jfc- ■L- \ ) I n. kW'Hf&P ApfcufiZtft)t Jùt&kk C/€> $飣?u:'flm tAuv&l ‘--H^-clJU'So položaju Slovencev v Avstriji in Nemcev v naši državi pred Zvezo narodov. Zvezi narodov hkrati priporočamo, naj pazno in stvarno preštudira govore, razprave in sklepe na zborovanju nemške obrambne zveze v Gradcu dne 5., 6. in 7. junija. Za njo bo to dragocena snov za pravilno presojo velenemšških teženj v Evropi in velenemških pritožb o zatiranju Nemcev v drugih državah. Politične beležke. ITALIJANI ZVONIJO M'ALI ANTANTI. Ko se vedno bolj približuje sestanek Male antante v Pragi, se italijanski listi zelo strogo bavijo z Malo antanto. Italijanski politiki pojejo Mali antanti svoj rekvijem in članki italijanskih listov nosijo velike naslove »Mala antanta je končana.« Za Italijo obstoja Mala antanta samo kot fraza, ki še životari brez »temeljne podlage. Diploma-tično pa izražajo to Italijani tako-le: Mala antanta še ni pokopana, kar dokazuje napovedani sestanek, nehala pa je funkcionirati, ker je zgubila vsebino in vsako vrednost podpisanih pogodb. Nova situacija v francoski politiki ji je vzela očividno še zadnjo funkcijo in sicer zasledovanje francoske politike v srednji Evropi. Samo ena vez še obstoja med njenimi državami in to je bojazen, da bi velesile v srednje-evropski politiki nastopale brez njenih svetov. Pa tudi ta vez je zelo rahla. Mala antanta je, piše neki italijanski publicist, prišla bolna na svet po težkem porodu ter je nosila vsè kali razpada. Praška vlada je hotela napraviti iz nje blok slovanskih držav, v Bukarešti so pa imeli čisto drugi program. Mali antanti manjka po italijanskem mnenju lastna vsebina in stališče v vprašanjih, ki se tičejo njenih članov. Mala antanta ni varovala Čehov pred Nemci, ni varovala Jugoslavije pred mnogimi nasprotniki- in ni imela niti prave diplomatične podlage, iker ni bila vezana na skupno pogodbo, ampak je tvorila kompleks treh pogodb, od katerih se vsaka drugače glasi. Kar so Italijani dobro spoznali, je pa to, da so v Mali antanti zvezane samo tri vlade, ne pa narodi. Ogromna večina Češke in Jugoslavije je bila s politiko Male antante vedno nezadovoljna in najbolj se je lahko še rumunska vlada glede maloantantne politike opirala na romunski nared, ki pa v Mali antanti seveda tudi ni videl zadostitve svojih nacionalnih aspiracij. V Mali antanti sploh ni vlade, ki bi lahko računala z zaupanjem celega svojega prebivalstva. Politiko Male antante je vodil dr. Beneš več ali manj sam, Rumuni so se trudili, da pritegnejo v zvezo tudi še Poljsko, Čehi so pa nasprotovali, vedoč, da bi se z novimi zavezniki zmanjšal njihov vpliv. Za pridobitev Poljske so se Rumuni trudili tudi radi tega, da bi dobila Mala antanta čisto pr o tir usko smer. Sploh pa je rusko vprašanje že dolgo najtežje za Malo antanto. 'Največji udarec pa je prizadala obstoju te zveze držav Italija ,kakor Italijani sami priznavajo. Italija je sklenila z Jugoslavijo pogodbo brez vednosti drugih. S tem je izgubila Mala antanta svoj protiitalijanski karakter in Italija nastopa v Sribiji kot velesila ter si je potom Beograda in Srbije (v Italiji se sploh ne govori o Jugoslaviji) pridobila pravico odločitve v donavski politiki. S tem je Mala antanta tudi izgubila predpogoje svojega obstoja. Italija sicer ne stremi po hegemoniji ob Donavi, priznava Dunaj in Budimpešto kot glavni točki, a vendar ji zlasti Češka dolgo ni pripoznala važnosti in vpliva v centralni Evropi, dokier ni sama morala z njo rada ali nerada skle-i niti pogodbe. j Kot glavni vzrok maloantantnega konca navajajo Ita-j lijani vrnitev Rusije v Evropo. To je zrahljalo vse vezi med Rumunijo in zavezniki. Rurmmija je danes z ozirom na rusko vprašanje zelo osamljena, ker Češka in Jugoslavija nista zavrnili ruske teze glede Besarabije. Po italijanskem mnenju se bo na konferénci v Pragi razpravljalo samo o finančnih vprašanjih in mednarodnih dolgovih. Za italijansko diplomacijo obstoja Mala antanta samo še po imenu kot politična enota, kot pogodba solidarnosti in medsebojnih obvez je pa prenehala. Ljubljanski občinski svet — razpuščen. Včeraj opoldne je dobil ljubljanski župan od velikega župana odlok, s katerim se. razpušča ljubljanski občinski svet ter postavlja za gerenta odvetnik dr. Krejči. S tem se otvarja vrsta nasilnih aktov in teptanja zajamčenih pravic občinske avtonomije. Po svetu. Francija — druga zibeljka resnične demokracije. 1. junij je zgodovinskega pomena ne samo za Francijo in za ves francoski narod, temveč za ves ostali svet. Tega dne se je sestala nova zbornica, ki je bila izvoljena v znamenju zmage kartela levičarskih strank. Prva seja je bila mogočen spev pomirjenja, dobre volje in ket tako jo je smatrati po vsej pravici, ako si natančneje ogledamo besede, ki jih je izgovoril starostni predsednik parlamenta in član francoske akademije znanosti, prof. Pinard. Pinard se je uvodoma zahvalil svojim staršem za dragoceno dedščino: za zdravje, ki mu omogoča predsedovati narodnemu zastopstvu Francije. Nato pa je izpregovoril spričo grobne tišine parlamenta sledeče besede: »Mi smo tu, izvoljenci splošnega volilnega prava. Vendar pa je ta izraz netočen in zmotljiv, dokler ne bedo smele glasovati tudi žene. Čeprav se ne bi smeli pritoževati brez izjeme, moram vendar le priznati, da je metoda, po kateri smo bili izvoljeni, v sramoto zdravemu človeškemu razumu. Toda volitve so prinesle eno gotovost: Velika večina naroda hoče kreniti na levo, r smer srca ,v smer življenja (burno pritrjevanje večine)! Narod si želi napredka, ne zastoja in reakcije. Ljudstvo odklanja silo, vsako vrsto in obliko sile. Ljudstvo ne mara diktature, ne mara vladarske kretnje, pa najsi jo kaže kdorkoli. Bivša zbornica nam ni mogla podariti miru, ker zmage ni pravilno razumela. Pozabila je, da so pripomogli k tej zmagi naši zavezniki in prijatelji. Samoobsebi se razume, da mora dobiti Francija za svoje neizmerno trpljenje in škodo primerno nadomestilo, ali to se mora zgoditi potom pravice. Hočemo pravico, toda potom zakona in ne potom nasilja. Hočemo mir, za katerim se ne bosta skrivala sovraštvo in maščevanje. Novi mir, ki si ga tako iskreno želimo, naj združi vse narode v toplem ■objemu in naj za vedno razbije najstrašnejšo šibo človeštva: vojno!« (Medklic z desnice: Povejte to Ludendorffu!) Nato se je dvignila vsa levičarska večina in po dvorani je je zagrmelo: »Doli z vojno!« Tako je nova Francija na potu prave in resnične demokracije. Pri nas pa vedrijo in oblačijo med tem, ko je Francija pihnila prešernega militarista Poincaréja iz vladne palače, razni Pasici in Pri-bičeviči. Zato pa imamo meščansko vojno v državi, izven nje pa se odvračajo zadnji prijatelji. To je sad politike, ki sloni na nasilju in ne razume zgodovinskih trenutkov, ko se Evropa pripravlja na novo ureditev njenih notranjih zadev. Zmaga razuma. Nemški nacijonalisti so vložili in predlagali proti kabinetu Marx-Stresemann (centrum — ljudska, stranka) nezaupnico, a so propadli s 194 glasovi proti 239. Nacijonalisti so se zanašali na bavarsko ljudsko stranko, ta jih je pa pustila na cedilu že radi gonje, ki jo nacijonalisti razvijajo proti katoličanom. Komplikacije v francoski krizi. Državni predsednik Millerand noče odstopili, levičarji pa nočejo dopustiti, da bi manjšina obdržala oblast v svojih rokah. Pariški dnevnik »Humanité«' poziva delavstvo in kmete, naj bodo složni, oprezni in pripravljeni, ker pripravlja Millerand z vojaškimi krogi preobrat. Strnimo vrste delovnega ljudstva. Ljubljana, 10. junija 1924. Kakor tiger hoče sesti na vrat slovenskemu delavnemu ljudstvu Pašičeva, Pribičevičeva in Žerjavova nasilna, kcrupcijonistična manjšina. Ker nima v širokih plasteh ljudstva nobene zaslombe, je segla ta čedna družba po samokresih, puškah in bombah. In da si bodo pravi nasilneži lahko še vsaj na zunaj prali krvave roke, naj se v mescih pred volilnim bojem razpasejo po celi državi, posebno seveda na Hrvatskem in Slovenskem, teroristične organizacije pod bleščečo krinko nacionalizma, vzdrževane iz državnega denarja, zaščitene v svojih nasilnih nastopih od tam, kjer bi moral biti rešpekt pred zakonom največji. Poglejmo vsaj nekoliko globlje na krvave dogodke, ki so se odigrali dne 1. junija 1924 v Trbovljah! »Jutro« pisari, da so komunisti napad na orjuno v Trbovljah že dolgo časa pripravljali. Če so vedeli za te -preprip-rave gospodje od slovenske demokratske stranke, je to moralo biti tembolj znano državnim varnostnim organom. Zakaj torej prvi kot drugi činitelji niso storili svoje dolžnosti, da preprečijo prelivanje krvi, ki je tekla po nepotrebnem?! Ali je gotova klika iz te nedolžne krvi res hotela že vnaprej kovati zase političen kapital? Na drugi strani pa delavci niso mogli biti pripravljeni. Mesto spopada je namreč tako, da bi bilo 30 dogovorjenih, oboroženih rudarjev lahko potolklo v četrt ure vseh 800 orjunašev. Sicer pa nastane vprašanje: Čemu pa imamo pri nas tako močno orožništvo? Ali zato, da ne smejo napram crjunskim nasilnežem niti kihniti, marveč imajo samo prijetno dolžnost, aretirati vsakogar, kogar je pokazal s prstom vitežki član teroristične družbe zelenega zmaja? »Jutro« naj raje kar naravnost pove: »Mi slovenski ultrasvobodomiselni in rltravelekapitalistični demokratje hočemo, da slovensko delovno ljudstvo pred nami kleče poljubi belgrajski centralistični bič, če ne, pa bodo sikale nad njim krogle iz orjunskih samokresov in pokale četaške bombe!« Tako je in nič drugače. Zato je bilo treba iti v Trbovlje in izzvati spopad. Slovenski demokratje, ki sede v upravnem odboru Trboveljske premogokopne družbe in ki so sopoma-gali s pomočjo bajonetov zlomiti upravičeni rudarski štrajk lansko leto, bi bili lahko vedeli, da je skrajno izzivalno že samo dejstvo, da si upajo njihovi eksponentje oboroženi korakati v kraj, kjer živi bedno življenje 6000 ubogih rudarskih trpinov. In kljub temu so šli tja. Še nalašč so šli: Ker so kri rabili in potrebovali v svoje temne namene! Bolj centralističen kot Pašič sam in bolj terorističen kot orjuna sama pa je postal zadnje dni »Slovenski Narod.« V svoji zadnji številki je ateka zapustil spomin tako daleč, da je šel in začel primerjati dogodke v Trbovljah z dogodki na Zaloški cesti leta 1920. Ali zavestni hujskači ne vedo, da je to nekaj bistveno drugega? Leta 1920 smo imeli začasno narodno predstavništvo, državne meje še niso bile določene, na Madžarskem je gospodaril Bela Kun, pod komunizmom strahovani železničarji so preko noči uprizorili generalni politični štrajk, povelju militari-ziranja, policiji in žandarmeriji so štrajkujoči odrekli pokorščino in se nato zbrali, da oboroženi vderejo v mesto, preženejo deželno vlado in osvoje oblast! Ali je bilo v Trbovljah tudi tako? Kaj so tam streljali javni organi, ki so prej poizkusili vse, da rudarji ne sežejo po nedovoljenih sredstvih? Ne! Niso streljali javni organi, marveč člani privatnega društva, ki bi v pravni državi smeli imeti v žepih kvečjemu pipce, ne pa repetirk! Policija in žandarmerija je degradirana. Ona ne sme rabiti orožja. Or-junci ga smejo svobodno! Vi, branilci centralistične ustave, kaj vam ni prav nič znan tisti paragraf te ustave, ki pravi, da se na javna zborovanja ne sme z orožjem!? Orjuna pa koraka v Trbovlje v vojnem pohodu s potegnjenimi repetirkami!!! Ata »Narod« naj bi raje vedel, da so za splošnim železničarskim štrajkom leta 1920 stali isti temni ljudje, ki danes forsirajo krvave nastope orjune, prav nič pa bi mu ne škodilo, če bi ponatisnil dr. Tavčarjev članek izza dni sv. Jurija v aprilu 1920, s katerim jje.# rajni poštenjak pravico izpregovoriL Demokratje hujskajo s Trbovljami neznosno. Zlasti jim je na poti ljubljanski župan, socialist dr. Perič. On se orjune in Žerjava ne boji. Dobrovoljec s solunske fronte je in je svoje življenje in eksistenco riskiral za Jugoslavijo. Ni on kriv, da je ljubljanski župan. Dr. Žerjav ga je postavil s svojim znamenitim volilnim redom za avtonomna mesta, na podlagi katerega je hotel on z manjšino zagospodovati na ljubljanskem magistratu in v mestni hranilnici, katere denar naj bi se po nizkih obrestih stekal v Slavensko banko, katere gospodar je radikal-demokrat g. Avgust Praprotnik. Ta volilni red Mariborčani poznate. In če boste v kratkem v Mariboru čitali, da je ljubljanski občinski svet razpuščen in da je na mestu upravnega odbora mestne hranilnice imenovan komisar, vedite, da gre demokratski kliki samo za pare, žute pare, do katerih hočejo priti magari z orjunsko in drugo nedolžno krvjo. Ni enostavno, biti se. Upamo, da se ne bo treba. Dr. Žerjavova gospoda pa bi lahko vedela: Kdor za meč prime, bo z mečem končan! Dnevne novice. V Konjicah se je na binkošlni pohdeljek vršil pod predsedstvom m. g. arhidijakona Hrastelja zbor zaupnikov SLS za konjiški okraj. Poročal je poslanec dr. Hohnjec. Zaupniki, ki so bili v obilnem številu zbrani iz vsega okraja, so z velikim odobravanjem vzeli na znanje poslančevo poročilo ter izrekli voditeljem SLS popolno zaupanje. V posebnih resolucijah so protestirali zoper zaključenje zasedanja narodne skupščine ter zahtevali, da se parlament skliče na zopetno zasedanje. Ostro so tudi z ozirom na dogodke v Trbovljah obsodili divjanje orjune in izrazili zahtevo, da se morajo ukinili vsa taka društva, ki oznanjajo nasilje proti dru-gomisleeem ter imajo v pravilih privilegij za nošenje in porabljanje orožja zoper sodržavljane. Oblast in trboveljski dogodki. Ko je bilo že okrog 20 delavcev aretiranih in je preteklo že pet dni, se je oblast šele spomnila na orjunaše. štiri je prijela in zaprla v Zagorju, par pa v Ljubljani. Kakor hitro so bili orjunaši aretirani, so že dobili navodilo, kako se naj obnašajo pred sodnijo, v »Jutru« in v »Orjuni.« Tu stoji črno na belem v zasmeh pozitivnih zakonov te države, katerim so orjun-ci že itak napovedali boj vpričo velikega župana in drugih oblastnikov, naj oni orjunaši, ki bodo zaslišani kot obdolženci, na vse molčijo, oni, ki so samo kot priče pred sodnijo, pa naj izpovedo, kakor jim bolj sodi, ali pa tudi molčijo. — Oblast vneto zasleduje, če so delavci imeli res pripravljeno kako bombo. Toda nismo slišali, da bi zasledovala, če so res tudi orjunaši imeli seboj ročne gra-nate. Trboveljsko orožništvo bi lahko dobilo na razpolago več prič, ki so pri orjuncih videle ročne granate. Te granate so prinesli orjunaši žk od doma. Niso bile tedaj sfa-bricirane v Trbovljah in niso bile prinesene v Trbovlje za seme. Tu naj oblast tudi malce zasleduje. In če so radi bombe aretirani delavci, zakaj niso -radi njih aretirani orjunaši? Sicer pa je požig in umor hujši zločin, a vnema oblasti proti požigalcem in morilcem je manjša. Orjuna in Sokol. Takoj po preobratu smo morali beležiti razna nasilstva, pretepe, pijančevanja in surovosti, katere si je privoščila sokolska -organizacija -pod krinko čistega jugoslovanstva. Skoz in skoz surova telesna vzgoja, ki je povzročila med poštenim slovenskim narodom žalibog toliko vse obsodbe vrednih izgredov in škandalov, Sokolu ni zadostovala, ampak združil se je popolnoma z orjuno, koje cilj je: vsestransko nasilje in terorizem. Da ■ sta Sokol in orjuna glede najestrejše obsodbe vredne ne- j kulturnosti isto, na-m pričajo slučaji, katere smo doživeli s ! Sokolom in orjuno na štajerskem in na lastni koži. Sporn- j ni-mo čitatelje na napad na Cirilovo tiskarno, ki se je zgodil v noči, ko je obhajal mariborski Sokol v Narodnem domu svojo maškerado in so se zbrali vsi orjunci-napa-dalci pred in po napadu na sokolski maškeradi. Med napadalci so bili člani Sokola, branila so jih sokolaška glasila: »Jutro« in »Tabor.« V živem spominu nam je krvavi slučaj v Slov. Bistrici, kjer so vrgli Sokoli-orjunci med slovenske gledalce bombo in streljali iz revolverjev v Marijino soho. Po sok-o-lsko-orjunski resnicoljubnosti so ti junaki pri preiskavi cel žalostni in kulturni škandal ter barbarstvo utajili. Ne govorimo o napadu Sokolov-orju-našev na dr. Oroslovo pisarno v Mariboru in na Götzovo dvorano ter na pohoda v Ptuj in Celje. Najbolj žalostni žig pa si je pritisnil Sokol v Trbovljah. Sokoli-orjunaši, vzgojeni po sokolskih načelih telesno in duševno, so prelivali delavško kri in po Čaruginem receptu justifici-rali delavca Fakina ter zažgali Rudarski dom. Pod sokolsko-cr-junskim režimom Pašič-Pribičevič in Pirkmajer-Baltič so bile oblasti doslej po razkritjih prisiljene, da so v verigah odpeljale v zapor štiri orjunaše in med temi načelnika Sokola v Zagorju. Glavni morilec -delavca Fakina je, kakor je pokazal dosedanji potek preiskave, Sokol iz Dolenjske. Glede dosedanjih nekulturnih barbarskih nastopov med milim slovenskim narodom sta Sokol in orjuna eno in isto. Kaj pomagajo vsa lepa, a papirnata načela o vzgoji telesa in prosti vzgoji duha ter vesti, katera čita Sokol iz knjig ter brošur in jih posluša iz ust prof. Pivka, ko pa so dejanja pretežne večine njegovih članov: ponočni vlom, bomba, revolver, karabinka, palica in razbojniška uzurpacija justifikacije. In za ravnokar omenjena dejanja navdušuje ter vzgaja Sokol ne samo svoje starejše in do- i rasle člane, ampak nežno mladino po ljudskih in srednjih j šolah. Da, da, tako daleč, kakor nam kaže še neposušena j kri v Trbovljah, se pride z vzgojo, ki jo je razširil Sokol j v zakonski zvezi z orjuno in to je vzgoja proste ter močne ! roke brez odgovornosti pred Bogom in vestjo. Te vrste o j najtesnejši zvezi med Sokolom in orjuno smo beležili v j premislek onim staršem, ki še danes prepuščajo telesno in delema tudi duše vno vzgojo * svoje mladine sokolsko-or- ; junaškim organizacijam. Skrumba cerkve na Gori Oljki in orjuna. Nečuveno 1 bogoskrunstvo, ki se je na veliki petek zgodilo v cerkvi ' na Gori Oljki, je delo orjuncev. Mlečnozobi fantje in de- j kleta, ki so uganjali v cerkvi razna pobalinstva, oponaša- j joč spoved, mašne obrede itd., stali so -pod zaščito orju- j našev. Dijak, kojega ime prihranimo, dokler nas neumno j predrzno »Jutro« ne izzove do skrajnosti, je nosil orjunski \ znak. Dočim se je ostala družba tega dijaka iz cerkve iz- | gubila in poskrila pred očividcem njihovega divjaštva, je j imel ravno ta dijak-orjunaš drzno čelo, da je napram oči- i vidcu začel še protestirati, ker je bil iz cerkve prepoden. j Dva tja prišedša orožnika sta imela vsled opozoritve od ; d-ctičnega očividca na škandal, povoda dovolj, da sta di- J jaka-orjunca začela o stvari izpraševati. Med tem pa je : prihrumela iz druge strani cerkve gruča orjuncev, med j njimi učitelj Sokol iz Polzele, dalje Branko in Boris Jošt, oba iz Lave št. 14 pri Celju, ki sta napadla pričo, hoteč jo pretepsti, češ, kaj ima priča s škandalom v cerkvi opraviti, da je to skrb cerkovnika in župnika. Obsipavala sta pričo z vsemi mogočimi psovkami in namerjala s pestmi, za kar bosta imela v najbližnjem času priliko, da dobita lekcijo o lepem -vedenju od sodišča. Oba Jošta sta vzela j kot orjunaša bogoskrunstvo in tam udeleženega orjunca v zaščito, vsled česar bo vsak razsoden človek razumel, da ; je cel dogodek -pripisati tem divjakom. V demonstracijo je zapela z »nežnim« spolom pomešana družba orjunašev še sokolsko himno. Kakšni elementi pa so ti le junaki, naj povem še to, da teče proti Brankotu Jošt pri okrožni sodniji v Celju kazenska preiskava radi hudodelstva goljufije, ker je pred kratkim kupil od nekega kmeta konja za 37000 kron, se pri tem izdajal za posestnika, kar pa v resnici ni, in kmet danes ne dobi denarja, konja pa je orjunaš Branko ! Jošt skril. Hoče »Jutro« še več? Našo javnost pa vprašamo: ali se zamoremo vzdržati, ne da bi pljunili, ko slišimo, da je ta ali oni član organizacije, kot je -orjuna? Birmanih je bilo letos v dekaniji Dravograd 175, v mariborski stolni in mestnožupnijski cerkvi pa 1195. Opazovalcu iz Ptujske gore v odgovor. Če puran zagleda rdečo barvo, zažlobudra. Iste metode se je posluži! »opazovalec« ter v »Taboru« podlo denunciral zavod šolskih sester; povrh si je privoščil kot pristni demokrat še g. kaplana, ki sploh ni prevzel nikakega vodstva ter je šele pozneje prišel za šolarji, -ker še je mied »strašnim dogodkom« mudil v župnišču. Kje je gostilna Horvat, nam ni znano, vemo pa, da gostilničar Klemenčič ni imel brezalkoholnih pijač, še navadne vode je manjkalo, pač pa je nekaterim šolarjem natočil vina in ponudil piva. šolarji so bili zelo žejni, vendar jim pa vina nihče izmed vodstva ni dovolil in le par jih je pilo, pa ne toliko, da bi imelo kakršnekoli posledice. Če je bil opazovalec res tako radoveden, kakšne posledice L so sledile »precejšnjemu številu izpraznjenih steklenic«, i bi bil lahko šel za nami vohat in potem denuncirat. — Opazovalec naj rajši za nos prime, ker je on, kakor smo zvedeli, najmanj upravičen moralizirati o alkoholu in njega posledicah. In sumljivo je tudi to, da on že dopoldne ni vedel, v kateri gostilni se je zgodil od njega opisani in denuncirani dogodek. Za enkrat to, prihodnjič več. Finančna kontrola — sprejem novincev. V finančni kontroli je popolniti večje število pripravniških mest. Prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane in koleko-vane z kolkom za 5 dinarjev, je naslavljati na Oblastni 1 inšpektorat finančne kontrole v Ljubljani, Stari trg 34. Prošnjam je priložiti: a) nravstveno spričevalo pristojnega županstva (policijskega ravnateljstva), h) izpričevalo državnega zdravnika, c) krstni list, č) šolsko izpričevalo, d) vojaško listino in e) pri nedolelnih roditeljsko ali varuško dovolilo. Priloge a, h in e morajo biti najnovejšega datuma in kolkovane z 20 din. c z 10 din., č po tar. postavki 311 taks. zak. z 5—30 din. ozir. kot priloga 2 din., dočim so originalne vojaške listine koleka proste. Ustmena navodila prjmCjo prosilci, ki ne smejo biti mlajši nego 18 a ne starejši kakor 35 let, pri vsakem oddelku finančne kontrole. Meščanska šola v Žalcu. Prosvetni oddelek za Slove- [ nijo je dovolil z-opetno otvoritev I. razreda meščanske in odredil vpisovanje na dan 30. junija in 1. julija t. 1. od ; 8. do 12. ure dopoldne v ravnateljski pisarni. Sprejmejo se dečki in deklice, ki so z dobrim uspehom dovršili peto šolsko leto. Trajni obstoj tega, za Savinjsko dolino prepotrebnega in velevažnega učnega zavoda je zagotovljen. Postopoma se razširi v popolno štirirazrednico in bo imela -kmetijski značaj. Oziralo se bo pri priradepisnem pouku zlasti na našo savinjskodolsko uzorno hmeljerejo. Še potrebni učni prostori se dozidajo v določenem roku. Z s učnimi -nazorih bo kar najbolje opremljena, da-bo «stre- > zala vsem modernim zahtevam ter jamčila za najboljše • učne uspehe. Celjske meščanske šole so že danes prenapolnjene; zategadelj bo ta žalska -meščanska šola v središču Savinjske doline vsem Savinjčanom tembolj dobrodošla. h nje bo izhajal naobražen kmetijski, obrtniški in trgovski naraščaj. Seznami davčnih družb. Davčno okrajno oblastvo objavlja, da je uvrstitev občni pri-dofonini podvrženih davčnih zavezancev v davčne družbe III. -in IV. razreda prired-benih okrajev Konjice, Maribor mesto in Maribor dežela, ter I. in II. razreda priredbenega okraja Maribor, to je za okoliš bivše Štajerske in Koroške dovršena in da so seznami teh davčnih družb pripadnikom razgrnjeni na vpogled do 16. do 31. t. m. pri davčnem okrajnem oblastvu 1 v Mariboru s-eba št. 15. Proti tej uvrstitvi se uvrščeni lahko pritožijo tekom 15 dni, računši od dne, ko poteče rok za vpogled, torej do vštetega 15. julija, -pri davčnem okr. oblastvu v Mariboru, odnosno Konjicah. Hajduštvo v Slavoniji z ujetjem Čaruge še ni prenehalo. Neprenehoma se pojavljajo njegovi nasledniki, ali kakor jih narod zove: Čarugiči, toda navadno imajo smo- lo. Po dveh ali treh razbojstvih se že posreči orožnikom zgrabiti krivce za vrat. Prošli teden so taki -razbojniki napadli pri Jovanovcu gručo kmetov, vračajočih se iz sejma. Odvzeli so jim kakih 50.000 dinarjev, toda sreče s plenom niso imeli. Seljaki so enega razbojnikov prepoznali in drugi dan so orožniki celo bando spravili pod ključ. Izgredi vsled trboveljskih dogodkov. Kot odmev krvavih dogodkov v Trbovljah je prišlo do izgredov med orjunaši in Hrvati v Zagrebu, Osjeku in Dubrovniku. Izgrede so zakrivili orjunaši z izzivanjem, pa-so po večini povsod pošteno izkupili. V Splitu so se spoprijeli orjuci in komunisti. Bilo je v pretepu več lahko in težje ranjenih- Vojaki premlatili policaje. V Novem Sadu so se stepli v nekem nočnem lokalu oficirji in meščani. Ko je policija hkotela intervenirati, so oficirji pobegnili v kasarno, odkoder so poslali nad policaje četo vojakov. Ti so policijski patrulji pobrali orožje in kape ter policaje pošteno premlatili. Nato so se oficirji pod zaščito vojakov podali v omenjeni lokal ter nadaljevali s pretepom in razbijanjem. Pravo Schicht-ovo miio z znamko „Jelen“ prihrani Čas in denar. Zadostuje, ako s Schicht-ovim milom samo enkrat po perilu potegnete, tam kjer morate z navadnim milom trikrat. Novosadski mestni načelnik se je radi tega postopanja pritožil pri armijskem komandantu. Buren občni zbor. V Vršacu se je te dni vršil občni .zbor tamošnje Srbske banke. Med zborovalci je kmalu prišlo do nesoglasja, ker so bili delničarji nezadovoljni s sedanjo upravo. Iz burne debate se je končno razvil vse-obči pretep in čokati Židje, dosedaj vedno zgled bankirs-ega dostojanstva, so urno vihteli stole ter udrihali po svojih protivnikih. Končno je vladni komisar zborovanje zaključil ter ga odložil na 13. junij. Tragična smrt cigana. Znano je, da se cigani ne branijo mesa od crknjenih živali ter kaj radi od kmetov sprejemajo poginjeno živino, s katero se potem gostijo. Tako gostijo si je nameraval privoščiti cigan Ivo Bogdan. V bližini Karlovca je zvedel, da je nekemu kmetu crknilo prase ter se je podal po mrhovino, ne vedoč, da bo to vzrok njegove prezgodnje smrti. Prase je v resnici dobil ter si ga navezal z vrvjo na hrbet, konec vrvi pà je ovil okrog vratu. Na potu se je hctel odpočiniti ter se vsedel na ograjo mosta čez reko Korano. Nenadoma pa mu je prase zdrknilo s hrbta ter padlo v globino. Ker je bil konec vrvi ovit okrog ciganovega vratu, je prase obviselo na vrvi, toda cigan je ni mogel pravočasno odrezati ter se je zadušil. Medicinske izložbe v Zagrebu. V oktobru tega lela ob priliki proslave petdesetletnice »Zbora liječnika Hrvatske, Slavonije i Medjimurja« in kongresa jugoslovanskega zdraviliškega društva, priredi društvo zdravnikov tudi medicinsko izložbo. Poživljajo se higijenski in medicinski zavodi, zdravilišča itd., industrije, tvrdke in zastopništva farmacevtskih preparatov, medicinske opreme in orodja, založniki znanstvene in popularne domače medicinske literature starejšega in novejšega datuma ter vse interesenti, ki bi hoteli ob tej priliki razstaviti, da prijavijo z označbo površine razstavnega prostora ter predmeta, katerega nameravajo razstaviti, svoje sodelovanje najkasneje do 1. julija t. 1. »Izložbenemu Zboru liječnika« (v roke dr. Vladimira èepuliea) Zagreb, 'Kukovičeva 32, pritličje (Dispanzer), kjer dobe vse podrobne informacije. Uradne ure v pondeljek, četrtek in petek od 8—9 predpoldne, Kukovičeva 32. Naročilo se naglasa, da bo izložba po mogočnosti pokazala razvoj naše higijene in medicine v poslednjih 50 letih. Pravoslavne »muftije« med muslimane. V Bosni in Macedoniji obstojajo takozvani muftijski uradi, katerim načeljujejo muslimanski svečeniki — muftije. Da kolikor mogoče pritisne na muslimane, je začela vlada nastavljence teh uradov reducirati,na njihova mesta pa je sedaj nastavila večinoma svoje pravoslavne spinone, ki nadzirajo delovanje muslimanskih svečenikov. Muftijski uradi imajo med muslimani veliko važnost, ker razsojajo zapletene imovinske spore muslimanskih obitelji, družinske prepire ter vodijo kakbr naši župnijski uradi, rojstne in druge knjige. Naravno je, da more v takem uradu uspešno delovati le musliman, ne pa pravoslaven. Če bo nasilje še nekaj časa na vladi, potemi bodo dobili muslimani za svojo neposlušnost še za svoje svečenike pravoslavne režimovce. Zverinski detomor. V Dardi je bila aretirana neka Tereza Ajtrnan, kateri so dakazali zverinski detomor. Svoje novorojeno dete je zakopala živo v gnoj. Njen zločin so odkrili slučajno ter jo oddali v zapore osješkega sodišča. Vabilo na sedmi letni bbčni zbor Podpornega društva slepih v Ljubljani, ki se vrši dne 15. junija 1924 v Plav-čevi dvorani Narodnega doma I levo. Na dnevnem redu so poleg navadnega sporeda tudi volitve novega odbora. Kar najuljudneje so vabljeni vsi redni in podporni člani imenovanega društva. Središki orlovski odlsek priredi s sodelovanjem orli škega krožka v nedeljo, dne 15. junija 1924 na dvorišču Društvenega doma v Središču javen telovadni nastop združen s prosto zabavo, srečolovoin in šaljivo pošto. Za okrepčila bo preskrbljeno. Ta priredilev predvsem manifestacija poštene mladine iz Središča in okolice, ki se navdušuje za svoja vzvišena orlovska načela in črpa moči, vstrajnost in poginu za nadaljno, plodonosno delo v orlovski organizaciji. Vse prijatelje poštene zabave vljudno vabijo k obilni udeležili središki Orli in Orlice. Knjiga »V. katoliški shod v Ljubljani 1923.« Vsi se še spominjamo veličastnega katoliškega shoda, ki še je vršil lansko lelo v Ljubljani. Zavedamo se njegovega velikega pomena za delo po katoliških načelih. Sklepi, ki .so bili narejeni, se tudi že izvršujejo. Sedaj je izšlo obširno poročilo, ki bo v spomin na te slovesnosti obranilo, in v leale rem so priobčeni slavnostni govori in tako zèlo važna predavanja pri posameznih odsekih zaeno s sklepi, ki so iz njih sledili: Ta knjiga bo omogočila, da ne ostane pozabljeno dragoceno gradivo za delo v naših organizacijah, ampak da bo to, kar mora biti, živo seme, ki se mora sejati yedno bolj globoko v srca nas. vseh, da vzkali iz njega vedno lepše in močnejše življenje po krščanskih načelih in se utrjuje vedno bolj navdušenje za resno delo med našim narodom. Zelo lepa je zunanja oblika knjige. Tiskana je na finem papirju, krasi jo mnogo slik. Med lemi je pomembna naslovna sličica, ki jo je izvršila umetnica Helena Vurnik in pa slika Srce Jezusovo (Grohar) v barvah. Prav dobro so se posrečile slike raznih slovesnosti in prireditev ob katoliškem shodu. Knjigo je izdal in založil •odbor za V. kat. shod, pri njem se tudi naroča v večjem številu (Ljubljana, Pred škofijo 8). Posamezni 'izvodi pa se naročajo v L jubljani pri Jugoslovanski knjigarni, , prodajalni KTD (Ničman), Novi založbi, v Mariboru v Cirilovi knjigarni, v Celju pa v knjigarni Goričar in Leskovšek. Svojim organizacijam pa jih pošiljala Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta in Orlovska podzveza v Ljubljani (Ljudski dom). Knjiga obsega 386 strani s 25 slikami. Cena: sešite broširane izvod 60 dinarjev, po pošti 63; v krasni izvirni vezavi, ki se bo dobila od 13. junija dalje, 80 dinarjev, po pošti 83 dinarjev. Iz Celja. Duševni pokrovitelj celjske orjune je dr. Gvido Ser-nec, odvetnik v Celju, ki je nedavno zagovarjal nekega obtoženca in zahteval od njega 100.000 dinarjev ali 400 tisoč kron odvetniškega zaslužka. G. orjunaš in zagovornik si je menda mislil: Klijent, ki je dobil 18 let ječe, itak ne pride živ domov, najbolje, da mi kar vse premoženje že sedaj izroči. Ta gospod ima svojo pisarno na Kralja Petra cesti v hiši celjske posojilnice! Oči odpirat zaslepljenim so prišli orjunci v Trbovlje, tako je dejal obererjunaš celjski, dr. Milko Hrašovec, odvetnik v Celju, na žalnem zborovanju za padlimi. Tako torej. Z revolverji in noži so prišli odpirat oči v Trbovlje, a ne samo oči, marveč so, točno rečeno, prišli odpirat trebuhe in razbijat glave. Živeli taki heroji perverznih instinktov! Navdušen orjunaš je tudi celjski odvetnik dr. Anton Božič. Poleg domišljavosti pa nima korajže, da bi svojo orjunaško pripadnost očitno pokazal zraven pisarne in »Lastnega doma«, čeravno se vse skupaj drži. Trgovci radikali v Celju, pet po številu, so nabrali za orjuno večji znesek. Ker poznamo dotične preobjedle rejenčke slovenskih kmetskih žuljev, bomo poskrbeli, da se tudi tukaj zrak razčisti, ker hočemo videti, ali nas bodo rejenčki tepli, ali pa mi njim bolj tanke »šnite« prirezovali. Staro garnizijsko bolnico v Celju podira vojaški erar, to se pravi, podirajo jo vojaki sami, ker podiranje nikdo ni mogel izlicitirati. In tako se je zgodilo, kakor se je pač moralo zgoditi, da se je dne 7. t. m. udrl strop in je ruševina pokopala več vojakov. Bilo je več revnih vojakov težko poškodovanih. Hišo podirati brez stavbenega veš-čaka, je pač kažnjiva malomarnost. Celjani smo dbživeli preteklo zimo neverjetno senzacijo na kulturnem polju. G. Sancin, član slavnega Ziko-vega kvarteta, ki si je začasno, upajmo da za vedno, izbral za svoje bivališče prijazno mestece ob Savinji, nam je pedal v mestnem gledališču dve boljši opereti. Ne pretiravamo, če trdimo, da je bila to senzacija. Nemci so si v času svoje slave dobivali operetne ensemble od drugod. Po prevratu pa nismo slišali v gledališču muzikalnega dela. Imenovani muzik-umetnik pa je z njemu lastno energijo pričaral takorekoč iz tal prav dober orkester in nabral cel niz prvovrstnih pevcev, tako da je človek mislil, da je v prvovrstnem gledališšou, ko je slišal prvo staro, splošno priznano opereto »Mamselle Nittouche.« Sedaj so že opetovano vprizoriii igro »Pri treh mladenkah« (»Dreimaderlhaus«), Vsa čast neumornemu dirigentu in vserh sodelovalcem, ki žrtvujejo čas in trud lepemu kulturnemu načrtu. Kako strašno nizkotno se sliši pri tem, da hoče prismojena orjuna uveljaviti strah pred svojimi revolverji in svojim banditstvom. Ona poskuša strahovati, v kateri dvorani se n. pr. sme koncert vršiti, kaj se sme uprizoriti itd. »Pri treh mladenkah« pa se je nekaterim or-juncem naslov tako dopadel, da so dovolili opereto, četudi je nemškega izvora. Ljudska posojilnica v Celju, registrmanp zadruga z neomejeno zavezo, poprej pri »Belem volu«, sc je preselila v svojo hišo na Cankarjevi ulici št. 4, poleg davkarije, pritlično. 333 3—1 Iz Maribora. Slabo priporočilo. »Slovenski Narod« z dne 8. junija piše med vestmi iz Maribora o novem velikem županu mariborske oblasti dr. Pirkmajerju: »Dr. Pirkmajerja že v-naprej obžalujemo, kakor je sicer osebno priljubljen. Imel bo zaslombo edinole na pristaših Pribičevičeve JDS.« Mi nimamo k tej ugotovitvi ničesar pristaviti. Somišljeniki! V volilnem imeniku za mesto Maribor je vas zelo veliko število izpuščenih. Pozivamo vse naše pristaše, da pridejo v tajništvo SLS v Mariboru, Aleksandrova cesta 6, pogledat, ali so v volilnem imeniku. — Tajništvo SLS v Mariboru. Izjava. Vsled raznih verzij povodom mojega izstopa iz uredništva »Marburger Zeitung« sem primoran ugotoviti sledeče: Mariborska orjuna se je spocl-taknila ob poročilu o jüstifikaciji rudarja Fakina ter ob ugotovitvi, da je orjunaš Žnidarič imel v svojem žepu koncept silno bojevitega govora proti vsem, ki se ne strinjajo z današnjim režimom. V listu sem citiral tako »Slovenca« kakor tudi »Jutro«. Ker to orjunašem ni bilo po volji, so zahtevali preko njihovega glavnega »akcijonaša« da naj uredništvo obe poročili — prekliče kot neresnični ter se v treh dneh pokloni manom or-junskih žrtev. Tega kot neodvisni novinar nisem hotel storiti, zato sem odložil uredništvo. Sramotno poprav-ko je objavil omenjeni list na pritisk orjune in »demokratsko« mislečega lastništva. Vest «Jutra«, češ, da sem vstopil v uredništvo »Straže«, je iz trte izvita. Tudi ni res, da me je hotelo lastništvo odpustiti. Izstopil sem kot novinar, ki se ne vda nobenemu terorju, pa najsi pride s le ali one strani. Friderik Golob. Zrelostni izpiti na zasebnem ženskem učiteljišču šolskih sester v Marihioru. Vse gojenke (30) IV. letnika so bile pripuščene k maturi. Zrelostni izpiti so bili dne 3., 4., 5. in 6. junija pod predsedništvom g. višjega šolskega nadzornika dr. L. Poljanca kot ministerijalnega odposlanca. Izid je sledeč: Z odliko so zdelale: 1. Jazbinšek Ljudmila iz Planine. 2. Jurše Evlalija iz Planine. 3. Kolman Rozalija iz Radizela pri Slivnici. 4. Krajnc Draga iz Celja. 5i Leskovar Ana iz Maribora. 6. Lovrec Alojzija iz Majš-berga. 7. Maroh Marija iz Ptuja. 8. Sterger Ana iz Mari- bora. 9. Vodušek Marija iz Maribora. 10. Zabovnik Pavla iz Maribora. 11. Zidar Otrli ja iz Lemberga pri Podplatu. Drugih 17 je dobro izdelalo, 2 imata pa ponavljalni izpit iz enega predmeta. K temu poročilu pripominjamo le, da se čudimo velikim znanstvenim in pedagoškim uspehom šolskih sester in da si ne moremo razlagati namer vladnih krogov, ki baje nameravajo to priznano najboljše Žensko učiteljišče v Sloveniji ukiniti. Ako bi se vlada drznila kaj takega izvršiti, bi se s tem pred vsem kulturnim svetom blamirala, ker bi vzela življenje zavodu, ki je vzgajal slovenske učiteljice v narodnem Slomškovem duhu, ko smo se Slovenci še borili za svoj narodni obstanek. Upamo, da si narodna, jugoslovanska vlada ne bo naprtila žiga takega herostratskega dejanja nad zavodom, ki ni samo le stvar solskih sester, temveč zadeva celotnega slovenskega naroda. Razstava v gospodinjski šoli v zavodu šolskih sester v Mariboru. V nedeljo in pondeljek, dne 15. in 16. junija t. L, priredi kmetijsko-gospodinjska šola v zavodu šolskih sester v Mariboru razstavo ročnih del in kuhinjskih izdelkov. Reči bodo razstavljene v starem samostanskem poslopju Strossmajerjeva ulica 155, v pritličju. Krščanska ženska zveza ima v nedeljo, dne 15. jun., izvanredno cerkveno pobožnost. Ob 6. uri zjutraj pridiga, nato sv. maša s skupnim sv. obhajilom, potem posvetitev Krščanske ženske zveze presv. Srcu. Vse članice se vabite, da se pobožnosti polnoštevilno udeležite. Ako bode vreme lepo, gremo ob dveh popoldne k Sv. Urbanu. Abonma za sezonp 1924—25 po objavljenih pogojih za narodno gledališče v Mariboru velja le za one, ki se priglasijo najdalje do dne 15. t. m. Za kasnejše priglasnike bodo pogoji manj ugodni, oziroma abonma dražji. Torej je v interesu vsakogar, da se prijavi najdalje do gori imenovanega termina. Ljudski oder v Mariboru. Vabim vse redne člane in članice k važnemu sestanku, ki bo jutri, v četrtek, dne 12. t. m., ob pol osmi uri zvečer v dvorani v Lekarniški ulici 6. — Predsednik. Smetanova proslava. Glasbena Matica v Mariboru bo po dolgotrajnih zaprekah vendarle proslavila stoletnico rojstva češkega skladatelja Smetane s slavnostnim koncertom v nedeljo, dne 15. junija t. 1. predpoldne. Sodelovala bodeta Matičin pevski zbor in orkester ter odlični solisti, ki bodo proizvajali krasne instrumentalne, vokalne in simfonične skladbe Smetanove; natančni spored se bo še objavil. Glasbena Matica je imela izredne težkoče za to prireditev; že preskrba notnega materijala se je dalje časa zdela neizvedljiva. Konečno so pa vse ovire premagane in naš prvi glasbeni zavod bo na dostojen način slavil velikega sina bratskega nam naroda. Ker ima Matica ogromne režije, se je nadejati, da bo narodno občinstvo polnoštevilno napolnilo dvorano in apeliramo na vsa društva in zavode, da se opusti vsaka druga prireditev ob navedenem času. Opozarjamo na današnji oglas o otvoritvi nove kavarne in gostilne nasproti glavnemu kolodvoru v Mariboru. Kavarno je vzorno opremljena in docela prenovljena. Vsa čast tvrdkam, ki so predelavale. Imena so pri podjetnikih na razpolago. Dr. A. Jehart: •*; TA-AU Študijsko potovanje v orient >' - 1 • ! Slovencu je %' krvi, da rad roma in potuje, živahen je, brihten in vedoželjen, žene ga med svet, da bi se učil in dobre reči iz tujih krajev na domaci vrt presadi!. u-.. ■ \ (udi v orient, na ju trovo, v »Sveto deželo« so Slovenci že nekaterekrati potovali. Lela 1891 je bil tam rajni dr. F. Lampe, 1. 1898 prof. Jos. Zidanšek, 1. 1910 je bilo slovensko romanje v Sv. deželo, ki se ga je udeležilo 350 Slovencev. Vseučiliški profesor dr. Slavič je potoval 1. 1913. Vsi ti naši romarji in popotniki, so nam svoja potovanja tudi opisali in naše slovstvo šteje lepo število potopisnih črtic o orientu in o Sv. deželi posebej. Tele yrstice pa naj vam tudi opišejo potovanje v orient, toda potovanje, ki se še ni vršilo, ki bi bilo pa zelo potrebno. Mislim namreč študijsko potovanje v orient. Kaj je študijsko potovanje, kake namene ima in kako sem si ga zamislil, to vam obrazloži članek sam. Uvodoma omenim le, da študijsko potovanje ni romanje, ampak je studiranje, ličenje. Vsak rokodelčič mora v svet, da se razgleda po svoji stroki. Tudi znanstveniku je potovanje potrebno, vda si razširi duševno obzorje, profesorjem Sv. pisma pa Cerkev naravnost naroča, da morajo potovali v svetopisemske kraje. In kako tudi ne! Saj morajo dan za dnem govoriti o svetopisemskih krajih, o mestih, vodah, gorah, deželah, sto in sto reči omenja Sv. pismo, ki se dajo razumeti le iz krajevnih in kulturnih odnošajev svetopisemskih dežel. Siromak je svetopisemski profesor, ki govori o teh rečeh le toliko, kar se je naučil iz knjig. Pripoveduje o njih kakor slepec o barvah —. Iti mora in študirati svetopisemske dogodke na krajih samih, kjer so se godili, potem je bo s pridom razlagal— in čisto drugače ko pa iz suhoparnih knjigi In tako potovanje vam hočemo opisati. Stran 4. STRàZa. 11. junija 1921. I. Namen študijskega potovanja. Odkar smo se osamosvojili, se pridno gibljemo in trudimo, da bi si ustvarili tudi lastno, samoraslo vedo. In veliko smo že naredili. Zdi se mi pa, da so prav posebič svetopisemske vede v tem oziru pri nas precej zaostale. O silnem razvoju bibličnih svetopisemskih) pomožnih ved, o asrriologiji in egiptologiji imamo pri nas še čisto otroške pojme! In prav te vede segajo globoko v študij Sv. pisma. Tudi moramo na žalost priznati, da za višji biblični študij do danes nimamo niti lastnih učnih knjig. In kar je najbolj klavrno, še danes nimamo celotnega prevoda Sv. pisma, ki bi odgovarjal modernemu znanstvenemu razvoju biblične vede in ki bi bil jezikovno neoporekljiv. Na tem polju je še mnogo dela! In prva skrb mora biti temeljito pripravljeno in temeljito opravljeno študijsko potovanje v dežele Sv. pisma. Zakaj? Naj navedem-vsaj nekatere razloge! 1. Tako študijsko potovanje bi naj bilo priprava na slovenski prevod Sv. pisma, posebno Starega zakona. Da nam je tak prebod nujno potreben, tega 'menda ne bo treba dokazovati. Naš »najnovejši« celotni prevod. ki ga je priredil I. Vole 1856—1859, je jsicer dober, pa vendarle že jezikovno zastarel in sledi po večini Obroče dobro ohranjene za sodarje in kovače ima po zelo nizki ceni za prodati veletrgovina s surovinami IVAN SLUGA, MARIBOR, Tržaška cesta 5. Nadalje kupujem po najvišjih cenah staro železo, litino (Guss), vsakovrstne kovine, kosti, cunje, papir itd. ZVONARNA IN LIVARNA ŠT. VID HAD UUBUAMO vliva BRONASTE ZVONOVE v vseh velikostih za župne cerkve, podružnice in kapele po najnižji cenah. Kupuje stare in razbite zvonove po najvišjih cenah, nemškemu prevodu Alliolij-evemu. Biblična kritika je medtem zelo napredovala; napredovalo je tudi naše poznavanje semitskih jezikov in marsikatero mesto v hebrejskem izvirniku ali pa v latinskem prevodu sv. Jeronima umevamo in prevajamo danes drugače nego tistikrat. Tudi je dovoljena dandanes prevajavcu večja svoboda, seči sme po hebrejskem izvirniku na mestih, kjer je latinski prevod težko umljiv ali pa lekst oči-vidno pokvarjen. Novega, jezikovno in kritično neoporekljivega prevoda smo torej nu jno potrebni. Pa za prevajanje se je treba pripraviti. In prva priprava je obisk svetopisemskih krajev. Sv. Jeronim, zgled vseh prevajavcev Sv. pisma, se je šel pripravljat v Palestino, preden je začel svoj latinski prevod. Rajni dr. F. Lampe, ki nam je napisal »Zgodi e Sv. pisma«, sam pravi v predgovoru, kako se je pripravil na svoje delo: »Najprej mi je bilo na srcu, da hi si ogledal tiste kraje, kjer so se godili sv. dogodki. Upal sem, da bom tako bolje razumel, pa tudi bolje razložil sv. zgodbe. lies mi je Bog dal veliko srečo, da sem si spomladi 1. 1891 ogledal sv. kraje.« — Tudi naš bogoslovni profesor I. Zidanšek, ki nam je podal Evangelije in Dejanje apostolov v točnem, lepem prevodu, je prej prepotoval vso Sv. deželo. i (Dalje prih.) Premog iz svojega premogekopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wplfova ulica št. I—I. 107 Proda »e po ceni lepo, prav dobro obranjeno posestvo z vinogradom v bližini Maribora. Vpraša se v gostilni Scherag, Kamnica pri Mariboru. 359 2-T Lepa hiša s stanovanjem, sadonosnik m in poljem v Pobrežju se proda Vprašati Koroška c i5, dvorišče. 338 Gotove moške obleke, perilo za moš tt in že: ske, moške hlače in delavske obleke kakor tudi vse drugo tcamifàkturao blago od najcenejše do najfine-še vrste, nadalje gotove obleke za birmance kupite v trgovini F, Starčič, Maribor Vetrinjska ulica št. 15 3*9 Nov žepni vozni red, veljaven od 1. junija 1924 je ravurkar izdala Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in stane komad s poštnino vred 2 dinarja, brez poštnine 1.50 din. KNJIGA „V. KATOLIŠKI SHOO * V LJUBLJANI 1923 je izšla! Obsega 386 strani s 25 ilustracijami. V sešito broširanem formatu stane 60 dinarjev, po pošti 63 dinarjev, v krasni izvirni vezavi, ki se bo dobila od 13. junija dalje, 80 dinarjev, po pošti 83 dinarjev. 'Naznanjamo, da začne poslovati naša na novo olvorjena pcdružalca v Oelju. Aleksandrov^ cesta 4, ki bo vršila vse bančne posle, ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANICA D D, V LJUBLJANI. IVAN KOVACiC Koroška cesta 10 MARIBOR Velika zaloga stekla, porcelana, šipe za okna, ogledala, vsakovrstne posode, svetilke itd. Vse po najnižji ceni. : Točna in solidna postrežba! ; ijmui.mmwmi.jja. Edina slov tvrdka te stroke v Mariboru ! Poskusite in prepričajte se! krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro železje, kovano in vlito, giazevino kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah ŠL Arbeiter* Maribor, Dravska ulica 13. Zamenjam tudi staro železje. katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vlitina. mmumkum Najcenejše in najuspešnejše oglašujete samo potom Oglasnega zavoda Voršič, Maribor, Slomškov trs 16 Pojasnila brezplačno! mmmm Šlrlte^Stražo“! I Otvoritev nove kavarne in gostilne I * EUROPA“ * 99 V soboto, dne 7. t. m. oh 8. uri zvečer seje odprla nova, najmoderneje opremljena kavarna in gostilna »Europa« na Aleksandrovi cesti 45, nasproti glavnemu kolodvoru. Koncert na lok. Kavarniški prostori so izmed najelegantnejših v Mariboru, veliki, visoki in zračni, nanovo okusno preslikani, da nudijo vsakemu že sami ób sebi razvedrilo. Na razpolago vsa okrepčila, ki jih morejo nuditi največje velikomestne kavarne. Zaradi neposredne bližine kolodvora zlasti ugodno zatočišče za prihajajoče in odhajajoče potnike kakor tudi za domače in okoliško občinstvo. — Za obilen in stalen obisk se priporočata podpisana lastnika, ki jamčita za točno, solidno in najuljudnejšo postrežbo. Schweiger in Cizel. 336 . , «CfiWIslBisT «81 «iiZfSIft Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Odgovorni jvredaik: Vlado Pušenjak. izdaja konzorcij «Straže.*