. Zatekla se je k Tolažnici žalostnih ter ji odkrila; svojo bolečino. "Primo rana sem zaradi očeta in zaradi dobrega imena naše hiše," je govorila med molitvijo. "Dala mu bom prazno srce, nikoli ga ne bom ljubila. Vem, da bom nesrečna, toda naj se zgodi tvoja volja." Po končani molitvi je položila šopek v znamenje, na grob svoje prve ljubezni. VII. Hostarjeva hiša je stala zunaj na spodnjem koncu Cvete^ ža. Kmetija ni bila posebno velika, a imela je pred drugimi prednost, da ni bila raztresena Okrog hiše je bil velik sadni vrt, ki je mejil na travnik; ta se je držal polja, segajočega do ka-menite senožeti. Po hribu, katerega se je dotikala, se je polagoma vzpenjal gozd, obraščen z mladim drevjem. Kmetija je bila precej zadolžena. Prišlo bi bilo do gospodarskega poloma, da ni tega preprečila Tavžljeva Minka z veliko doto. Tako so poravnali dolgove in še denar je ostal na posojilu. Jernej pa se je prišteval med trdne gospodarje, rad se je pobahal s premoženjem. Minka je živela v novem stanju kakor cvetka med trnjem. Najrajši je bila sama, da je premišljevala svojo grenko usodo. Ni se mogla privaditi novemu domu; njene misli so uhajale nazaj v preteklost — na grob jubezni. Brinjar ob palici, hruška ob domačem hlevu, kapelica ob poti, vse jo je živo spominjalo srečne mladosti. Kdo je zakrivil, da se je vse tako nesrečno zasukalo? Jernej si je prizadeval, da bi vse to čimprej pozabila. Hlinil se ji je in dobrikal, kazal se ji je najboljšega človeka. Minka pa je ostala molčeča, le semtertja mu je odrinila kako besedo. Zavest, da je žena ubijalčeva, jo je ubijala in morila. S stra-10m je čakala posledic groznega dejanja. Mož se je ogibal vseh pogovorov, ki bi ga spomnili na dogodek. Kadar ga je prosila, naj ji dokaže očetovo krivdo, se je umaknil in odšel na delo. K Tavžlju nista hodila skupaj in vpričo nje nista ne oče ne mož nikoli o tem govorila. Na obisku se Jernej ni nikdar dolgo zamudil, vselej se je naglo povrnil. Tavželj je trepetal že od da-eč, kadar ga je zagledal. Vedel je, da mu bo zopet grozil ter ga izžemal. Vselej ga je moral založiti z denarjem, ker mu je pretil z ovadbo. Tako je Jernej poleg dote izsilil od Tavžlja vsako leto skoro polovico njegovih dohodkov. Minka ni o tem ničesar vedela, ker ji ni smel povedati. Mihec se je čudil, kam gre denar, a ni dobil pojasnila. česar si ni upal Hostar povedati ženi z besedo, ji je razodeval v nemirnem spanju. V sanjah je stokal, vendar njegove oesede niso bile toliko jasne, da bi ga bila mogla razumeti. Kadar je izgovoril ime Albin, jo je izpreletela groza. Ko ga je zbudila, ji je utajil, ali pa sploh res ni vedel, kaj se mu je sanjalo. Znoj, ki mu je vsako noč oblival glavo, je pričal, da trpi grozne muke. (Dalje prihodnjič.) John Volek POVRNITEV SLOVENSKIH IZLETNIKOV V AMERIKO New York (F. L. P. A.). Na parniku "Paris," 29. avgusta, 1930.—Pri povrnitvi v Ameriko iz stare domovine na parniku "Paris," se mi slovenski potniki želimo zahvaliti osobju francoske linije v Ljubljani, ka-cor tudi na parniku za postrežbo in ugodno potovanje, katero smo imeli od Ljubljane do New Yorka. Celo pot nas je spremljal naš rojak, g. John Volek, poslovodja tretjega razreda glavne ameriške pisarne francoske proge v New Yorku. Slovenci smo lah-to ponosni, da imamo rojaka pri tako veliki in važni preko-morski kompaniji, kateri čestitamo, da naš narod tako upošteva, da je na tako visoko mesto postavila rojaka Slovenca. Vsem našim rojakom v Ameriki kakor tudi v domovini tem potom najtoplejše priporočamo francosko linijo preko Havre. A. Knouse, Anthony Knouse Jr., Frančiška Knouse, John Simonz, John Pucelj, Marija Lehar, Marija Nagode, Anton Dvoršak, John Pollock, Mrs. Mary Bolta in sin, Rudolph in družina, Frances Dolinar, Joe Mihelčič, Agnes Mihelčič, Luka Klanfar, Mary Dvoršak. Išče se dekla za hišna opravila in res-tavrant. Vpraša se pri Jos. Birk, 955 Addison Rd. (213) Šoba se odda za enega ali dva fanta. 1172 E. 58th St. (214) -u- Novi župan Detroita ob-Ijubuje mnogo reform Detroit, 10. sept. Frank Murphy, novo izvoljeni župan mesta Detroit, je bil izvoljen na podlagi obljube, da bo dal mestu liberalno vlado, da bo delavcem preskrbel kolikor mogoče dela in da se bo boril proti prohibi-cijski postavi. Dočim en dan pred volitvami nihče ni mislil, da je mogoče, da bi bil Murphy izvoljen, je večina glasov, s katerimi je zmagal, presenetila vse. Detroit bo dobil popolnoma novo vlado. Rloparji odnesli $30,000 bančnemu zavodu Ottumwa, Ia., 10. sept. Pet banditov je napadlo danes Ottumwa Savings Bank, in pobegnili so s $30,000 premoženja. V času, ko so banditi prišli v bančne prostore, se je nahajalo devet odjemalcev na banki, šerifi lovijo bandite, ki so deloma zna ni. MALI OGLASI Naznanilo Prosim lepo vse članice društva St. Clair Grove, št. 98, W. C., da se udeležijo pogreba za pokojno Mrs. Molan-Posh. Pogreb se vrši v soboto, 13. sep tembra iz hiše žalosti na 23410 Ivan Ave., Euclid Village. Prosim vse sestre, da se v največjem številu udeležijo. — Tajnica. Soba se da v najem za enega ali dva mirna in poštena fanta, z garažo vred. 15426 Calcutta Ave. (215) Soba se da v najem za enega fanta. 5909 Prosser Ave. (214) Kicker nick^ Ženska, ki ni še nikdar nosila ta vrste spodnje obleke, naj jo enkrat obleče, in nikdar več ne bo brez nje. Dobi se v naselbini samo pri nas. JOS. STAMPFEL 6129 St. Clair venue CLEVELAND, O. AJ.Budnick & Co. ZANESLJIVI PLUMBERJI Moderna plumber ska dela, napeljava gorke vode ali parne gorkote, izvršujemo sedaj na lahka mesečna odplačila. Čas za plačati od šest mesecev do dveh let. Nekaj malega plačate takoj. Proračun damo zastonj in hitro postrežbo. 6707 St. Clair Ave. Tel. RAndolph 3289 Stanovanje telefon: KEnmore 0238-M (Tho. F.) S S S Newburske novice Naprodaj je farma, 50 akrov, v Pennsville, 5 molznih krav najboljše vrste. Dohodki od krav $80 na mesec, dvoje telet, dva konja, 40 kokoši, 3 akre sadja, 13 akrov gozda, 6 akrov koruze, 2 akra krompirja, 15 ton sena, 400 bušlov ovsa, vse moderno orodje. Prva vknjižba $1300. Farma je vredna med brati $8500, se proda za $5000, ali se zamenja za malo hišo za isto ceno. Pojasnila dobite na 3770 E. 116th St., tel. Michigan 0660 ali pa ACademy 0151-W. Mr. Jelarčič. Odprto ob nedeljah popoldne od 1. do 5. (214) Išče se ženska za splošna dela in da bi pazila na otroke. Plača po dogovoru. 18207 Waterloo Rd. (214) Mlado dekle bi rado dobilo delo, da bi pazila na otroke, ali pa hišno delo. 977 E. 74th St. (213) PRVI SLOVENSKI PLUMBER J. MOHAR 6521 ST. CLAIR AVE. če hočeta delo poceni in polteno, pokličite mene. Randolph 5188 (Thu. F.)c GRDINA'S SHOPPE Popolne saloga oblek In vee opreme se »«(■ ete la druilce Beauty Parlor Vtdao naj modernt]il ieaekl klobuki. TrcaTiaa uprta vsak« irrf« ■kid c«la Uta. 6111 ST. CLAIR AYE. HEnderson 7112 (M. Thu. 8.) Tri sobe na novo predelane, in klet, &e dajo v najem. $15.00. Zgorej. 1033 E. 62nd St. (214) WILLOW FARMS DAIRY 1172 Norwood Rd. MLEKO, SMETANA, SIR, SUROVO MASLO za dobro postrežbo, pokličite ENdicott 3457 (TKur.x) SE NI TREBA nič ženirati. Le pridite veseli v našo trgovino. Je ravno taka postrežba kot pri tujcih, cene so pa zelo zmerne. Se vam priporočam M. VRANEŽA 17105 Grove wood Ave. (Thu.) ttttmtaxtixittttittittittii Stanovanje se da v najem, 7 sob, kopališče, furnez in klet. Vprašajte na 1078 Addison Rd. (215) Razvitje in blagoslovljenje zastave! Društvo Danica št. 11 S. D. Zveze, razvije in blagoslovi dne 14. septembra v Slovenskem Narodnem Domu lepo društveno zastavo. Pazite na posebno naznanilo. (Thu. Sat. Tue. Sept. 11.) OGLEJTE SI NOVI ZIDANI HIŠI NA NEFF RD. Odprti še ta teden od 9. do 9. zvečer August Kausek SLOVENSKI STAVBENIK 827 East 185th St. KEnmore 1056-4197 r HENRIK SIENKIEWICZ POTOP Iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE "Ali praviš, gospod, povsod, da ni izdajalec?" "Ne, ker sam nisem vedel, a sedaj bom govoril. Ne spodobi se namreč niti najhujšega sovražnika obkladati s takim obrekovanjem." Oči gospodične Aleksandre so se drugič uprle na malega viteza z izrazom simpatije in hvaležnosti. "Gospod, ti si tako plemenit, da, plemenit, kot malokdo. . ." Gospod Volodijovski si je zopet začel zadovoljno vihati brke. "Z besedo na dan, Mihael!" si je rekel v mislih. Potem pa je izpregovoril na glas: "Še več ti povem!. . . Grajam ravnanje gospoda Kmitica, toda ne čudim se mu, da te je skušal pridobiti, saj bi tebi mogla sama Venera služiti za deklo. Obup ga je zapeljal v zlo dejanje in ga gotovo zapelje še enkrat, če bo imel priložnost. Kako hočeš pri tako nenavadni lepoti ostati sama in brez varstva? Takih Kmiticev je še več po svetu, še več ljubezni boš zbudila, še v večjo nevarnost izpostavljaš svojo nedolžnost. — Bog mi je poslal milost, da sem te mogel osvoboditi, toda že me kliče tromba na vojno. . . Kdo te bo čuval? . . . Moja gospodična! Pravijo, da so vojaki vetrnjaki, a po krivici. Tudi moje srce ni skala in ni moglo ostati hladnokrvno ob tako izredni lepoti." Tu je padel gospod Volodijovski na kolena pred Olenko. "Draga gospodična," je govoril kleče. "Podedoval sem po tvojem dedu prapor, daj, podedujem i vnukinjo. Dovoli, da te -ščitim, dovoli, da pokusim sladkosti skupne ljubezni, vzemi me za stalnega varuha, in mirna boš in varna, zakaj četudi pojdem na vojno, te bo že moje ime varovalo." Dekle je skočilo pokonci in je osuplo poslušalo gospoda Volo-dijovskega, ki je nadaljeval: "Reven vojak sem, a šlahčič in pošten človek, in prisegam ti, da ni niti na mojem grbu niti na moji vesti najmanjšega madeža. Morda grešim, da tako hitim, a tudi to razumi, da me zove domovina, ki je ne morem zapustiti niti radi tebe. . . Ali me hočeš potolažiti? Ali mi ne daš nobene nade? Ali mi ne rečeš dobre besede?" "Gospod, ti zahtevaš od mene nekaj, kar ni mogoče. . . Pri Bogu ! To ni mogoče!" je v strahu odgovorila Olenka. "Od tvoje volje je odvisno." "Baš radi tega ti rečem: — Ne!" Tu je dekle namršilo obrvi: "Gospod, mnogo ti dolgujem, ne zanikam. Zahtevaj, kar hočeš, vse sem ti pripravljena dati razen roke." Gospod Volodijovski je vstal. "Gospodična me torej ne ma-raš? He?" "Ne morem!" "Ali je to tvoja zadnja beseda?" "Zadnja in nepreklicna." "Morda ti ne ugaja moja na-glost? Daj mi vsaj upanje." "Ne morem, ne morem. . ." "Ni torej sreče zame tu, kakor je ni bilo drugje. Gospodična, ne ponujaj mi plačila za usluge, ker po to nisem prišel, h če sem te prosil roke, je nisem za plačilo, temveč iz dobre volje. če bi mi rekla, da mi jo daš, ker jo moraš, je ne bi tudi sprejel, če ni proste volje, nič ne pomaga. Preziraš me. . . dal Bog, da bi slabšega ne dobila. Grem iz tega doma, kakor sem prišel. . . in se ne povrnem več. Za nič me smatrajo tu. Naj bo! Bodi srečna, četudi z onim Kmiticem, ker si morda baš radi tega jezna, ker sem sto- pil s sabljo med vaju. če ti je on boljši, torej ti res nisi zame." Olenka se je prijela z rokama za glavo in nekolikokrat ponovila : "Bože, Bože, Bože!" Toda ta njena bolest ni ome-čila gospoda Volodijovskega, ki se je priklonil in odšel jezno in srdito. Potem je koj sedel na konja in odšel. "Moja noga ne prestopi več tega praga," je rekel glasno. Siru, ki je jahal zadaj, skoči koj naprej. "Kaj pravi vaša milost?" "Da si tepec!" je odgovoril gospod Volodijovski. "To mi je vaša milost že povedala, ko smo jezdili v o n o stran." Nastal je molk. Volodijovski pa je zopet mrmral sam pri sebi: . "Z nehvaležnostjo so me tam nakrmili. . . S preziranjem so mi plačali ljubezen. . . Najbrž mi je usojeno, da bom do smrti služil kot samec. To je pač zapisano. . . . Vrag naj vzame tako usodo!. . . Kjer poizkusiš, koš. . . Ni pravice na tem svetu! Kaj ima proti meni?" Tu namrši gospod Volodijovski obrvi in se globoko zamisli. Naenkrat udari z roko po nogi. "že vem," je zakričal, "onega še vedno ljubi. . . drugače ni mogoče." Toda to spoznanje mu ni razjasnilo obraza. "To pa je še tem huje zame," je pomislil dalje, "zakaj če ga ona po vsem tem še vedno ljubi, ga tudi ne bo nehala ljubiti. Najhujše je itak že zagrešil. Na vojno pojde, si pridobi slave, si popravi ugled. . . In v tem ga ne sme nihče ovirati. , . treba mu je še pomagati, ker je to za domovino korist. Kar je res, je res. Dober vojak je. . . Toda s čim si jo je tako pridobil? Kdo ugane? Drugi že imajo tako srečo, če se le ozre za žensko, bi že skočila zanj v ogenj, če bi le vedel, kako se to napravi ali kako se dobi koš, bi se človek okoristil s tem. Zasluge ti nič ne pomagajo pri ženskah. Dobro je povedal gospod Zagloba, da sta lisica in ženska najbolj prekanjeni bitji na svetu. Toda tako mi je žal, da je vsega konec. Neverjetno lepa je ta ženska in poštena, kakor pravijo. Ponosna, kakor malokdo Kdo ve, če ga vzame, dasi ga ljubi, ker jo je tako težko varal in žalil. . . Saj bi lahko mirno prišel k nji, a jo je rajši ugrabil. Ona je pripravljena, da se sploh odreče možitvi in otrokom. Meni je hudo, a ti revici je morda še huje. . ." Tu začne gospod Volodijovski obžalovati Olenkino usodo, z glavo majati, z usti cmakati, naposled pa reče: "Naj jo dobri Bog čuva! Saj ne čutim do nje nikake mržnje. To ni bil zame prvi koš, ki sem ga dobil; a zanjo ne prva bolest. Revica komaj diha od samih skrbi, Jaz pa sem ji še iz-kljuval oči s tem Kmiticem in ji napolnil žolč do skrajnosti. Ni mi bilo tega treba. Naj me krogle bijejo, ker sem ravnal neotesano. Napišem ji pismo, naj mi odpusti, potem pa ji bom pomagal, kolikor bom mogel Daljše razmišljevanje gospoda Volodijovskega je prekinil služabnik Sirut, ki se je vnovič približal in rekel: "Prosim, vaša milost, tam na griču jezdi gospod Harlamp z nekim jezdecem." "Kje?" "E, evo ga, tam gori!" "Res je, da prihajata dva jezdeca, toda gospod Harlamp je ostal pri knezu vojvodi vilen skem. Po čem ga poznaš od ta ko daleč?" "I, po plavki. Saj jo pozna vsa vojska." "Res je, da se vidi plav konj. Toda morda je drug." "Saj poznam vendar njeno hojo. . .to je gotovo gospod Harlamp." Zapodila sta konja in nasprotna jezdeca sta storila isto; po kratkem času je Volodijovski spoznal, da se res bliža gospod Harlamp. Bil je to poročnik petihorske-ga prapora litevskega poziva, star znanec gospoda Volodijovskega, star in dober vojak. Nekdaj sta se z malim vitezom če-sto prepirala, toda pozneje sta služila skupaj in se udeleževala skupno raznih vojen ter postala dobra prijatelja. Gospod Volodijovski skoči živo naprej, raz-prostre roke in zavpije: "Kako se imaš, Nosač?! Od kod si se vzel?" Tovariš, ki je po pravici zaslužil priimek Nosač, ker je imel ogromen nos, je objel polkovnika in oba sta se radostno pozdravila. Ko je prišel do sape, je rekel: "Prišel sem nalašč do tebe z naročilom in denarjem." "Z naročilom in denarjem? Od koga vendar?" "Od kneza vojvode vilenske-ga, našega hetmana. Prinašam ti pismeno povelje, da začneš takoj zbirati vojake, drugo pismo pa je za gospoda Kmitica, ki se baje nahaja v teh krajih." "Tudi za gospoda Kmitica? . . . Torej bova dva zbirala v istem kraju?" "On ima oditi v Troke, ti pa ostaneš v tem kraju." "Odkod si izvedel, kje me imaš iskati?" "Gospod hetman sam je kaj marljivo izpraševal »dokler mu niso tukajšnji ljudje, ki še služijo tam, povedali, kje te dobim; torej sem šel kar naravnost sem . . . Tam te imajo v velikih časteh! . . . Slišal sem našega kneza, kako je sam pravil, da je mislil, da ne bo piqgsar podedoval po ruskem vojvodu, medtem pa je podedoval najslavnejšega viteza." "Da bi mu Bog dodelil tudi bojno srečo! ... To je velika čast zame, da smem zbirati vojake; koj se poprimem tega posla. Ali si prinesel dosti denarja s seboj ?" "Ko prideš v Pacunele, prešteješ." "Torej si se namenil v Pacunele? Samo pazi, ker tam je polno lepih deklet kakor maka na vrtu." "Zato ti je tu tudi tako ugajalo . . . čakaj no, imam še zaseben list gospoda hetmana zate." "Sem z njim!" Gospod Harlamp je izvlekel pismo z malim radzivilskim pečatom, a gospod Volodijovski ga je odprl in začel čitati: "Gospod polkovnik Volodijovski! Ker poznam tvojo iskreno željo, služiti domovini, ti pošiljam pismeno povelje, da bi zbiral vojake, a ne tako, kakor se navadno dela, temveč z veliko vnemo, ker periculum in mora. Ako nas hočeš razveseliti, naj bo prapor na nogah in pripravljen za odhod koncem julija, najkesne-je do prve polovice avgusta. Skrbi nas, kje boš dobil dobrih konj, posebno pa še radi tega, da ti pošiljamo tako malo denarja, ker ga pač od gospoda zakladnika, ki nam je že od nekdaj neprijazen, nismo mogli več dobiti. Polovico denarja oddaj gospodu Kmiticu, za katerega ima gospod Harlamp tudi pismeno po velje. Pričakujemo od njega, da nam izkaže svoje usluge. Ker pa je dospela k nam novica o njegovih razposajenostih v Upi-ti, je najbolje, da ti prevzameš njegov list in sam razsodiš, če mu ga je mogoče oddati ali ne. če bi spoznal njegova dejanja za preveč obtežilna in sramotilna, ne oddaj mu lista: bojimo se namreč, da ne bi naši nasprotniki, kot gospod zakladnik in vojvoda vitebski, vzdignili vriš-ča, da poverjamo podobna opra- vila nevrednim osebam, če bi pa vendar spoznal, da ni bilo nič posebnega, oddaj mu list, gospod Kmitic pa naj se potrudi, da si z največjim trudom v službi izbriše vse madeže. K sodišču pa naj ne hodi na noben poziv, ker on sodi pod našo hetmansko sodno oblast in sodili ga bomo mi in nihče drugi, toda po izvršeni nalogi. To našo naročilo smatraj, gospod, obenem za dokaz zaupanja, kakršno stavimo na tvoj razum in vdane službe. Januš Radzivil, knez na Biržah in Dubinkah. vojvoda vilenski." "Gospoda hetmana zelo skrbi nabava konj," je rekel gospod Harlamp, ko je mali vitez nehal čitati. "Gotovo, da bo težavna stvar s konji," je odgovoril gospod Volodijovski. "Tukajšnja mala šlahta se oglasi koj na prvi poziv v velikem številu, toda oni imajo samo majhne žmudske konje, ne posebno sposobne za službo. Za slučaj dobrega uspeha bi bilo treba dati vsem druge." "To so dobri konji, poznam jih že od nekdaj, zelo vztrajni in gibčni." "Ba!" je rekel gospod Volodijovski, "toda majhne rasti, ljudje so pa veliki, če bodo ti ljudje sedeli na teh konjih, bo vsakdo rekel, da sedi prapor na psih. Ej, skrbi! . . . Lotim se dela takoj s polno paro, ker tudi meni se mudi. Pusti povelje za Kmitica meni, kakor veli hetman, da mu ga oddam sam. Ravno prav mi je prišlo." "In čemu?" "Ker je prav po tatarsko počenjal tu in ugrabil dekle". Toliko visi nad njim tožeb in pozivov, kolikor ima las na glavi. Ni še teden, kar sem se z njim dvobojeval na sablje." "E!" je rekel Harlamp, "če si se z njim dvobojeval, tedaj on leži sedaj." "Toda mu je že bolje, črez teden ali dva bo zdrav. Kaj je tam novega de publicis?" "Slabo, po starem . . . Gospod zakladnik Gosievski je še vedno z našim knezom v prepiru; če pa so hetmani nesložni, tudi stvari ne gredo tako od rok. No, nekaj smo se popravili ter mislim, če bo sloga, se bomo že otresli tega sovražnika. Ako Bog da, pojezdimo na njihovih vratovih še v njih lastne dežele. Vsega je kriv gospod zakladnik!" "Drugi pa pravijo, da baš veliki hetman." "To so izdajice. To pravi vitebski vojvoda, ker sta se z gospodom zakladnikom že zdavnaj zvezala." "Vojvoda vitebski je časti vreden državljan." "Ali si tudi ti pristaš Sa-piehov proti Radzivilom?" "Jaz stojim na strani domovine, kakor moramo stati vsi. V tem leži baš gorje, da se cepimo celo vojaki na stranke, namesto da bi se bili. Da pa je Sapieha pošten državljan, to bi povedal samemu knezu v obraz, dasi služim pod njim." "Poskušali so ju pomiriti že dobri ljudje, ali zamanj!" je rekel Harlamp. "Mnogo poslancev prihaja od kralja k našemu knezu. . . Pravijo, da se tam nekaj novega plete. Pričakovali smo splošne vojske s kraljem na čelu — a ni prišla! Kakor pravijo, bo kje drugje potrebna." "Bržkone na Ukrajini." "Kaj jaz vem? Le enkrat je pravil poročnik Brohvič, kaj je na lastna ušesa slišal. Dospel je namreč od kralja Tizenhavz k našemu hetmanu. Zaprla sta se in se dolgo pogovarjala, česar ni mogel Brohvič nikakor uloviti; ko pa sta odhajala, je slišal, ponavljam, na lastna ušesa, kako je gospod hetman govoril: 'Iz tega lahko nastane nova vojna.' Neverjetno smo si razbijali glave, kaj bi moglo to pomeniti." "Gotovo r}i prav slišal! S kom naj bi bila nova vojna? Cesar nam je sedaj bolj naklonjen nego našim sovražnikom, kakor se mora sploh ozirati na vi ju-- Veliki JESENSKI IZLET v JUGOSLAVIJO katero priredi poznani in izkušeni ravnatelj