Poštnina platana v gotovini V Ljubljani, sreda 7. Junija 1939. Angleški odgovor na ruske pogoje za vojaško zvezo Med sovjetskim izsiljevalnim obotavljanjem so se začeli važni vojaški posveti Anglije s Francijo London, 7. junija, o. Iz vladnih krogov poročajo, da so na včerajšnji seji, ki je bila sklicana nenadoma, razpravljali o angleškem odgovoru na sovjetske nove predloge in pogoje, pod katerimi bi bila Sovjetska Rusija pripravljena skleniti obrambno zvezo s Francijo in Anglijo^ Odgovor angleške vlade bodo poslali v Moskvo že nocoj. Vseboval bo naslednje tri točke: 1. Angleška vlada sprejema ruski predlog, da bodoča pogodba o vzajemni pomoči ne bo vezana na določila Zveze narodov, marveč bo v njej samo omenjeno, da je v skladu z načeli in težnjami Zveze narodov. 2. Angleška vlada sprejema sovjetsko zahtevo, da posvetovanja med Anglijo, Francijo in Rusijo, ki naj bi jih začele po angleški zamisli to tri države ob nevarnosti, ne bodo Rešeni mornarji iz podmornice „Thetis" pripovedujejo... London, 3. junija. Prvi kurjač podmornice »Thetis« Arnold, eden izmed štirih mornarjev, ki so se rešili, je dal izjavo londonskemu listu »Graphie«. V njej opisuje nesrečo podmornice Thetis, kakor jo je 6am doživad, in pravi: »Spustili 6mo se pod površino ob 13.30. Ob 15 6e je moralo nekaj dogoditi, ker se je podmornica nagnila v poševno lego. Iz torpedne cevi je pritiskal zrak. Iz kontrolnega oddelka pa smo slišali glasove. Mornarji, ki so bili v sprednjem delu, kjer je torpedna cev, so pritekli v srednji oddelek. Zapreti smo hoteli vrata med prvim in drugim oddelkom. Voda ni prišla v tretji oddelek, kjer smo bili mi, ter smo bili zaradi tega prepričani, da je stvar urejena. Ni bilo nobene zmede. Vsi so bili mirni. Niti mislili nismo, da bi moglo priti do nesreče ter dokazovali, da smo vsestransko zavarovani in da bomo lahko v nekoliko urah zapustili podmornico. Šalili smo se. Nazadnje je bilo vsem mornarjem dovoljeno, da povedo, kaj mislijo o dogodku ter smo vsestransko preučili reševalne možnosti. Ni bilo nobenega nesporazuma niti med strokovnjaki, niti med navadnimi mornarji. Prvi poročnik je poskušal priti v oddelek, ki je bil že napolnjen z vodo, da bi pognal črpalko, toda ni 6e mu posrečilo. Pritisk vode je bil premočan. Prišli so ostali, da bi mu pomagali, toda brez uspeha. Tedaj je bilo sklenjeno, da poskus opustimo ter smo vsi odšli v zadnji konec podmornice. Ko smo prispeli tja, je bilo sklenjeno, da poskusita kapetan Oram in poročnik \Voods zapustiti podmornico ter sta 6e rešila. Ne bom vam govoril, kar se je godilo ponoči. Mi smo se rešili in bili prepričani, da bodo rešeni tudi vsi ostali. Ne morem vam povedati, kako mi je bilo, ko sem slišal, da drugih ni bilo moči rešiti.« Kapitan Oram, poročnik Woods in kurjač Arnolds so povedali tudi, da 60 se trije mornarji zadušili v prostoru, ki drži do zasilnega izhoda, kp 60 se poskušali rešiti z Davisovimi dihalnimi aparati. Potem je to poskusil kapitan Oram, da bi posadko ^potolažil in ji dokazal, da je rešitev možna. Kapitan Oram je dal poveljstvu angleške vojne mornarice natančno poročilo a dogodkih pri nesreči podmornice. Ravnatelj ladjedelnice Cammell Laird je o vzroku nesreče povedal naslednje: »V torpedni cevi št. 5 na kljunu podmornice je bila voda, bodisi da je bilo ustje cevi pokvarjeno ali da so ga pozabili zapreti. Posadka je odprla, ko je bila podmornica pod vodo, zadnje ustje te cevi in voda je z vso 6ilo udarila v torpedni prostor, da so morali mornarji pobegniti iz njega ter potem ta del podmornice trdno zaprli. Voda je zajela dva prostora za torpede. Pri tem ni nihče našel smrti. Kaj je povzročilo smrt treh mornarjev, ki so 6e skušali rešiti, ni znano. Morda so utonili, morda je bilo vzrok smrti slabo srce.« Poveljstvo mornarice je odredilo preiskavo o nesreči v Portsmouthu. Seje preiskovalne komisije ne bodo javne. Po preiskavi bo izdano uradno poročilo, če se ne bo izkazalo, da so vzroki nesreče taki, da jih je treba iz vojaških razlogov prikrivati. Preiskava se bo začela šele, ko bo podmornica dvignjena. izključevala takojšnje in avtomatične pomoči državi, ki bo v nevarnosti. 3. Angleška vlada je pripravljena pomagati Rusiji in vsem njenim sosedam, meni pa, da imena teh sosed v pogodbi ne smejo biti navedena, kakor je to zahtevala glede baltiških držav Sovjetska Rusija, ker bi s tem spravila pogodba v zadrego omenjene države, češ da Anglija, Francija in Rusija ne upoštevajo neodvisnosti. Ta angleški predlog razlagajo v tein smislu, da bi veljal samo za zahodne sovjetske sosede, ne pa za države, ki meje na vzhodno rusko mejo, predvsem Kitajska. Če bi Sovjeti zahtevali tudi to, bi Anglija bila obvezana takoj pomagati Kitajcem in bi seveda za tako pomoč porabila večinski del svoje vojaške moči. Če bi Sovjeti vztrajali pri tem, in ni izključeno, da bodo, potem o zvezi med tremi velesilami pač ne more biti govora. Včeraj je dopotoval v London vrhovni poveljnik francoske vojske general Gamelin na posvete z angleškim generalnim štabom. Ves londonski tisk pozdravlja njegov prihod in vidi v njem dokaz za vedno večje dejansko obrambno sodelova-| nje med Francijo in Anglijo, ki je trdno in bo ostalo, pa naj pride do zveze s Sovjeti ali ne. Osem milijard dinarjev bo dala Anglija Poljski za izpopolnitev njene obrambe London, 7. junija, o. Včeraj je bil pri angleškemu zunanjemu ministru Halifaxu sprejet poljski poslanik Raczynski. Predmet njunega dolgega posvetovanja so bile poljske želje glede angleSke denarne pomoči za izpopolnitev poljske _ oborožitve, ki bi jo bilo treba v kratkem tako izpopolniti, da bi lahko Poljska kljubovala vsakemu napadu dokler ne bi dobila pomoči od Anglije in Francije. Pred dvema dnevoma^ se je vrnilo iz Varšave angleško vojaško-tehnično odposlanstvo, ki je vladi poročalo o potrebah poljske vojske. To poročilo je služilo za podlago včerajšnjemu razgovoru. Poljski jo potrebno predvsem dobro težko topništvo in povečanje sedanjega, _ neznatnega števila velikih bombnih letal. Za to izpopolnitev, ki bo veljala veliko denarja, mora Poljska dobiti pomoč od drugod. Izvedba celotnega obrambnega načrta, ki ga narekujejo sedanje potrebe, bi veljala 20 do 30 milijonov funtov šterlingov ('pet do osem milijard dinarjev). Toliko je Anglija tudi pripravljena Poljski dati kreditov. Angleška vlada bo o končnem znesku sklepala v kratkem in nato takoj obvestila poljsko vlado. Angleški zunanji minister je včeraj tudi obvestil poljskega poslanika o poteku pogajanj s Sovjetsko Rusijo. Ker je treba pričakovati po angleškem mišljenju v prihodnjih mesecih nove zaostritve političnega stanja v Evropi, sta se državnika posvetovala tudi o tem, kako bi sedanje začasno angleško francosko poroštvo za Poljsko v kratkem spremenili v stalno in trajno jamstvo za nedotakljivost poljskih meja. Vesti 7. junija Sestanek italijan. poslanika v Londonu z zun. ministrom Halifaxom Italija ne misU odpovedati sporazumov z Anglijo London, 7. junija, o. Snoči je odpotoval iz uondona v Rim italijanski poslanik Grandi, da se udeleži prihodnje 6eje velikega fašistovskega sveta. Po več tednih je pred odhodom obiskal zunanjega ministra Halifaxa in imel z njim dolg pogovor. O tem sestanku pravijo, da državnika na njem nista razpravljala o morebitni odpovedi angleško italijanskih sporazumov o Sredozemlju, sklenjenih lani, čeprav je Italija po podpisu angleško turške vojaške zveze nekaj časa mislila na to, a je zdaj, tako kaže, to misel opustila. Glavno vprašanje, o katerem sta razpravljala, je bila razmejitev med angleškim in italijanskim ozemljem v Vzhodni Afriki ter več drugih zadev. predvsem gospodarskih, ki zadevajo obe državi, a so se pogajanja za njihovo ureditev zadnje čase ustavila. Zdi se, da je angleški zunanji minister italijanskemu zastopniku pri tej priliki poudaril, da je Anglija trdno odločena upreti se vsakemu napadu, ki bi skušal .spreminjati sedanje stanje v Evropi in na Sredozemskem morju. Lord Hali-fax je poslaniku tudi izrazil svoje obžalovanje zaradi govora, ki ga je Grandi imel pred nekaj dnevi pred italijansko kolonijo v Londonu in je v njem ostro prijemal Anglijo in Francijo. Halifax je glede tega govora poudaril, da škoduje obnovitvi prijateljskih odnošajev med obema državama. Gospodarsko geslo nove Španije: Zmanjšanje izvoza Madrid, 7. junija, o. General Franco je včeraj na zboru falangistov imel govor, v katerem je obravnaval tudi bodoče državno gospodarstvo in gospodarsko politiko nove Španije. Izjavil jo naslednje: »Biti moramo pripravljeni braniti se pred obkoljevanjem onih, ki so zagrešili zločine v republikanski Španiji in ki zdaj pripravljajo skrivno ofenzivo proti naši državi. To podpirajo prostozidarji in komunisti. Najnujnejše vprašanje našega narodnega gospodarstva je to, da se naš izvoz izenači z uvozom. V zadnjih štirih letih je bil naš uvoz mnogo večji kakor izvoz. Bodoča gospodarska politika Španije mora biti v prvi vrsti usmerjena z zmanjšanjem razlike, ker bi sicer Španija molara bolj in bolj obubožati. Prva dolžnost je, da ustavimo uvoz onega blaga, brez katerega država lahko živi, ter da zvišamo izvoz in dobimo tako tuji denar za nakup potrebnega tujega blaga z gotovino. Geslo bodoče Španije naj bo: Izdelavati blago, ki ga svet išče in ki bo podprlo našo državo na trgu. Ne pozabi, da bo kongres Kristusa Kralja že konec julija. — Le žrtve bodo kongresu pomogle do uspeha! Žaloigra na Koroški cesti v Mariboru Mesarski pomočnik Ivan (Iršič vdrl v tuje stanovanje in tam ustrelil svojo izvoljenko in nato še sebe Maribor, 7. junija. Davi ob pol 6 s« je odigrala na Koroški c. 24 žaloigra med dvema mladima človekoma. Ob tej uri je prišel v to hišo 28 letni mesarski pomočnik Ivan Uršič. Vdrl je v stanovanjc zobotchnika Ja-voroka. Uršič je šel v spalnico, v kateri je spala Javorekova kuharica, 27 letna Ana Založnik. Začela sta se takoij prepirati, da se je slišal kreg na dvorišče. Nato je stopila Založnikova k oknu ter vprašala pekovske pomočnike, kdo je spustil Uršiča v stanovanje. Komaj pa je izrekla te besede, je že počil strel in nato še dva. Ljudje so hitra .vdrli v sobo. Nudil se jim je grozen prizor. Uršič in Založnikova sta ležala oba v krvi na tleh. — Založnikova je kazala še znake življenja, zato so poklicali reševalce, ki so jo odpeljali v bolnišnico. Dobila je strel od zadaj v tilnik in je njeno stanje zelo reeno. Uršič si je z dvema streloma prebil sence ter obležal na mestu mrtev. Zapustil je tudi pismo, ki dokazuje, da je imel namen umoriti Založnikovo. Z njo je imel pred leti ljubavno razmerje, ki pa se je zadnje čase ohladilo. Pozneje je bil Uršič tudi odpuščen iz službe pri Filipčiču kjer je ukradel 7000 din ter mu je grozila tudi sodna obravnava. Nanj so te okoliščine toliko vplivale, da je sklenil končani življenje sebi in svoji izvoljenki. Romunski zunanji minister potu e v Turčijo in Grčijo Bukarešta, 7. junija, o. Uradno poročajo, da bo romunski zunanji minister Gafencu odpotoval 9. junija na uradni obisk v Atene in v Turčijo na posvetovanja e turškimi in grškimi državniki. 19. junija se bo vrnil v Bukarešto, kjer ga bo naslednji dan obiskal turški zunanji minister. Ta potovanja so v zvezi s prizadevanji za okrepitev Balkanskega sporazuma, h kateremu naj bi pristopila tudi Bolgarija. Za to si zlasti prizadeva Turčija, ki bi rada med Bolgarijo in Romunijo dosegla miren sporazum glede Dobrudže. To zahteva Bolgarija nazaj od Romunije kot pogoj za vstop v Balkansko zvezo. Zakon o razglasitvi vojnega stan a na Poljskem Varšava, 7. jun. m. Poljska poslanska zbornica je brez razprave sprejela zakon o razglasitvi vojnega stanja. Po tem zakonu ima predsednik republike pooblastilo za razglasitev vojnega stanja, kadar bi smatral to za potrebno. V tem trenutku preide vsa civilna oblast v roke vrhovnega poveljnika maršala Ryazda Smiglyja. Pred razglasitvijo vojnega stanja se bo predsednik republike vedno posvetoval z vrhovnim poveljnikom vojske. Truplo Joška Kosa prepeljano v Maribor Belgrad, 7. junija, m. V Belgradu je bil včeraj popoldne pogreb referenta za meščanske šole za Slovenijo v prosvetnem ministrstvu g. Joška Kosa. Poleg sorodnikov ter številnih prijateljev in tovarišev iz prosvetnega ministrstva ter članstva Prosvetnega društva v Belgradu je šel za pogrebom tudi gradbeni minister dr. Miha Krek. Pogrebni sprevod je vodil župnik s Cukarice g. Tumpej ob asistenci prof. Tomaža Ulage in kateheta Jun-gerja. V imenu Slovencev se je od pokojnika poslovil na železniški postaji prof. Ulaga, v imenu Združenja meščanskošolskih učiteljev pa g. Div-ljan. Posmrtne ostanke pokojnega Joška Kosa so snoči odpeljali v Maribor, kjer bo jutri pogreb. Zunanji minister Beck je danes utelešenje vse Poljske in vseh poljskih načel, je izjavil prvi predsednik poljske republike, sloviti klavirski mojster Paderevski, ki se je te dni vrnil iz Amerike. Vrhovni poveljnik francoske vojske, general Gamelin, se bo jutri udeležil slovesnega kosila, ki mu ga bosta priredili obe angleški zbornici. Newyorška policija je morala spremeniti ves načrt za zagotovitev varnosti angleške kraljevske dvojice, da ne bi prišlo do kakega podobnega dogodka kakor včeraj ob poskusu napada na vojvodinjo Kentsko. Finska ne more sprejeti nobenih poroštev, ki bi jih kdo sklenil brez njene pritrditve, ker se ne mara priključiti nobeni politični skupini v Evropi. Kdor bi Finski vsilil jamstva, katerih ne želi, bi kršil njeno neodvisnost. Tako je izjavil notranji minster Erko. Grški prestolonaslednik Pavel bo te dni odpotoval v Bukarešto na slavnosti romunske mladine. Pomočnik ameriškega zunanjega ministra Welles je imel včeraj v colombijskem vseučilišču govor, v katerem je navajal razloge, ki so privedli do znanega Rooseveltovega pisma Hitlerju in Mussoliniju. Zaradi tega govora ga odstro napada nemški tisk. Egiptovski zunanji minister bo 17. junija obiskal Turčijo in se s turškimi voditelji posvetoval o obsežnem političnem in vojaškem sodelovanju med obema državama. 19 švicarskih okrožij je pri ljudskem glasovanju z ogromno večino sprejelo vladni predlog, da je treba za obrambo Švice in za javna dela, ki so pri obrambi potrebna, dati še štiri milijarde dinarjev državnega denarja. Samo tri okrožja so glasovala proti predlogu. Sovjetski maršal Vorošilov je odklonil angleško vabilo, naj se udeleži velikih vojaških prireditev, ki bodo na Angleškem v septembru. Najbrže se maršal boji usode, ki jo je bil deležen njegov Tovariš Tuhačevski takoj potem, ko je malo pogledal čez mejo Sovjetske Rusije. Kancler Hitler je imel pri sprejemu nemških prostovoljcev iz Španije govor, v katerem je utemeljeval nemško pomoč za Španijo, in dejal, da se je Nemčija s tem zahvalila za tiho pomoč, ki jo je Španija dajala njej med svetovno vojno. Japonska vlada je dala svojima poslanikoma v Rimu in Berlinu včeraj nova navodila glede japonskega stališča do sedanjega političnega položaja v Evropi. V teh navodilih naj bi bilo tudi pooblastilo, da se poslanika pogajata z nemško in italijansko vlado o morebitni spremembi zveze proti Kominterni, vojaško zvezo med Italijo, Nemčijo in Japonsko. Italijansko-špansko bratstvo je za večno potrjeno, pišejo italijanski listi ob včerajšnji veliki paradi prostovoljcev v Napoliju. Parade se je udeležil tudi italijanski vladar. Letonski in estonski zunanji minister sta včeraj z letali dopotovala v Berlin na podpis nenapadalnih pogodb z Nemčijo. Španska vlada je imenovala prvega svojega poslanika v Varšavi, ki je bil včeraj sprejet pri predsedniku republike. Atentat na vojvodinjo Kentsko, sestro nase kneginje Olge, je poskusil narediti zmešan človek v Londonu, ki je streljal na avtomobil vojvodinje, ne da bi koga poškodoval. Atentatorja so prijeli. Sovjetska vlada se hoče maščevati za poraze, ki jih je zadnja leta pretrpela v zunanji politiki, s tem da pri pogajanjih za zvezo z Anglijo trdovratno vztraja pri svojih zahtevah. Toda e tem bo Anglijo in Francijo pripravila do tega, da bosta premislili ali je Rusija res toliko vredna, da bi se za njeno zavezništvo splačalo do konca popuščati. Tako je mnenje poljskega časopisja. Včeraj zjutraj je skoraj do tal pogorela nova železniška postaja v Varšavi. Ogenj je izbruhnil, ker je eksplodirala bomba s kisikom. Škoda znaša šest milijonov zlotov. Predsednik francoske republike Lebrun je včeraj podpisal uredbe o uvedbi novih visokih naslovov v vojski. General Gamelin bo odslej vrhovni poveljnik vojake, admiral Darlan vrhovni poveljnik mornarice, general Vuille-min vrhovni poveljnik letalstva. Razen tega so na novo ustanovili stopnjo armadnega generala. Ker teh mest do zdaj v francoski vojski ni bilo, so francoski generali bali pri slovesnostih v tujini vedno zapostavljeni. Španski vojaki, ki so prišli z italijanskimi prostovoljci iz Španije, bodo danes korakati v paradi po rimskih ulicah pred spomenikom Neznanega vojaka in jih bo pozdravil predsednik vlade Mussolini. Izredne ukrepe za varstvo članov kraljeve rodbine je po strelu na vojvodinjo Kentsko izdala policija in strogo zastražila kraljevi gru<ž Posebetf uakon proti revolucionarnemu delovanju, ki kakorkoli ograža državo, je sprejela in uveljavila irska vlada. Zakon, ki je naperjen proti irski revolucionarni voiski, daje vladi izredno oblast glede preganjanja nasilja. Sestanek slovenskih poslancev v Cerknici Cerknica, 7. junija. Včeraj je bil v srredišču Notranjske redni mesečni sestanek slovenskih poslancev, katerega so ae udeležili poleg senatorja Smodeja in jtod-predsednika Mihelčiča, poslanci: Gabrovšek, Store, dr. Sinajd, Bitenc, Veble, Rigler, Smersu, Teuer-schuli, dr. Ogrizek, Koban, Štrcin, dr. Lavrič, dr. Golia. Masič, Dolenc, dr. Klar, dr. Koce, Gajšek, Tratnik, Bajlee in Kranjc. I*o prihodu v Cerknico so poslanci imeli sejo, na kateri so se posvetovali o tekočih zadevah. Nato so po kosilu nuredili izlet na Cerrkvniško jezero, ki je te dni polno kakor že 30 let ne v tako (tožnem času. Popoldne so nadaljevali sejo ter se zvečer odpeljali v Ljubljano, Ti vsakomesečni sestanki poslancev so ali v Belgradu, ali pa v katerem slovenskem okraju, da vsi poslanci 6pozna;o vso predele in potrebe Slovenije Seja ljubljanskega mestnega sveta Ljubljana, 7. junija. Včeraj ob petih popoldne je bila redna seja ljubljanskega občinskega sveta. Predsedoval je mestni župan dr. Juro Adlešič, ki se je v uvodu s|>oninil dveh zaslužnih pokojnih občanov, trgovca g. Viktorja Rohrmanna ter bivšega upravnika in sourednika »Kronike« gosp. Pavla Debevca. Njun spomin so občinski svetniki počastili z vzklikom »Stava!« Nato je poročal o obnovitvi tramvajske proge od Florijanske ceste do mestne hiše, o seji mest v Petrovgradu ter o zborovanju te zveze, ki bo ta mesec v Belgradu. Ministrstvo za pravosodje je že nakazalo 360.000 dinarjev za kostnico vojnih žrtev na pokopališču pri Sv. Križu. Mestna občina dala na Navje prenesti zemske ostanke našega velikega slikarja Ivana Groharja in znamenitega pisatelja Franja Maslja Podlimbarskega. Občina je prevzela v svojo last in varstvo spomenik zaslužnega zdravnika dr. E. Šlajmerja. Na dvorišče Mestnega doma je prenešena velika umetnina kiparja Robbe s kipom Narcisa in je mestna občina tako združila pri mestni hiši vsa tri dela posvetne vsebine tega umetnika. Dalje je gospod župan poročal o otvoritvi otroškega doma v stari cukrarni. Po teh poročilih je župan dr. Adlešič občinskemu svetu predstavil univerzitetnega profesorja dr. Francisa S. Kosmerla iz Chicaga. Dr. Kosmerl je leta 1923 določil z darom dve ustanovi, eno za gimnazijskega dijaka, eno pa za dijaka tehnične srednje šole. Z markantnimi potezami je župan dr. Juro Adlešič označil delo in zasluge našega ameriškega rojaka. Povabil je gg. profesorje na odkritje spomenika misijonarju Francu Pircu, nato pa mu je izročil častno darilo mesta Ljubljane, bronastega zmaja, simbol našega mesta'. Na predlog načelnika personalno-pravnega odbora je bila letošnja Kosmerlova ustanova podeljena žestošolcu Jančarju z Žalne na Dolejskem. Za županovim poročilom je podal poročilo finančnega odbora prof. Dermastja, ki je predstavil računski zaključek Mestne hranilnice za leto 1938. Poročilo je bilo soglasno sprejeto. Zupan dr. Adlešič je nato pojasnil, da se bo v kratkem pristopilo k reviziji uredbe o komunalnih hranilnicah. Na predlog finančnega odbora je bil sprejet sklep, da se naloži znesek 800.000 din v Mestno hranilnico, s čimer bi bil dolg Mestne občine tvrdki Siemens Schuckert poravnan. V mestni hranilnici je že 1,834.000 din na ta račun, toda Narodna banka ne dovoli izvoza deviz po relaciji 16 din za švicarski zlati frank, temveč le po 11 din. Maloželezniška družba dobi ta denar iz pokojninskega sklada mestnih uslužbencev, vračala pa bo Praznik Sv. Rešnjega Telesa v Mariboru V četrtek, 8. t. m. bo praznik Sv. Rešnjega Telesa. Kakor vsako leto, se bo vršila v stolnici telovska procesija po sledečem 6poredu: Ob 7 bo pontifikalna sveta maša; okrog 8. ure se začne procesija (ob lepem vremenu), ki pojde po Stolni ulici na Glavni trg, od tam na Koroško cesto do kapelice sv. Janeza, kjer bo prvi blagoslov; nato po Strossmajerjevi in Orožnovi ulici na Slomškov trg mimo Mestne hranilnice pred škofijo (drugi blagoslov); po Ulici 10. oktobra, Gosposki in Slovenski ulici na Grajski trg k Marijini kapelici (tretji blagoslov); po Vetrinjski, Jurčičevi in spodnji Gosposki ulici na Glavni trg k Marijinemu spomeniku (ččtrti blagoslov). Nato po Stolni ulici nazaj v stolnico, kjer bo takoj po procesiji tiha sveta maša. Razvrstitev procesije: križ, godba poštarjev, možje, društvo komisijonarjev, JSZ, katoliški mojstri, deška osnovna šola, deška meščanska šola, gozdarska šola, vinarska šola, dekliška osnov-ua šola ,dekliška meščanska šola, srednja šola, Krščanska ženska zveza. Marijina družba za matere, Poselska zveza, deški Marijin vrtec, Fantovski odsek, Dekliški krožek, Apostolstvo mož, Kat. akad. starešinstvo, dekliški Marijin vrtec, dekliška Marijina družba, sestre usmiljenke, vojaška godba, častna četa vojakov, zavodi šolskih sester, šolske sestre, pevci, belo oblečeni dečki, bogoslovci, belo oblečene deklice, duhovščina, Najsvetejše, zastopniki oblastev, Društvo kat. gospa, žene. — Verniki naj ob ulicah, po katerih se pomika procesija, okrasijo okna. — Zbirališče SKAS ter Apo-stolstva mož je pred pričetkom procesije pred glavno pošto. Koča pod Storžičem žrtev zločinskega požigalca Tržič, 4, junija. V noči od petka na soboto je popolnoma po-gorela planinska koča pod Storžičem, last g. J. Megliča z Loma. Kočo je že nekaj let imela v najemu tukajšnja podružnica 9PD in isto oskrbo- mesečno po 150.000 din s 5% obresti. Soglasno sprejeto. Ljubljanska carinarnica želi napraviti nov žerjav za dviganje bremen ter namerava zato uporabiti občinski kalderminski fond. Občinski svet je sklenil, da s tem soglaša, toda ker je ta fond že izčrpan, dovoli to le pod pogojem, da da carinarnica na ta fond novo akontacijo. Soglasno sprejeto. Za razširitfev mestnega vodovoda se uporabi znesek 150.000 din iz čistega dobička. Ustanovi se nov fond za gradnjo javnih stranišč v Ljubljani, zlasti pred kolodvorom. Prof. Dermastja je poročal nato o nakupu sveta blizu nekdanje bolnišnice za nalezljive bolezni, kjer bo postavljena nova vojašnica za orožništvo. Poročal je pogoje med mestno občino in državo, pod katerimi se bo vojašnica gradila. Predlog je bil soglasno sprejet. Dalje je prof. Dermastja poročal o raznih manjših kreditih, o raznih ugovorih in odpisih. Predlogi so bili soglasno sprejeti. Za gradbeni odbor je nato poročal dr. Stele, ki je govoril o parcelaciji uršulinskega vrta, katerega je bil odkupil Pokojninski zavod, ter še o nekaterih drugih parcelacijah. Za njim je podal poročilo kulturnega odbora prof. Silvo Kranjec. Na njegov predlog je bil sprejet naslednji sklep: »Muzejski trg« se preimenuje v Valvazorjev trg, ulica »Pustota« se preimenuje v Prelovčevo ulico, ljubljanski Velesejem pa dobi pravico, da sme na svojih tiskovinah uporabljati mestni grb.« Profesor Dermastja je nato podal poročilo trošarinske-ga odbora. Omenil je razne pritožbe ter ugovore. Občinski svet je sprejel sklep, da za letos mestna občina prošnji Društva tiskarnarjev, ki je prosilo za znižanje uvoznine na knjige in tiskovine, ne do ugodila. Nato je podal poročilo personalno-pravnega odbora g. Novak, ki je govoril o raznih prošnjah za ljubljansko domovinstvo. Tudi ti, kakor vsi drugi predlogi, so bili soglasno sprejeti. Mestni svet je soglasno odobril darilno listino za torpiljarko »Ljubljano«, kateri je bila občina poklonila častno zastavo, bronasti mestni grb, sliko našega mesta ter »Kroniko«. Sledila je še tajna seja, na kateri so bili sprejeti nsiednji sklepi: Upokojen je višji trošarinski paznik Franc Cerov. Odpovedana je služba Mariji S. Kot gasilci so nameščeni: Ivan Vogelnik, Alojzij Zvonar in Vinko Bricelj; za nadzornika inka-santov je imenovan Stanko Senčar; za strojnega tehnika Rado Zadnikar; za pravnika dr. Karel Vojska; za gradbena tehnika Roman Battelino in Franc Šalamun; za socialnega referenta gdč. Zlata Pirnatova. — Razpravljano pa je bilo tudi o rajnih službenih napredovanjih, nato pa je bila seja ljubljanskega občinskega sveta zaključena. vala. Kakor vse kaže, so neznani zlikovci najprej kočo oplenili, nato pa zažgali. Ognja v vsej okolici ni nihče zapazil, ker je koča stala v zavetju in je moralo goreti sredi noči. ko po vaseh ljudje že spijo. Ko^sta v soboto popoldne prišla oskrbnik in njegova žena v bližino, kjer je koča stala, se nista malo začudila, ko vidita namesto prijazne postojanke le kup razvalin, iz katerih se je le tu pa tam malo kadilo. Kočo je imel lastnik zavarovano komaj za eno tretjino vrednosti in zaradi tega trpi občutno škod/*. Ukraden denar je vrnil - po pošti Pred kratkim se je večja družba mudila i znani gostilni v Stahovici »Pri Korlnu«. V veselem razpoloženju so zapeli nekaj pesmi in uganjali razne šale. Pri plačevanju cigaret je naenkrat V, K. opazil, da mu je iz listnice zmanjkalo 870 din. Opozoril je na neokusno šalo vse prisotne in opozarjal, naj mu dotični, ki si je to dovolil, denar vrne. Seveda je bila vsa družba presenečena in skaraj užaljena, dokler ni nekdo vstal in zahteval, da vsi ostanejo v gostilni, vrata pa naj se zahlenejo vse dotlej, dokler ne pridejo orožniki in izvrše telesno preiskavo pri vseh navzočih. Dogovorjeno — storjeno! Vsi so pristali na predlog tovariša, le neki mladi ključavničarski pomočnik B. M. sc je neopaženo izmuznil iz gostilne. Ravno ta pa je drugi dan prav skesano priznal žepno tatvina s pristavkom, da je denar svoji žrtvi še isti dan nakazal po pošti, češ da ga je preveč pekla vest. Usodna božjast Na Spodnji Velki se je pripetila usodna nesreča. V plitvi mlaki je utonila 16 letna Valner Zofija, rejenka posestnika Štefana Lorenčiča. Od mladih nog je bilo dekle božjastno. Zadnja leta je postajala Ja bolezen vse hujša ter jo je napadala skoraj že vsak dan. Včasih je bila po več ur nezavestna. Včeraj je Zofija prala perilo za hišo pri precej plitvi mlaki. Naenkrat jo je napadla božjast, pa se je zgrudila tik mlake tako, da je bil njen obraz v vodi. Ker je bila brez zavesti, • se je zadušila, še preden so domači njeno nesrečo • opazili. Romanje v slovenski Lurd Maribor, 6. junija. Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico priredi dne 8. in 9. julija veliko romanje v Slovenski Lurd — Rajhenburg. Za to romanje je dovoljena polovična voznina. Vlak stane iz Maribora tja in nazaj samo 53 din z izkaznicami vred. Vsi, ki bi se romanja radi udeležili, 6e morajo prijaviti do 20. junija v društveni pisarni Gledališka ulica 4 vsako sredo od 8 do 10 ali pa pri predsednici g. Bauman Katarini, Tržaška cesta 1. Vsak udeleženec mora ob priglasitvi plačati zgoraj navedeni znesek, ako pa tega ne more, pa vsaj 5 din, ostalo pa do 1. julija. Vsi oni, kateri pa vstopijo na kateri koli postaji na progi Maribor— Rajhenburg, plačajo samo 5 din. Na vstopni postaji si kupijo celo karto do Rajhenburga in rumeno izkaznico K 13. Romanja se lahko udeležijo tudi možje in fantje. Marijini častilci, porabite to ugodno priliko in poromajte z nami v Slovenski Lurd. Avto do smrti povozil šolarja Vrhnika, 7. junija. Da vi ob 7.45, ko so šli otroci ravno v šolo, 6e je pripetila na Vrhniki težka nesreča, ki je zahtevala življenje mladega šolarčka, devetletnega Joška Šušteršiča. Otroci so mirno šli proti šoli, v tem trenutku pa je privozil mimo neznan avtomobilist, ki ni mogel preprečiti nesreče. Avta je zadel malega Joška Šušteršiča in ga vrgel nekaj metrov vstran. Deček je obležal ves v krvi, Ljudje so prihiteli na kraj nesreče, da bi malemu šolarju pomagali, a je bila V6aka pomoč zaman. Fantek je dobil tako hude poškodbe, da je po nekaj minutah izdihnil. Kda je kriv nesreče, za katero nekateri dolže avtomobilista, češ da bi moral voziti bolj previdno, če je videl, da cesta ni prazna, še ni ugotovljeno. O njej pa po vsej Vrhniki mnogo govore in globoko sočustvujejo s starši pridnega šolarja Joška Šušteršiča. Stolna procesija. Ker cesta na Starem trgu še ni popravljena, bo pri stolni procesiji letos sledeča sprememba: Tretji blagoslov bo na oglu Križevniškega vrta (Napoleonov trg — Emonska efesta). Odtod bo šla procesija po Emonski cesti, Cojzovi cesti (Grabnu), po Bregu, Čevljarski ul., Jurčičevem trgu, Pod Trančo na Mestni trg, kjer bo pred magistratom četrti blagoslov. Filmi »Zeleni car« (Kino Matica). Pustolovsko- kriminalal film nemške produkcije. Stvar je režiral Muodorf, ki je snov znal še kar dovolj spretno razgibati. V Diesslu, Hornovi in Deltgenu je dobil pripravne sodelavce. »Zeleni car«: fabula je kakor v kavčuku spet vzeta iz Brazilije. Tu pa tam iz poteka izstopajo mesta, ki učinkujejo banalno in bi bila brez škode izpuščena. Preveč pa od takih filmov itak nihče ne pričakuje. V svoji branši je to delo še zadovoljivo, čeprav se človek nad nekaterimi hudimi naivnostmi in slanostmi v zgodbi ne sme zamisliti, sicer ga mine veselje. Zaradi neozdravljive jetike v smrt Maribor, G. junija. V mariborski bolnišnic! se je pripetil snoči razburljiv dogodek. Na oddelku za pljučne bolezni je ležal že dalj časa Najdam Paunovič, ki je bil neozdravljivo bolan na jetiki. Dolgo je upal, da bo ozdravil, ker pa je postajalo 6tanje čim dalje slabše, je tudi sam uvidel, da mu ni več pomoči. To ga je navdalo z obupom, pa se je snoči okrog osme z zadnjimi močmi dvignil s postelje ter se zavlekel k oknu. Pognal se je nato skozi okno z drugega nadstropja v globino. Padel je 12 metrov globoko na cementni tlak. Ko so ga pobrali, je še kazal znake življenja, takoj po prenosu v. bolniško sobo pa je izdihnil. Ljubljana od včeraj do danes Čas kopanja je že lu. Dva, trije lepi, vroči dnevi v juniju — in ljudem na suhem že ni več obstanka. 2e v nedeljo so sc prav pridno sončili na Savi in se kopali. Zdaj je močno oživela tudi že kopališče SK Ilirije. V opoldanskih urah sonce prav krepko pripeka, tako da človeka pot kar sama od sebe zanese k vodi, da bi sc malo ahla-dil in osvežil za popoldansko delo. „Ko po dolgi, ostri zimi priletel« ste nazaj" Le kje so se letos tako dolgo zadržale lastovke? Prav gotovo jih do včerajšnjega dne na mestnih ulicah letos še nismo videli — to nam je zatrdilo več ljudi. Po vsem videzu jih je prineslo lepo vreme, ki se je bilo napravila zadnje dni. Te drobne ptičice prinesejo s seboj vselej, ko se 6pet prikažejo, kos domačnosti in vesele živahnosti. Šiviljam se res ne godi dobro Od časa do časa člavek zve od tega ali onega spet za kakšno novo skrb in revo, ki ga tareta. V našem mestu se ponekod zlasti šiviljam — pomočnicam in učenkam — slabo godi. Goispe gredo-lepo ven, da si malo ogledajo, kaj moda pravi v velikih centrih; za to »ekskurzijo« pa marsikje odtrgajo svojim pomočnicam od plače. Pa še druge nevšečnosti tarejo podrejeno osebje. Kadar je huda delo, včasih in ponekod pa tudi kar vedno, morajo delati kar čez poldne (morda t tinco odmora) pa tja do pozne ure, do desetih rvečer in še dalj, namesto, da bi končale ob šes.tih ali sedmih zvečer kakor drugi delavci! Tolika danes govorimo, da se je socialno občutevanje dandanašnji že zelo razmahnilo in učvrstilo, pa moramo neprestano še apelirati na gospodarje in gospodinje, naj s podrejenim osebjem ravnajo kakor se ljudem spodobi! Svojevrstna nesreča na Kongresnem trgu Včeraj rvečer ob četrt na devet se Je na Kon* grešnem trgu nenadoma splašil konj, ki se je zakadil v izložbo trgovine Vike Šetinove. Tam je ob tem času pospravljala izložbo Anica Pavlič. Konj je zdrobil dve izložbi. Pavličeva je bila pri tem karambolu precej poškodovana po rokah, v bolnišnici pa so ugotovili, da si je zlomila tudi nogo. Čebele je prevažal Franc Čuk, posestnik z Verda, pa 6i je poškodoval nogo. S kolesom se je peljal Ivan Dolef, pa je padel ter si poškodoval roka. Delavčev sin Tomaž Vajt je padel ter si ilo« «Bil nogo.' • V desno ok’o se je po nesreči zbodla v oko hči pocestnika iz Dolenje vasi, Milka Lavrič, Včeraj je bil kljub lepemu vremenu naval v bolnišnico zelo velik, Prijavilo 6e je nad 160 bolnikov, Novo sprehajališče za Jeseničane Jesenice, 7. junija. Nedeljski sprehodi, katerih se Jeseničani v velikem številu in prav radi poslužujejo v 6meri proti Sv. Križu, Hrušici, Koroški Beli in Blejski Dobravi, ki pa sa po večini v poletni sezoni neugodni zaradi velikega avtomobilskega prometa, kateri vedno bolj narašča od strani domačih in inozemskih gostov. Zato 60 Jeseničani tem bolj z veseljem pozdravili napredek dela pri ureditvi nove ceste, ki bo speljana na vsem področju Mirce, vzporedno z državno cesto, popolnoma zavarovana pred vozili in prahom. Nudila bo lepo gozdno sprehajališče, a obenem lep razgled na Jesenice, Fužine tja do Blejske Dobrave. Ce6ta gradi občina z brezposelnimi delavci. H kritju stroškov je prispevalo tudi jeseniško tujsko prometno društvo velik del svojih rednih dohodkov. Ob cesti bodo postavili kl°P'> katere je nabavilo Tujsko prometno društvo. Na to novo sprehajališče bo prenešeno splošno znano »Monte Carlo« za upokojence, ki bo z izdatno podporo jeseniške občine omogočilo postaviti ličen paviljon. V ta »Monte Carlo« bodo zahajali upokojenci, ki so po tolikih letih naporne službe v tovarni ali pri železnici, uživali zasluženi odpočitek v prosti naravi, v družabnem razgovoru si obujali spomine na nekdanje čase. Vsi, ki se bodo posluževali te poti, bodo gotovo hvaležni sedanji občinski upravi in Tujska prometnemu društvu, Jesenice bodo pa pridobile. Pobalinsko dejanje Kamnik, 7. junija. Nekako v začetku pomladi si je bivši zidarski pomočnik g. Zabrezovnik France v gospodarskem poslopju g. Paveliča Jožeta v Zapricah uredi! izdelovalnico cementnih izdelkov. S pristrada-nimi dinarji si je od svojega zaslužka prihranil, da je poravnal pristojbine položenega mojstrskega izpita in da si je za prvo silo nabavil nekaj modelov in za to obrt potrebnega materiala. Napravil si je nekaj odlitkov ter jih zložil na vrtu za svojo delavnico. Našel pa 6e je nekdo, ki mu je iz neznanega vzroka razbil v6e njegove prve izdelke in mu s tem povzročil občutno škodo. Želeti bi bilo, da bi oblasti tega škodoželjneža izsledile in mu stopile pošteno na prste, da bi mu v drugič prešle take zlobne misli. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljala od srede od 8 zvečer do petka do 8 zjutraj mestna zdravnica dr. Žitko Jožica, Pleterinikova 13-1., tel. št. 47-64. Herwey Allent 187 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Dobri polkovnik je skomizgnil z kameni. »Hm, kaj bo z njimi?« je rekel. »Pater se bo že pobrigal zanje. Ali vam smem dati svoj plašč, senor? Saj vendar ne morete iti tako skozi mesto. Toda prosim, prosim. Vaš je.« Priklonila sta se drug drugemu in polkovnik je zopet odšel. »Glejte,« je rekel mladi pater, ko sta takoj odšla proti njegovemu stanovanju, »človeška dobrota ne pozna meja.« »Zanimivo,« je rekel Antonio, »pravkar 6em mislil točno isto.« Drug drugemu sta se nasmehnila. »Mojo ime je Ramon Ortiz. Sem župnik El Pasa. Tu — to je moja hiša. Morda je malo preveč dobra za mladega patra reda svetega Frančiška. Toda takšno sem dobil.« Šla sta skozi vinograd in pater je odprl vrata svojega župnišča. »Vstopite, v Njegovem imenu.< * Po IttMtedenakem počitku in preskrbi so jetniki odšli iz El Pasa prfeko planot proti Chihuahua. liili so tako izpremenjeui, d« bi jih lahko imenovali jetnike res samo še v političnem smislu. To je bilo poslej prav za prav le skupina romarjev, ki se jo bližala skrivnostnemu cilju. Indijanci so bili zelo daleč spredaj in so delali verjetno že kje v rudnikih pod hribi, ki so se na parobku planoto tod ali tam dvigali iz obzorja. Zone In otroci so potovali sedaj v trdnih vozovih z volovsko vprego, možje pa so jezdili na tovorni živini. To je bilo sicer še vedno zelo utrudljivo, vendar v primeri s strašnimi dogodki med >anta Fe in El Pasom je bilo to potovanje kakor vožnja v obljubljeno deželo. Stražili so jih dostojni miličniki, ki so bili obenem tudi straža ;a karavane trgovcem, ki so potovali na letni sejem v Chihuahua '* jabolki, rozinami, hruškami, čebulo, sadjem, vinom in žganjem, ■iprevod tovornih vozil, slug in služabnikov vseh vrst je štel 7. ženskami in otroki vred več kot ti«oČ oseb in je bil nad miljo dolg. Ponoči so zgradili v velikem krogu okoli ognja taborišče. Tedaj so se *meli Američani tudi poljubno gibati med trgovci; hodili so od ognja do ognja ter se kratkočasili pri kartah, vinu in glasbi. Lepe in sladke so bile te noči v velikih pokritih vozeh in na debelo naloženi slami, ko so se visoko na nebu utrinjale zvezde, ko se je od daleč iz prerije slišalo tuljenje prerijskih volkov in 60 ognji v taborišču počasi pojemali. »Poslušaj, veliki mož,« je rekla fjaddie nekoč, ko je prišel Antonio k njej, da bi ji voščil lahko noč, »ali veš, kako zavijajo šakali? Kakor veliko, veliko šolsko dvorišče v Ohiu, kjer 6em se igrala daleč tam na drugi strani reke. Tam bi se rada igrala.« Nekaj časa jo je molče poslušal. Nato pa ga jo pritegnila k sebi. »Ti lega ne boš nič omenil mami.« Obljubil ji je ; Veš — kmalu bom šla domov, to dobro Čutim. Šakali in zvezdni ulrinki so mi to povedali. In ti mi moraš to obljubiti, moraš...« »Da,« je zašepetal... »Mami moraš reči, naj mi da s seboj punčko, naj je ne hrani za spomin. Ne bi hotela biti čislo sama. Kaj ne, da boš napravil tako.« To je bilo v noči, ko so taborili pri »Izviru diamantov.« Naslednja dva dni 60 se s težavo prebijali 6kozi peščeno in izsušeno planoto, dokler niso prišli do izvira, ki se je imenoval »studenec zvezd«. Vse naokoli je bil sani pesek. Na stezi je ležala samo velika skala, ki je tehtala najmanj dvesto funtov. Običaj je bil, da je vsakdo, ki je prišel po tej poti in ki ]e bil toliko močan, da je kamen lahko dvignil, vrgel kamen preko gfave nazaj v smeri proti Mehiki. To jo povedal Antoniu priganjač tovorne živine. »Gospod, vse to se dela v božjo čast. Tod mimo pridejo številni potniki in vsi so prepričani, da bo ta kamen nekoč prišel v Mehiko in da ga bodo tam položili na oltar. Za časa mojega življenja je kamen prišel že od ^izvira diamantov< do ^Studenca zvezd<. Oco nu je pripovedoval, da je tu kaineu v poguuskih časih prišel z daljuega severa.« . Antonio je dvignil kamen in ga vrgel nekaj čevljev daleč. »Dober sunek,« je rekel priganjač. »Dalj ga ne vrže nihče.« Po nekaj dneh so prišli do vročega vrelca, ki je izviral v neki kotanji med trnjem in grmičjem. Tu so prali na veliko. Antonio je vzel bolno Sadie in jo položil v topli vrelec. Imela je bolečine v kolkih. Zdravnik v El Pasu ji ni mogel nič pomagati. V topli vodi se je zdelo, da se počuti bolje. »Sedaj me nič več ne boli,« je rekla. Nato je puščava prenehala in so več dni dolgo potovali po rodovitni travnati pokrajini, z drevesi ob bregovih studenca in mimo bogatih posestev. Na težkih in rodovitnih tleh se je paslo na tisoče napol divjih konj in druge debele živine z dolgimi rogovi. Ne daleč od Chihuahua v neki dolinici, ki je edina na ravni, leži laguna Encillanos. Njena voda je svetlomodra in travniki *>•* njenih položnih bregovih so v decembru preplavljeni z nepregledno množico rdečih cvetov. Daleč naokoli ni nobenega drevesa. Jezero leži v preriji na čistem, kakor veliko odprto oko sredi venca rož. Tu je umrla Sadie Johnson. Naglo 60 poklicali k njej Antonia. Da ga kliče, so dejali- Smrl je nenadoma pogledala otroku iz oči. Njena mati in oba fanta 60 s strahom stali okoli voza in jokali. »Pomagajte, za božjo voljo, pomagajte,« je vzkliknila gospa in potegnila za roko Antonia bliže. On se ji je nasmehnil, ji sklenil roke, šel k vozu in se sklonil nad otroka. »Sadie,« je Šepetal. Odprla je oči in ga iskala z rokami, dokler ni začutila njego« vib las. »Tako temno je že dane*,« je rekla. ' Zjutraj, ko bo svetlo, bo prišel On in te VZCI s seboj,« je rekel. »Gotovo?« »Čisto gotovo.« »Sedaj bom legla...« je začela in g« potegnila k sebi. »Mami bi to rada povedala.« Pomignil je materi. Prišla je in ovila svoje roke okoli olroka. Možje, ki eo se približali, so stali molče okoli; tudi fanta sta čislo utihnila. Nenadoma je ženska zakričala. Izpustila je majhno telo, da je padlo na slamo, stekla v odprto prerijo in začela hlastno trgati rdeče rože. Natrgala jih je polno naročje. Ostali so napravili isto. Voz so zasuli s cvetjem. Oče je odšel vstran, da bi si izposodil lopato. Tako so pustili spečo Sadie z njeno punčko pri laguni Encillanos. Od tu in tam Proslavo odhoda italijanskih žet iz Šibenika bodo kot 17-letnico obhajali dne 12. t. m. v Šibeniku, Na ta dan prireja šibeniška komanda svojo krstno slavo. Tako poroča zagrebški .;Jutar-nji list«. Gradnja moderne ceste Split-Sarajevo. Prometno ministrstvo je imenovalo poverjeništvo, ki bo pregledalo predloženo traso za novo veliko cesta med Splitom in Sarajevom. Odločujoči faktorji v Belgradu, Splitu in Sarajevu so v glavnem že odobrili predloženo tra6o te važne prometne zveze, ki bo izdelana kot prvorazredna zveza in urejena kot avtostrada. Cesta naj bi potekala iz Sarajeva proti sedlu Ivanj planine, čez Ko.njič in Ramo do Prozora, od Prozora čez izvir Rame, dalje na Ravno, Tomislav-grad in Aržan na Dugo polje, od Dugega polja naprej pa naj bi bila obnovljena žc obstoječa državna cesta. Pri začrtavanju trase so zlasti pazili na to, da nova cesta ne bi bila preveč izpostavljena raznim vremenskim nezgodam h kakor snežnim zametom. Na to cesto pa bodo pri- B ključili tudi druge glavne komunikacije z obeh strani. Vsa dolžina tra6e od Sarajeva pa do Splita bi znašala tako, kakor je bila zamišljena, 235 km. Potniški avtomobil bi na ta način po novi cesti lahko prišel iz Sarajeva v Split že v dveh urah in pol. Približno 16 km nove ceste je že izgotovljenih, treba bo zgraditi še približno 220 km z modernim kolosekom. Vse skupaj ba stalo po proračunu približno 200 milijonov dinarjev. Država je že zagotovila precej visoke kredite v ta namen. Pričakujejo! da bo cesta dograjena v roku petih let. Nova cesta ba zlasti važnega pomena za razvoj tujskega prometa v teh krajih. Velik most h armiranega betona namerava zgraditi ^banska uprava drinske banovine. Razpisala je že licitacijo, ki bo 18. julija v Banja Luki. Most bo iz armiranega betona. Držal bo čez reko Vrbaško pri Bosanski Gradiški na potu od Bosanske Gradiške proti Bosanski Dubici. Proračunska vsota dosega 825.000 din. Nova ženitna določila za muslimane. V zvezi * novimi odredbami muslimanske verske skupnosti, ki zadevajo vprašanje muslimanskih mešanih zakonov, je banjaluški imamat te dni pozval kot merodajni forum za mesto Banjaluko vse muslimane, ki so oženjeni z nemuslimankami, in vse muslimanke, ki so poročene z nemuslimani, naj se podrede novim odredbam. Muslimanke, ki so se poročile z nemuslimani so bile izbrisane iz muslimanske verske skupnosti, prav tako pa tudi nekateri muslimani, ki so dali svoje otroke krstiti in ki so izjavili, da ne želijo poroke obnoviti po islamskih verskih določilih. Šerijatsko sodišče je tudi zavrnilo prošnje nekaterih muslimanov, ki so se hoteli poročiti z nemuslimankami. V Samoboru je bila odkrita stara rimska cesta. Zadnja katastrofalna povodenj, ki je bila opusto-šila ve« eamobar&ki okraj, je v tako imenovani Lipovački dragi odkrila kamenito cesto. Nekoliko pred drstiščem Zagrebškega ribiškega društva je hudournik odnesel velik del ceste, ki pelje proti Smerovišču. Zdaj pa je voda usahnila in prikazali so se na beli dan razločni ostanki nekakšne ceste, ki je do.zdaj ležala za dober meter pod površino. Cesta je bila zgrajena iz velikih kamnitnih, večinoma granitnih plošč in zdi se, da prav zanesljivo ter -trdno. V zvezi z odkritjem te ceste pa so se seveda nemudoma pojavili tudi razni komentarji. Vse kaže, da so namreč to cesto zgradili že stari Rimljani. Znano je namreč, da so stari Rimljani vse svoje ceste gradili z izredna skrbnostjo in natančnostjo, saj so jim sprva služile kot strateške zveze, potem pa tudi kot koristne prometne žile, Rimske ceste so bile zgrajene tako dobro in trdno, da jih niso mogli uničiti niti burni časi ob preseljevanju narodov, temveč so obstale v trajni rabi in bo nekatere tudi še dandanašnji. Arheologi bodo seveda morali ugotoviti, kam je ta cesta vodila iz Samobo,ra. Morda je vezala Samobor s Karlovcem, ali pa je tvorila zvezo z žumberškimi kraji, odnosno s Slovenijo in Istro. Zanimivo je, da so ljudje prav tod v bližini že prejšnje čase večkrat našli mnogo rimskega denarja. I Napak so si pomagali. Na nadškofijsko posestvo v Brezovici pri Zagrebu je prišel včeraj zjutraj neki Benko Peček s približno desetimi možaki. Zahteval je od upravitelja tega posestva, naj pri priči odpusti vse delavce, ki zdaj delajo na posestvu in naj najame tiste, ki mu jih bo on predlagal. Upravitelj seveda ni hotel njegave zahteve kar tako meni nič, tebi nič izpolniti, ali s tem jc spravil Benka v izredno 6labo voljo. »Desetina«, ki jo je bil Benko pripeljal 6 seboj, je nemudoma navalila z vilami in palicami na delavce, ki so bili zaposleni na posestvu ter jih zapodila. Pri tem je bil težje ranjen delavec Joža Lackovič. Stvar je zdaj vzela v roke orožniška postaja v Brezovici. »Operirala« je po zdravniških ordinacijah. Policija je zgrabila elegantno tatico Marijo Antolič, ki je bila »opravila« več lepo uspelih tatvin po ordinacijskih sobah zagrebških zdravnikov. Med drugim je ukradla tudi nekaj slik iz ordinacije znanega očesnega specialista prof. Botterija, Zahteve slovenskih vinogradnikov Sedem nagrad so odnesli zagrebški, samo dve f-> arhitekti iz drugih krajev naše države pri natečaju za najboljši načrt sodnijskega poslopja v opatu. S*v«, |({ k netrsni • izbor« v besedi in slik’. Vremensko poročita »Slovenskega doma« Postne razmer« v šmarskem ekrafu Celje, 7. junija. Da so danes težave s pošto povsod, o tem. mnago beremo in si morda celo mislimo, da ljudje preveč zahtevajo, medtem ko mora poštna uprava vedno računati le z reduciranimi preračuni. — V šmarskem okraju pa se pritožujemo nad tem, da poštna uprava noče varčevati, 6 čimer bi prav za prav uredila poštne razmere ugodneje in racionalneje. Navajamo primer: Skoraj za ves akraj pride pošta v Grobelno z jutranjim vlakom. Za Sotelsko dolino jo prejme na postaji Mestinje poštni prevoznik, ki jo potem pelje mimo Št. Petra na Medvedjem selu v Pristavo in Podčetrtek, Na postaji Mestinje je sicer poštni nabiralnik, ki ga pa ne izpraznujejo ob prihodu vlaka, marveč le takrat, ko pride mimo postni sel iz Podplata. Pošto za Sv. Peter na Medvedjem 6elu pelje vlak še eno postajo naprej v Podplat, odka-der jo mora v Sv. Peter nositi poštni sel po isti poti, koder se je že pred njim odpeljal poštni voz v Pristava, le da mora poštni sel prehoditi še pot od postaje Podplat do Mestinja, ker je pač vlak vozil še za eno postajo naprej. Pravijo, da mora tako biti, ker je na Podplatu poštni urad... Za Sotelsko do.lino pa prevzame poštni voz pošto brez urada in uradnika .., ter 6e pelje mimo št, Petra, kamor prinese pošto kake tri ure za njim poštni sel... Zakaj vozi torej to pot, ki vodi preko hriba in je daljša, kakor iz Stranj? Da je bilo ta še do lani, je razumljivo, ker je 6tala postaja Stranje ne- koliko ob strani in ne za cesto. Sedaj pa je postaja prav pri banovinski cesti, ki vodi le v ravnini do Pristave in je mnogo, skoraj za polovico, krajša, kakor ona iz Mestinja. In res je bila že letos razpisana lecitacija za prevoz pošte iz Stra-nja v Podčetrtek. Naenkrat pa se je razpis spremenil, da ostane vse pri starem, torej pri vožnji iz Mestinja v Podčetrtek. Na pritožba je formelno razpisana nova licitacija za 14. junij in zopet za vožnjo Mestinje—Podčetrtek, čeravno je cenejša in naravnejša, bližja in ravna vožnja Stranjej—Podčetrtek. Hkrati pa želi to pot tudi potujoče občinstva, ki hiti na postajo Stranje in mu je poštni voz v veliki meri v pomoč pri odhodu in prihodu iz Sotelske doline na vlak. — Naj že poštna uprava uvidi te potrebe, ki jih zagovarjajo tisti, ki gledajo na prometne razmere objektivno in ne iščeja zaslužka niti pri vožnji, niti pri kaki gostilniški ali mesarski ali kakšni drugi obrti. Iz škofje Loke Danes velik koncert Akademskega pevskega zbora it Ljubljane. Vabimo občinstvo, da se udeleži te prireditve, ki bo veličastno praznovanje zgodovinsko pomembne pesmi iz dobe slovenskega preporoda. Kakor povsod, kjer je APZ gostoval, b otudi za naše mesta koncert zelo velik dogodek, ki bo razgibal vse, ki 6e zavedajo pomembnosti nastopa APZ. Koncert bo pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marija. športne vesti Hašk, Hajduk, Gradjanski — izključeni Jugoslovanska Nogometna zveza je imela snoči sejo, na katera je razpravljala o odgovorih klubov Haska, Hajduka in Gradjanskega, v katerem omenjeni klubi obveščajo JNZ, da ne žele igrati v nacionalni ligi. JNZ je po krajši razpravi izključil vse tri omenjene klube iz nacionalne lige. Istočasno je snoči imel tudi sejo sodniški odbor JNZ ter je pozval športne sodnike iz Splita, Zagreba in Osjeka, da morajo v osmih dneh obvestiti JNZ, če se nameravajo pokoravati pravilom JNZ. V primeru nikalnega odgovora bo sodniški odbor črtal iz seznama sodnikov vse tiste, ki bodo odgovorili, da se ne mislijo pokoravati Jugoslovanski nogometni zvezi. Jugoslavija : Holandija Jutri bo odpotovalo v Amsterdam naše nogometno moštvo, ki bo 11. junija nastopilo proti izbranemu moštvu Holandcev. Iz Belgrada bodo odpotovali tile igralci: Lovrič, Mrkušič, Požega, An-djelkovič, Dubac, Manola, Dragičevič, Lehner, Kne-ževič, Glišovič, Petrovič, Zivkovič, Matošič, Perlič iu Žečevič. Moštvo vodita brata Živkovič in dr. Jovan Spasojevič. Jugoslovansko moštvo bo v Holandiji nastopilo kot »sestavljeno moštvo repre-zentativcevc, ue pa kot uradna državna reprezentanca. Prepoved tekme Dunaj : Zagreb Dunajska nogometna podzveza je prejela včeraj od nemške nogometne zveze v Berlinu dopis, v katerem obvešča, da je jugoslovanska nogometna zveza prepovedala nogometno tekmo Dunaj : Zagreb 25. junija v Zagrebu. • »luži teniski igralci v Parizu. Včeraj popoldne so odpotovali v Pariz naši najboljši teniški Igralci in j^ralke: Punčec, Mitič, Pallada ter Kovačeva in Florijanov«. Vsi bodo nastopili na francoskem teniškem prvenstvu, katerega se bodo udeležili najboljši teniški igralci na svetu. Od tod potujejo naše igralke in igralci v Anglijo v Win>-bledon, kjer Kodo nastopili pri mednarodnem teniškem prvenstvu Anglije. Wimbledonski teniski turnir se smatra hkrati tudi za neuradno svetovno teniško prvenstvo. Po turnirju v Wimble-donu se vrnejo naši igralci in igralke nazaj v Zagreb, kjer bodo že tri tedne trenirali pod vod-stvom trenerja Vissaulta za evropski finale za Davisov pokal z nemško reprezentanco. Včeraj je v Londonu olimpijski komite izbral dva nova Člana: Japonca Magaija in dr. Pakaišija. James Brraddock ee bo dne 5. julija v Londonu pomeril s Tommyjem Farrom. Bric Boon pa se bo isti večer na istem kraju pomeril s Tonyjem Canzonerijem. Sydney Wooderson je postavil v Manchestru nov rekord na tri četrt milje. Sloviti Amerikanec je za progo porabil 2 min. 59 sek in pet desetin. Wooderson bo jutri, v četrtek, odpotoval v Ameriko, kjer se bo v Princetovnu udeležil teka na »mile of century« (milja stoletja). Prireditelji turnirja za mednarodno teniško prvenstvo Francije so od nemške teniške zveze prejeli obvestilo, da se tega letošnjega pariškega teniškega turnirja ne bo udeležil naben Nemec. Angleško teniško zve*o je obvestila nemška teniška zveza, da je že določila postavo nemške teniške ekipe, ki bo Nemčijo zastopala na svetovnem teniškem turnirju v AVimbledonu. Kostava je naslednja: Henkel, Menzel, Metaxa ter ga. Hamel-Dietz in gdč. Schumann. Tega turnirja se bodo razen avstralskih teniških igralcev udeležili vsi najboljši teniški igralci sveta. Nulno opozorilo viem FC in DK Le še nefkaj tednov nas loči od tabora, Ta čas moramo temeljito in koristno uporabiti za poslednje priprave, — Pripravljalni odbar prosi vse odseke in krožke, da se natančno ravnajo po navodilih, ki so jih prejeli v junijskih »Dopisih«, po okrožnicah in v našem časopisju, Zato prosima, da točno in takoj odgovarjate na vsa naia vabila, ukrepe in navodila. Držite se točno rokov, ki vam jih stavimo. Vsaka tudi najmanjša zamuda v odgovorih povzroča nepatrebno delo. Opozarjamo, da bodo deležni Taznih ugodnosti le oni odseki in kržki, ki bodo točni in redni v poslovanju. Prijavne pole, ki ste jih sprejeli, izpolnite natančno in vestno ter brezpogojno takoj odpoiljite Pripravljalnemu odboru (Maribor, Aleksandrova cesta 6-1). Posebni vlaki za naš tabor. Ker jc prijavljenih za maribo.reki tabor že ogromno udeležencev, ki ne bodo mogli priti z rednimi vlaki, organizira prometni odsek pripravljalnega odbora za tabor posebne vlake na vseh progah. V ta namen potrebuje točnih podatkov glede udeležbe iz enega ali drugega kraja zaradi postanka posebnega vlaka na posameznih postajah. Opozarjamo vse odbornike, da ločno preberejo junijske »Dopise«, v katerih sa objavljena ‘očna navodila za mariborski tabor. Kra| Barometer-sko stanje Temperatura v O 0* s: Oblačnost 1 0—1(1 Veter (smer, j a kofct) Pada- vine , a •r-,*'** rt*« Sg CZ , kx 'sS a « B S S vrsta Ljubljana /70 7 22-S 9-6 73 1 0 Maribor ?66-< 21*8 7*0 30 4 N, — — Zagreb 7700 22*0 12*0 61) 2 0 — — Belgrad 767-1 23*0 10*0 7C 5 W, — — Sarajevo 767*5 20*0 8*1 50 3 N, — — Vis 764*6 21*0 14*C 60 0 N, — Split 764*8 2š*0 18*t 40 3 NEt _ Kumbor 761*5 27*0 20*C 50 2 NE« — Rab 765-S 21*0 14-0 90 0 N, — audrovnih 762-1 28*1 17*0 40 0 NE, — Stanovitno, večinoma JVremenska napoved: sončno in toplo vreme. Koledar Danes, sreda, 7. junija: Robert. Četrtek, 8. junija: Sv. Rešnje Telo, Ljudstvo bo igralol To lahko rečemo o »Igri o kraljestvu božjem katere izvedba je določena v okviru slovesnos kongresa Kristusa Kralja v soboto, dne 29, juliji t, 1. ob šestih zvečer. Režija (vrhovni režiser je g. Ivo P e r 1 u h) si je zamislila nastop tritisoč-glave množice, ki bo tvorila zbore angelov, vernih, neodločnih, bojevitih, upornih, bogatih... Avtor igre N. Kuret pa si jo zamislil sodelovanje tudi vse ogromne množice gledalcev. Zato bo imel ^ vsak gledalec tekstno knjižico v rokah. Vse različne zbore je že organiziral g. Davorin Petan-čič, ki je prevzel režijo zborov. Besedilo igre je pravkar izšlo in se sedaj razpošilja po vsej Sloveniji. Ta teden se začno prve vaje zborov, ki jih bodo sestavljali igralci iz vseh fara obeh slovenskih škofij. Igralci so prevzeli nase velike žrtve, ker se jim ne bodo povrnili niti stroški za pot in prehrano in ne bodo dobili nikake nagrade za svoj trud. _ Priredba_ tako monumentalne igre, kakršno doslej v Srednji Evropi še ni bilo, zahteva ogromno stroškov. Prosimo zato vso našo katoliško javnost, da tudi z ozirom na to veličastno igro obilo daruje za kongres! Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piecoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta. Efektno loterijo prirede rejci malih živali v prid socialnim namenom slovenskih rejskih organizacij. Dobitkov je 400 v vredno,sti 80.000 din, med njimi 4 motorna kolesa, 15 kole6, spalnica, kuhinja, šivalni stroj, radio, harmonika itd. Cena srečki je 5 din. Žrebanje bo nepreklicno 2. julija v Ljubljani pri Novem Svetu. Srečke so naprodaj v vseh ljubljanskih trafikah in pri rejskih organizacijah. Zamenjava vojaških knjižic starega obrazca. Vsi v Ljubljano pristojni vojaški obvezniki, ki so prejeli vojaške kmjižice pred letom 1934. naj te knjižico v 6vrho zamenjave oddajo v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7/1., soba 6 po nastopnem abecednem redu (po začetnici rodbinskega imena): Črka A—F dne 9. junija, G do L dne 10. junija, M—P dne 12. junija, R—T dne 13. junija, U—2 dne 14. junija. Izven Ljubljane stanujoči, a v Ljubljano pristojni obvezniki naj svoje vojaške knjižice pošljejo po pošti na gori navedeni naslov, odnosno naj jih oddajo v občinskem uradu kraja svojega bivališča proti potrdilu, sklicujoč se pri tem na ta poziv. Vsak neopravičen izostanek se bo obravnaval po voja-Sko-kazenekih predpisih. Opozarjamo na nocojšnjo produkcijo Sole Gl. Matice, ki bo ob četrt na 7 v mali filharmonični dvorani. Gojenci klavirskega in violinskega oddelka bodo na tej produkciji pokazali uspehe, ki so jih dosegli v tekočem šolskem letu. Izvajali bado dela domačih in tujih avtorjev. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice in od 6 dalje v veži filharmoničnega poslopja. Velja 3 din in je obenem vstopnica v dvarano. Izlet planincev v bolgarske planine priredi SPD v času od 17. do 81. avgusta. Program za izlet je na razpolago v društveni pisarni SPI), Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1. Prijave sprejema navedena pisarna do vključno 30. junija. Trboveljski slavčki bodo zapeli nekaj pesmi obiskovalcem Ljubljanskega velesejma 6. junija ob 16. Nastopili bodo na odru pred veliko restavracija ob drevtufdu. Vstopnine ne bo. Dne 6. t. m. in prihodnje dni do zaključka velesejma, bodo varietejne predstave, za katere ni vstopnine, na velesejmu dnevno ob 5 poipoldne in 9 zvečer. Srečke loterije rejcev malih živali so naprodaj v vseh trafikah in na ljubljanskem velesejmu Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20. 7. junij, sreda: »Utopljenca«. Red Sreda. 8. junij, četrtek: »Upniki, na plan!« Izven. Glo- bako znižane cene od 14 din navzdol. 9. junij, petek: Zaprto, 10. junij, sobota: »Neopravičena ura«. Premiera Premierski abonma. Opera: Začetek eb 20. 7. junij, sreda, ob^pol 20: »Lohengrin«. Red A. 8. junija, četrtek: »Pod to goro zeleno«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. 9. junija, petek: »Štirje grobijani«. Red Četrtek. Gastuje Božo Vičar. Mariborsko gledališče Sreda. 7. junija ob 20: sšt. 72<. Red B, — Zadnjič. Zaključek gledališke sezone. NA VRTU »ZVEZDA« NASTOPITA DANES MED GODBO ORKESTRA ZVEZDE Ježek in Jožek ki sta v nedeljo zaradi nepredvidenih ovir izostala. Odlična kuhinja — izbrana vin»a Priporoča ee Marijan š i 1 o v i e Najnovejša poročila o nesreči podmornice „The»is": Častniki niso krivi nesreče.. fl Lord Stanhope je podal v zgornji zbornici najnovejše informacije o katastrofi podmornice »Theitie«. Izjavil je, da so kabli oviti okoli podmornice in da jo bodo začeli dvigati, če bo lepo vreme ostalo, najpozneje v 48 urah. Čeprav ne utore ničesar dodati pred včerajšnji obširni izjavi ?. Chamberlaina v spodnji zbornici, je lord Stanhope izjavil, da se iz izjav rešencev vidi, da je bilo zadržanje častnikov in moštva podmornice med katastrofo popolnoma v redu in v skladu z najlepšimi pomorskim tradicijami. Tudi civilisti, kolikor jih je bilo, so se zelo pogumno vedli. Vsa država je globoko pretresena in ganjena spričo junaškega zadržanja sorodnikov žrtev in lord Stanhope nima besed, da bi dostojno poudaril sožalje gornje zbornice in v«ega naroda v zvezi s tem žalostnim dogodkom. Tudi voditelji političnih strank zgornje zbornice so sporočili evoje sožalje družinam hrabrih častnikov in mornarjev podmornice »Thetis«. Zaidaj ni mogoče nikogar dolžiti Angleške časopisje v glavnem zelo zadovoljivo komentira izjavo, ki jo je podal prav včeraj v spodnjem domu predsednik vlade Chamberlain o nesreči podmornice »Thetis«. »Times« v svojem poročilu med drugim izraža upanje, da bo angleška javnost znala ekriti svojo bolest in da bo pri svojem kritiziranju upoštevala meje, ki jih nala-gaijo pravičnost, korist in ugled države. V ostalem list pravi, da se ne more reči, da bi se bilo slišale določne obtožbe proti komurkoli. Pisec članka ugotavlja, da bo izjava ministrskega predsednika v spodnjem domu utrdila prepričanje, da se ni treba prenagliti e trditvami o kakem kaznivem zanemarjanju neobhodno potrebnih ukreipov glede varnosti kakor tudi ne o kakšni kaznivi sabotaži pri reševanju. L/iet končuje z ugotovitvijo, da je propad te podmornice vsekakor zares narodna nesreča in da m dokazano, da bi bila ta nesreča nastala zaradi kakšne okolnosti, ki bi jo bilo možno videti vnaiprej, a je odgovorne osebnosti niso videle. Darujte za VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja, ki bo v Ljubljani od 25. do 30. julija 1939 Kje so pokopali gotskega kralja Alarika „Kraljeva ir'etn i ca te prenesla Alarikovo truplo v posvečeno zemljo, da bi nten ljubi enec ne ležal v zapuščenem kralju" Dosedaj je prevladovalo mnenje, da je bil gotski kralj Alarik pokopan v Busentu, najnovejša raziskavanja pa so dognala, da počiva v katedrali v Cosenzi. Vprašanje, kje je bil pokopan gotski kralj Alarik, je že davno zanimalo zgodovinarje. Alarik je postal kralj zahodnih Gotov z dvajsetim letom. Svoje ljudstvo je vodil preko Grčije, današnje Dalmacije, gornje Italije in potem naprej v južno Italijo, od koder je v svojih mislih skušal podjarmiti tudi Sicilijo in Afriko. S kraljem Alarikom je potovala Galla Placida, hčerka Teodozija Velikega. Gallo Placido je kralj Alarik spoznal še v Raveni, v palači njenega očeta. Od tedaj se je Galla navezala na Alarika in najbrž nihče ne bo mogel rešiti vprašanja, v kakšnem odnosu je bila z njim. Pokopali so ga ^premagani bogovi'1 Alarik je umrl sredi svojih velikopoteznih načrtov, star komaj štiri in trideset let, nekaj tednov kasneje, ko je zavzel Rim. Kakor pravi legenda, so ga njegovi »premagani bogovi« pokopali v strugi reke Busento, v bližini Cosenze, kjer je umrl. Bogovi so po legendi tedaj začasno napeljali reko v drugo strugo, nakar 60 v suhi strugi kraljevi sužnji izkopali grobnico in položili vanjo Alarikovo truplo. Kasneje so te sužnje pobili, zato da ne bi izdali nepoklicanim skrivnosti Alarikovega groba. Ii vse Anglije so prišli pred kratkim kmetje v London, da se udeleže tam zanimivih tekem v tem, kdo bo hitreje in bolj na čisto ostrigel ovco. Na sliki vidimo eno teh žrtev tekmovanja. V grobnico globoko pod rečno strugo 60 posadili kralja Alarika na njegovega divjega žrebca, s krono na glavi in z brezštevilnimi zakladi, kot spomin na njegove zmagoslavne bojne pohode. Grob so potem zazidali in speljali reko Busento spet v njeno staro strugo. Toda, ali so Alarika v resnici pokopali na dnu reke Busento? Ali ni to samo pripovedka, ki hoče dodati junaškemu življenju kralja Alarika še junaški počitek tudi v 6mrti? S tem vprašanjem 60 se že mnogo ukvarjali različni raziskovalci. Najbolj vneta in iznajdljiva je bila pred nekaj leti francoska arheologinja Amalija Cre-molin. Ta je iskala Alarikov grob s pomočjo magnetne palice in ugotovila, da je grob na nekem mestu v reki, oddaljen kakih pet kilometrov od mesta Cosenze. Amalija Cremolin je začela kopati. Delo ni bilo lahko, kajti tako preprosto, kakor so to napravili bogovi iz legende, Amalija Cremolin ni mogla napraviti. Delo je bilo izredno težavno in v globini tri in pol metra pod rečno globino so naleteli na moška okostja; po kosteh sodeč 80 bila to okostja moških v starosti od 20 do 30 let. Kdo ve, kdo so bili ti možje? Morda najljubši kraljevi vojaki, ali sužnji? V globini 6edem metrov pa so bila kamenita tla tako trda, da so morali uporabiti dinamit. Tu so naleteli najprej na živalske kosti in rimsko lončeno posodo, nekoliko dalje pa na vhod, obdan z mogočnimi skalami. Amalija Cremolin je ie mislila, da je na cilju svojega raziskovanja. Pospešila je delo; kopali so naprej in deset metrov pod vodno gladino prodrli v hodnik, dolg kakih šest metrov. Tedaj pa je v podzemlje nenadonfa udrla voda in tako uničila delo francoske raziskovalke. Z izkopavanjem so seveda morali prenehati. Cremolinova in tudi mnogi drugi raziskovalci so bili prepričani, da 60 v resnici našli pravi Alarikov grob, čeprav je vodni element preprečil nadaljne prodiranje v notranjost kraljeve grobnice. Nove domneve Nenadoma pa se je pojavil z novo domnevo o Alarikovem grobu inženir Pasquale Toraldo, ki prenavlja katedralo v Cosenzi. Toraldo zatrjuje, da gotski kralj Alarik ne leži več v strugi reke Busento, kjer je bil prvotno pokopan, ampak da je zdaj njegova grobnica v katedrali v Cosenzi. Po Toraldijevem zatrjevanju je bil Alarikov sarkofag leta 1574 odprt. V sarkofagu so teda< našli okostje bogato okrašeno z zlatom in srebrom in zato so tedaj upravičeno domnevali, da je bil to v resnici Alarikov grob. Toda kako razjasniti vprašanje, da pride naenkrat Alarikovo truplo iz Busenta v katedralo v Cosenzi. V tem trenutku razlage se je izpre-menil zgodovinar v pesnika, ki pojasnjuje to dejstvo takole: Galla Placida, Alarikova ujetnica in ljubica je dala prenesti Alarikovo truplo v posvečeno zemljo, ker ni mogla prenašati, da bi njen ljubljenec ležal v divjem in zapuščenem kraju. Grška princesin ja Irena, ki se je zadnjič z dovoljenjem svojega brata, grškega kralja Jurija II., zaročila s spoletskim vojvodom iz italijanske kraljevske hiše. Od rojstva slep je 35 let star spregledal Tudi Tura1 ja ima izvrstne zdravnike, čeprav bi morda kdo utegnil misliti, da je ta dežela še preveč zaostala, da bi se znanost v njej dala vsaj malo pnmerjafti z ono v modernih evropskih državah. Veliko presenečenje je te dni vzbudila novica, da je bil v carigrajski bolnišnici operiran nek 35 letni turški kmet, ki je bil že od rojstva slep, a je po operaciji spregledal. Budak Šukri — tako je bilo ime temu kmetu — je pred nekaj dnevi prišel v carigrajsko bolnišnico in prosil zdravnika, naj ga operira, ker vseeno upa, da se njegova slepota z operacijo vendar še da odpraviti. Zdravnik, ki je še sam dvomil v uspeh, ga je le operiral. Na veselo presenečenje obeh pa je slepec po operaciji res spregle- dal. AiM ei morete zamisliti, kakšni občutki eo navdajali tega, od rojstva slepega turškega kmeta, ko je zagledal pred seboj svet, kakršen je v resnici, in kakršnega je še po 35 letih svoiega življenja zagledal. Z velikim začudenjem je opazoval okrog sebe razne predmete in ugibal, kakšnemu namenu naj služi ta ali oni, o katerem je slišal prej le govoriti, videl pa ga ni nikdar. Njegovo začudenje priča, da si je kot slepec razne stvari predstavljal čisto drugače, kakršne pa so v resnici. Turški zdravniški krogi so prepričani, da ta uspešna operacija pomeni vsekakor največje presenečenje ne samo za turške zdravnike, pač pa tudi za ves ostali svet. Saj se vendar ne sliši vsak dan, da bi kdo, ki je od rojstva slep, v 35. letu starosti spregledal in videl prav tako dobro kot tisti, ki ee je rodil z zdravimi očmi. Radio Programi Radio Ljubljana Sreda 7. junija: 12 Cvetke v glasbi (plošče) -> 13.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Pilihov kvartet —< 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: a) O modelih jadralnih Id motornih letal (g. Stanko Snoj); Ho&na dela (g. Miroslav Zor) — 18.40 Zeinljarina in odpis davka zaradi elementarnih nezgod (davčni uprav. g. Štefan Voljii) — 19 Napovedi, poročila — 13.30 Nac. ura: Osebne impresije o pesniku Mirku Koroliji (Antun riobronič) — 19.50 Dvod v prenos — 20 Prenos lz ljubljanskega opernega gledališča. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar); v II. odmoru: Napovedi, poročila. Konec ob 23. Četrtek, 8. Junija: 8 Prenos cerkvene glasbe 1* stolnice — * Verski govor (g. dr. Ciril Potočnik) — 9.15 Pronoe prvega blagoslova procesije — ».30 Napovedi, poročila — 9.45 Plošče — 10.30 Orgelski koncert, g. prof. Pave) Rančigaj — 11.30 Praznični koncert Radijskega orkestra — ir Napovedi — 13.20 Ljubljanski godalni kvartet — 14 Od bajke do bajke (plošče) — 17 Kmet. ura: Pomen In ureditev kletarske zadruge (g. Pečovnik Konzar) — 17.30 Otroci pojo in kramljajo (Nastop vodi gdč. Slavica Vencajzova) — 18 Vesel domač koncert, igra Radijski orkester — 13 Napovedi, poročila — 19.30 Nao. nra: Pretavanje Sokola kr. Jugoslavije — 19.50 Slovenski vokalni kvintet — 20.30 Prenos z velesejma — 21.15 Plošče — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Slovanski skladatelji (plošče). Petek, 9. junija: 12 Iz naroda med narod (plošče) — 12.45 Poročila - 13 Napovedi _ 13.20 S pesmijo za slogo! Jugoslovanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 ženska ura- Dvignil sem svoje oci k gorami (ga. oZra Orel) — 18.20 Vesel drobiž (plošče) 18.40 O problemu borbe proti tuberkulozi (dr R. Neubauer) — 19 Napovedi, poročila — 19.Su Nac. ura: O pomenu borbe proti tuberkulozi (dr. L Vučinič) — 19.50 aZniimvosti — 20 Za kratek čas (plošče) — 20.3® Spevi iz Puccinijevih oper. Sodelujejo: ga. Ksenija Vidali, članica opere g. Ado Darijan in Radijski orkester. DirCe bi ti vedel, Scotty! Tako mi je neznosno vse to delo in to čepenje za papirjem! Jaz tega nisem bil vajen in ne bom nikdar za ta posel. Meni se hoče norenja, razgrajanja nad Nemci, bombardiranja ... Ta vojska na« je pokvarila, da ne znamo več mirno živeti... Jaz sem pilot. Rad bi letel, letel, med ognjem in kroglami. Zakaj naj bi bil prav jaz poveljnik, ko mi ni pa prav nič do tega?« Socutt je videl, kako je prijatelju hudo, ko ga grizejo te in take misli. Rad bi bil pogovor speljal kam drugam, zato je začel: »Kaj imamo jutri epe* kaj resnega? Kaj takega, da ee splača zdrsniti tja do nemške fronte?« A Courtney ee ni dal odvrniti od svojih mieli in je kar naprej govoril. »Brand je sam sebi dejal, da je ra-belij, ko mora pošiljati mlade fante na morišče. Zdaj ga popolnoma razumem in vem, zakaj je bil na čase tako čuden in mrk. Da bi le vedel, kaj dela zdaj. Kaj se ti zdi, Scot)ty?« Scott je zmignil z rameni: »Kje bi človek to vedeli Tam v glavnem stanu — kdo ve kaj delajo. Dosti ne, kakor vidimo in ekusanio m* tu, ki nam pošiljajo same zelence.« Courtney je vstal in se stegnil: »Najbrž kje kroka in pije, da bi pozabil vse, kar jo bilo tukaj, ko je bil poveljnik. On tudi ni bil za sedenje.« Zdaj se je zunaj zaslišal hrušč in vpitje. V sobo je etopil pribočnik Phippe, ki je bil med razgovorom neopaženo smuknil ven, kakor vedno, kadar je videl, da bi bila Courtney in Scott rada sama. Kar z vrat je povedal novico: »Prišli eo novi piloti. Cel roi...« Courtney je dejal malomarno: »Eh, najbrž spet kaki otroci — kakor vedno...« Scott je vstal: »Daj, Courtney, stopiva, da jih vidiva. Navsezadnje, če so otroci, so pa odzdaa le tvoji otroci.« Conrtney se je premislil: »Saj... In navsezadnje — jutri jih bomo potrebovali, pa naj bodo taki aii taki.« Odšla sta pred hišo in se razgledala. Tani se Je bil ravno dobro ustavil avtomobil, 'vi katerega eo ee kopali novi piloti. Bili eo veseli. Služiti v oddelku »A« je bila čast, za katero eo hrepeneli ne samo novinci, marveč tudi skušeni lotalci z vsega bojišča. Eden od novincev je bil še posebno vesel, ko je stopal i avtomobila in je zagledal Courtneya in Scotta. Planil je proti Scottu in ga glasno pozdravil. »Hej .. Živel .. Na zdravje!« Scott se je malo zdrgnil, ker ga ni prvi trenutek prepoznal: »Čakaj no, kdo si ie ...« Stopil je dva, tri korake nazaj in ga pozorno ogledoval. Potem se mu je obraz raztegnil v vesel smeh: »Lej jo žabo... Ti ei Ronnie... Ti ei tukaj!« Novi pilot je zavpril: »No, hvala Bogu. Tak ei le »preglodal. Lepo sicer ni, da si tako hitro in tako zares pozabil in zgubil iz opomina bratca, toda vendar...« Novi pilot ni bil nihče drugi kakor Scottov mlajši brat Ronnie, ki ga je Scott imel pred sabo v pilotski obleki in že kar nekam zrelega, skoraj zares podobnega letalcu. Tega bi mu ne bil nikdar prisojal. Ronnie pa je že veselo kričal tovarišem: »Hej živine, to je moj brat kapitan Scott, sloviti letalec, ki ima na dobrem več Nemcev, kakor vi vsi skupaj let.« Piloti eo ee začeli e hruščem zgrinjati okoli njiju, Ronnie pa jim je predstavljal brata. Scott sam ee kar ni mogel prav znajti med temi veselimi in brezskrbnimi mladimi ljudmi in pa v resnici, da je njegov bratec tu. Kje bi ei bil mislili da bo med njimi naletel prav na njega, na to dete. . Ko »o končali s predstavljanjem m pozdravljanjem, je vzel Ronniea pod roko in ga odpeljal s seboj. Sla sta v točilnico, kjer je Courtney sprejemal uradne priglase novih pilotov. Po uradnih rečeh sta eedla, Ronnie pa je začel veeelo pripovedovati: »Toliko ti imam povedati, da ne vem kje bi začel...« Courtney se mu je naemejal: »Rajši potem sploh ne začenjaj. Tu nikdar toliko ne utegnemo, da bi mogla kaka zgodba ali dolgi spomini do konca.« Ronnie se je ozrl okoli in se začudil: »Saj tu imate kar pravi pravcati bar. Jaz sem sicer danes že nekaj pil tako cla nisem rnvno pri najboljših močeh, toda s tabo se ne bom branil trčiti. NaltjI« Scott je molče nalival. Zdelo se je, da jo nekam v skrbeh. Toda brat m gledal,' kako je z njim, mairveč je veeelo klepetal: »Tak daj, odpri usta in reci katero! Sa/i jih imaš drugače veliko za ušesi, še k nam emo zvedeli o nekaterih tvojih.« Scot ni dejal nič. Zdaj ga je brat začudeno pogledal. Njegovo resnost si je razlagal, da je brat nanj jezen, ker preveč govori, ali pa, ker je preveč prešeren. Zato mu je rekel: >Poslušaj! Nikar ne ravnaj 5e vedno tako, kakor da imaš pred sabo nedoraslo dekletce. Ti si sicer starejši in vrh tega 5e starejši moj brat, toda tudi jaz sem bil pilot.« Scott ga je zdaj pogledal in ga vprašal: . "^Koliko ur samostojnega letenja imaš?« Ronnie je ponosno odgovoril: »Devet... Največ v naši skupini!« Scott se je nasmehnil, toda Ronnie je hitel naprej: »Sicer ni toliko, kakor bi Človek rad, toda ne boj ee. Manevrirati in ravnati z letalom znam dobro.« Scott ni na to zagotovilo dejal nič. Spil je kozarec, potem pa ,e vstal, »Pojdi z mano. Greva v svojo soho.« Ronnie, ki niu je bar ugajal, ni bil ravno pri volji, toda Scott ga ni mmtil in mu je dejal: »Spal boš v moji sobi.« »Slovenski dom« lihaja ml delavnik *b 1Ž. Mesetna naročnina It din. ta Inoiemstt* 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica (MII Telefon 400] d* 4005. Oprava! Kopitarjeva niiea f. 7t» .liigiislovBnHk«, ti »kurili. * I .m Ut ih ii i Kmtmir ; Irdaiateli ini loie Sodja Urednik' Mirko Javornik