<«Iwrac / la obrtnik ■utl bodo narodu vodnik 1 H TT a«kkkMi N-— za po! lota „ trza lna*amt*a aa aata lata D Hi ir-Inaaratl pa tarif u. • PS»-■nanlm apralaajaoi aa] a* prltafl zaamko za ad-(mr. — Hatranklraaa Kmetski list GlasHo .Slovenske Kmetske Stranke'. tm MdOTa «TO)aga dala mariJlToalt ■I ia)a. — Mata la tali •a t L|aU|aal. — Urad-■Utva la apram )a * Ljubljani * Kaiadfarakl ulM H. T. — Talatoa Mar. M. HM. — I M. MJM. Še nekaj gorkih I Bridke resnice, ki smo jih povedali v brk naši pokvarjeni gospodi, kmetom pa v pouk in razmišljanje, so naše slavne pokvarjence vseh vrst in vseh barv silno raz-togotile in danes se razlega od ljubljanskega »Domoljuba« in »Domovine« vse tja do mariborskega »Slovenskega Gospodarja« obupno javkanje in stokanje, kar je pač popolnoma razumljivo. Saj pravi že star slovenski pregovor: Resnica oči kolje — nobene stvari pa se pokvarjena gospoda bolj ne boji kakor tega, da ne bi kdo kmetom in delavcem povedal resnice, zlasti resnice o tem, kako bogataška gospoda kmete in delavce slepari in farba z gesli »vera je v nevarnosti« ali pa »narod je v nevarnosti«. Ta gesla meče gospoda med kmete in delavce zato, da jih raz-druži in razcepi, ko pa se kmetje med seboj prav pošteno skregajo za prazen nič, takrat se gospoda vseh barv prav lepo mirno in složno skupaj vsede za mizo in se v najlepši slogi pogovori, kako si bo delila kmečki denar in kako bo nepoučene kmete še naprej far-bala! Gosposko časopisje. Svoje namene je mogla pokvarjena gospoda uresničevati največ s tem, ker ima na razpolago vse časopisje v Sloveniji. Tisto časopisje se med seboj krega in tepe zaradi »liberalstva« in »klerikal-stva, da kar cunje lete na okoli, toda nikdar ne boste brali v teh listih, zakaj se gospoda tako »tepe« med seboj, tista gospoda, ki v raznih bankah in velepodjetjih tako lepo skupaj sedi in navadno ravno takrat, ko se njihovo časopisje najbolj »tepe« — za prazen nič seveda — složno sklepa, koliko procentov bodo zahtevali od kmetov za posojila ali pa kako drago bodo kmetom prodajali izdelke svojih labrik in kako globoko navzdol bodo pritisnili cene kmečkih pridelkov! Kadar se gre za izmozgavanje kmetov, takrat pokvarjena gospoda ni prav nič »liberalna« ali »klerikalna«, ampak dela lepo skupaj! Te resnice seveda ne sme povedati tisto časopisje, ki stoji pod komando pokvarjene gospode. Naš list je edini, ki sme in more zapisati brez strahu resnico tudi p r o U gosposkim pokvarjencem. In če hočejo kmetje, da bodo vedeli resnico, naj se naroče na svoj list, ki je danes samo naš »Kmetski list«. Kdo »hujska« kmeta? Pokvarjena gospoda nam očita v svojem časopisju, da mi kmete »hujskamo«. Tako-le stokajo gospodje kapitalisti: »Ni prav, da se hujska en stan proti drugemu, kajti vsi smo ljudje in vsi se moramo med seboj podpirati in radi imeti, ker kmet ne more živeti brez obrtnika in brez učenih ljudi, ti pa zopet ne brez kmeta.« Ali veste in razumete, kaj pomenijo take jokave in solzave besede? Če ne veste, povemo mi: Take besede so prazne flavze! Tako joka in stoka klerikalna gospoda takrat, če ji voda teče v grlo! Toda takrat, ko imajo pokvarjenci kmete enkrat pošteno na kolenih, takrat gospoda nič ne jamra, »da moramo vsi živeti,« am-Jpak takrat kmetu neusmiljeno zavija vrat! Tako je in prav nič drugače! Sedaj pa poglejmo še, kdo »hujska«. Ali je to »hujskanje«, če mi povemo kmetom javno, da imajo kmetje večino v naši državi in v naši deželi? Ali je to »hujskanje«, če mi povemo kmetom javno, da v demokratičnih državah odločuje večina? Ali je to »hujskanje«, če mi kmete javno pozivamo, naj bodo pametni ter se naj združijo kot kmetje v naši Slovenski kmečki stranki, da si kot večina pribore na zakonit način tiste pravice, ki jim kot večini po zakonu gredo? Ali je to ^hujskanje«, če povemo kmetom javno, da jih pokvarjena gospoda farba in slepari z vero in z narodnostjo? In kakšno »hujskanje« je to, če povemo kmetom javno, naj se izpametujejo in naj se osvobode vpliva pokvarjene gospode in naj gledajo, da bodo oni vladali brez komande gosposkih pokvarjencev? I Ne — ne — ne, draga gospoda, to ni »hujskanje«, ampak to je [pouk kmetom! Zakaj ne bi smeli j mi kmetom povedati in jih poučiti, j da imajo večino? Mar zato ne, da bi gosposki kapitalisti kmete lahko na vekomaj veke držali na špa-•gi kakor gosposke cucke? To ne bo šlo več! Mi ne hujskamo stanu proti stanu, ker toliko pameti imamo mi tudi, da vemo, da morajo vsi stanovi biti in vsi ljudje živeti. Takih naukov od te gospode ne potrebujemo in za to tudi ne gre. dre namreč samo za to, kdo naj gospodari in odločuje: Ali naj gospodari, odločuje in vlada kmečka večina po svoji volji in po svojih potrebah, ali pa naj odločuje maloštevilna pokvarjena gospoda v svojo korist (položaj vsak dan drugačen in se , , m ^ ----- za|Q ne more nikdar presojati po učenih knjigah, ampak samo po naravni pameti in preudarnosti. V nobeni knjigi ne stoji n. pr. zapisano, kakšno armado naj vzdržuje ta ali ona država, ker je to odvisno in na škodo kmetov! To je glavno vprašanje in prav nič drugega. Vse to slavna gospoda tudi prav dobro ve, toda hinavska, kakor je, tega ne pove, ampak se zvija in skriva za stokanjem, »da se mora- mo imeti vsi radi«. To je sicer prav od zmožnosti plačevanja davkov, lepo in tudi mi rečemo ljudem, naj Koliko davka pa zmore večina, o se imajo radi, toda če so pametni, tem bo pač vedela najbolj odloče-naj imajo kmetje najbolj radi sami' vati večina, pri nas torej kmetje. sebe in zato se naj čimprej otre sejo nepotrebne politične gosposke komande. Večino imajo kmetje, ne gospoda. Vlada naj kmečka večina po svoji volji, gospoda naj pa tako pleše in dela, kakor bo komandi-rala kmečka večina, ne pa narobe! Kmetje in šolani ljudje. Še ena stvar je, na katero se sklicuje pokvarjena gospoda proti nam in to je trditev, da so šolani ljudje veliko pametnejši kakor kmetje. O tej stvari objavljamo v današnji številki poseben članek in prosimo kmete, naj ga dobro prebero in preudarijo. Tu hočemo naglasiti le eno, kar se tiče politike: V nobenem svetem pismu, v nobenih medicinskih, nobenih jezikoslovnih in sploh v nobenih šolskih knjigah ne stoji prav nič zapisanega o politiki. To tudi v knjigah stati ne more, ker je političen Strokovna izobrazba šolanih ljudi pa je druga stvar. O tej pa tukaj ne govorimo. Mi govorimo samo o politiki. Zato pa ne sme več biti pri nas tako kakor je bilo in je žalibog še, j da bi maloštevilna pokvarjena gospoda izbrala med kmeti nekaj »zastopnikov« za nekake svoje »paradne« kmete samo zato, da potem ljudi ž njimi farba, češ, le poglejte nas, kako imamo mi kmete radi; v resnici pa odločuje samo gospoda, paradni kmetje pa morajo kimati — ampak biti mora tako, da bo odločevala in komandirala kmečka večina, ki si bo že znala med šolanimi ljudmi izbrati tiste, katerim kmetje zaupajo, ne pa, da bi gospoda izbirala med kmeti ljudi, katerim potem ne da do besede! To bo pa mogoče doseči le, če se vsi kmetje združijo v naši Slovenski kmečki stranki — pokvarjena gospoda naj pa stoka kakor hoče. Nekaj o šolanih ljudeh. Pri nas imajo ljudje še iz starih časov navado, da imajo priprosti ljudje, zlasti kmetje in delavci, silen rešpekt pred ljudmi, ki so po nekaj let hodili v šolo in ki na podlagi svojih šolskih izpričeval zavzemajo razne javne službe. Ta strah in rešpekt gre tako daleč, da kmetje še dandanes verjamejo, da mora šolan človek tudi v politiki biti mnogo bolj sposoben kakor pa ljudje, ki imajo pač od narave zdrav razum, a iz raznih vzrokov ;niso mogli po par let presedeti v šolah. Zato smatramo za potrebno, da razmerje med šolsko izobrazbo in naravno pametjo enkrat pojasnimo. Kaj daje človeku šola? Šola daje človeku samo strokovno izobrazbo, nikdar mu pa ne more dati pameti in razuma. Dokaz: i Fantje, ki jih narava ni obdarila s '»talentom«, morajo navadno iz šole ven! V šoli se učenci in učenke I lahko nauče tujih jezikov, uče se 'zemljepisa, zgodovine, naravoslov- ja. Na višjih šolah se uče pravnih, medicinskih in drugih znanosti. »Znanosti pa zahtevajo v prvi vrsti dober spomin. Med spominom in prirojeno preudarnostjo pa je velik razloček. V praksi n. pr. vidimo, da mnogi »učeni« ljudje z vsem svojim »spominskim« znanjem ne znajo ničesar napraviti, kar je dokaz, da šola preudarnosti (t. j. inteligence) nikomur dati ne more. Šola daje učencem na roko samo orodje za ložje in hitrejše mišljenje. S šolo je tako kakor z obrtjo. Brihten rokodelec napravi tudi z malo orodja nekaj, manj nadarjen rokodelec pa ne napravi nič posebnega, čeprav ima na razpolago največjo delavnico z vsem mogočim orodjem. Zato pa je treba šolane ljudi strogo razločevati od pametnih in razumnih ljudi. Šolan človek je lahko pameten, toda če je pameten in preudaren, to ni vsled šolanja, ampak po svojem prirojenem daru. Naj dokažemo to na nekaj praktičnih primerih iz življenja. Danes imamo v Sloveniji prav lepo število ljudi, ki imajo visoko trgovsko šolo. Kje pa je večina teh ljudi? Večina so zaposleni kot »šri-barji« pri velikih trgovskih podjetjih, torej tisti, ki odločujejo, navadno nimajo visokih trgovskih šol, pa so vseeno gospodarji — vsled svoje prirodne pameti. Po Sloveniji je znana tvrdka Pre-dovič. Ali mislite, da je imel ustanovitelj tega milijonskega podjetja kakšno šolo? Nekateri pravijo, da še ljudske šole ni obiskoval! Ampak pamet je imel in to pamet in razum, ki ga vse šole ne morejo dati! Drug slučaj: V kakšni deželi se pojavi želja, da bi se zgradila-kakšna železnica. Kdo naj o tem odločuje, ali naj se zgradi in kje naj teče? Mar juristi? 0 takih stvareh v celem pravu ni niti besedice! Tudi v medicini o takih stvareh ne stoji nič in ravno tako ne v svetem pismu. Inženerji pač vedo, kako se železnica gradi, več pa ne! Kako naj torej o takih stvareh odločujejo šolani ljudje?! Vsak vidi, da imajo oziroma bi morali imeti prvo besedo samo pametni ljudje, to je ljudje s prirodnim razumom, ki ga ima šolan človek sicer lahko, a ni da bi ga moral imeti! Strokovno znanje je spomin, to pa še ni razum! Politika pa ni nobeno strokovno sr.anje, ampak je samo stvar pre-j udarnosti in razuma, ki se ga v no-, beni šoli ne da naučiti. Zato je či-, sto napačna misel in trditev, da morajo tudi v politiki odločevati le šolani ljudje. Ne, ne! V politiki odločuje samo razum; dobro pa je vsekakor, če je razumen človek tudi šolan. Da pa si pridobi človek šolsko znanje, ni neobhodno potrebno, da obiskuje šolo. Dovolj je, če zna I brati. Kdor zna brati, si lahko tudi sam pridobi lepo spominsko znanje, brez šole. Pameti si pa ne more pridobiti iz nobenih knjig, j Zato je čisto napačna misel, da bi morali v politiki odločevati samo šolani ljudje. Strokovno znanje je sicer v politiki lepa pomoč, a glavno je prirojena pamet. ' Prirojene pameti in prirojenega 'razuma pa ima kmet ali delavec lahko ravno toliko ali pa še več kakor vsak doktor ali profesor. Ranjki voditelj nemških socialistov Bebel je bil rokodelski pomočnik, a kot politik je v državnem zboru posekal vse doktorje. Predsednik francoske republike Faure je bil izučen strojar, pa je postal vseeno prvi politik v državi, kjer gotovo ni premalo šolanih ljudi. Zakaj se torej ne bi našlo tudi med našimi kmeti nekaj ljudi, ki bi odločevali in ne samo pred šolano gospodo kimali ali se tresli pred njo od strahu? Zato pravimo mi: Kmetje skupaj' in otresite se komande raznih šolanih gosposkih politikov! —: Kmetje imajo večino in zato lahko sami prevzamejo komando v svoje roke. sko deklaracijo in osvetil zasluge onih, ki so si jih stekli s tem, da so jo prečitali v avstr. parlamentu, ko je Avstriji tekla že voda v grlo, pa imenuje »Slov. Gospodar« to »podlo očitanje avstrijakantstva« ter, da kmet žie ve kdo je ž njim trpel. O dobro ve, da so trpele doma žene, starci in deca, ko je bil on v strelskih jarkih in so morale same opravljati vsa težka dela, kakor ve tudi, kdo jim je z varljivimi besedami izvabljal zadnji krajcar za vojno posojilo. »Slovenski Gospodar« in pokvarjena gospoda. Na naš članek o pokvarjeni gospodi pravi »Slov. Gospodar« med drugim: »pri tem so si dovolili reči: Da bomo dobili ta- ke postave, ki bodo kmetom v korist, ne pa onim, ki nič ne delajo, ali pa prav malo, poleg tega pa od izmozgavanja kmetov sijajno žive! — s temi besedami je njihov list počastil naše duhovnike.« Ne vemo, kdo so njihovi duhovniki in kam jih prišteva »SI. Gosp.«. Mi smo govorili o pokvarjeni liberalni in klerikalni gospodi in ne o duhovnikih, za katere pa smatramo samo tiste, ki res vršijo duhovsko službo in jih tudi ne prištevamo tistim, ki ne delajo. Če njegovi duhovniki niso med temi, potem je lahko tudi pravilno, če jih »Slov. Gospodar« uvrsti med pokvarjeno gospodo. — Če stopiš mački na rep, zacvili. Naš pokret. (Konec.) Ko je prišla stranka na vlado, je rali ceste vzdrževati lastniki tistih bilo vse njeno zakonodajno delo zemljišč, kjer je cesta tekla. Vsled usmerjeno na cilj, da se pomnoži; tega je skoro vsa teža vzdrževanja neodvisna in svobodna kmetiška j cestnega omrežja ležala na kmet-posest. Šla je za tem, da postanejo j skem ljudstvu, dasi so ceste rabili dedni zakupniki, ki jih je bilo na'poleg kmetov največ industrijalci Vera je v nevarnosti^ In naše Finskem zelo veliko, svobodni in pravi lastniki zemlje, ki so jo obdelovali. Drugič, da se tistim kmeti-škim družinam, ki nimajo svojega stalnega doma ter se selijo »s trebuhom za kruhom« iz enega kraja v drugega — tudi teh družin je na Finskem zelo veliko — dodeli državna zemljišča in sicer pod pogoji, da more delovni človek takoj spočetka živeti od svojega dela. Ti dve postavi ste bili temeljna osno- in trgovci. Po dolgem odporu meščanskih strank je končno tudi v tem vprašanju zmagala kmetska stranka in sicer s tem, da je skrb za ceste prevzela država. Četruto gospodarsko vprašanje se je tikalo podpiranja poljedelske produkcije od strani države. Doslej je država podpirala veleindustrijo in trgovino z visokimi zaščitnimi carinami An cenenimi krediti. Za poljedelstvo se ni brigala ter so bile va, na katero se je postavil pro- subvencije in podpore zelo redke blem agrarne reforme v tej državi. Socijalna funkcija teh dveh zakonov se je kmalo pokazala, ker so in neznatne, podobne miloščinam. Sedaj se je vsled političnega vpliva Kmetske stranke stvar obrnila in morali veleposestniki sami gledati j meščanske stranke so morale pri-za kupci, katerim bi prodali tiste j stati na to, da poljedelstvo potrebu-dele svojih posestev, glede katerih J je državne podpore že zaradi tega, bi bili sicer lahko temeljem zakona da se med poljedelce zanese interes Z nobenim volilnim geslom klerikalci ne plašijo kmetov tako kakor z neprestanim vpitjem po vseh shodih, da je vera v nevarnosti. Mi smo sicer že parkrat naglasili v našem listu, da je klerikalno kričanje o nevarnosti za vero navadna volilna laž in smo ljudi opominjali, naj se vendar vprašajo, kje za Boga v Jugoslaviji je kakšnemu duhovniku prepovedano maševati, spovedovati ali obhajati in pridi-govati in kje je kakšnemu kristjanu pri nas prepovedano moliti ali hoditi k maši ali pridige poslušati? Mi tega do danes ne vemo! Ker pa bi le rali zvedeli, če se vendarle ne dogajajo kje v Sloveniji take stvari, smo se odločili razpisati sledeče nagrade: Deset tisoč dinarjev dobi, kdor nam pove kraj v Sloveniji, kjer bi bila državna oblast prepovedala maševanje. Deset tisoč dinarjev dobi, kdor nam pove, kje v Sloveniji je državna oblast prepovedala sploh kakšen cerkveni obred; Deset tisoč dinarjev dobi, kdor nam pove, kje v Sloveniji gonijo orožniki ljudi iz cerkve ali jih od cerkve odvračajo. Deset tisoč dinarjev dobi, kdor nam pove, kje v Sloveniji ne bi smeli poučevati duhovniki v cerkvi krščanskega nauka. Skupaj torej je razpisanih 50.000j dinarjev nagrad. To je prav lepa j svota, ki je vredna, da se človek za njo potrudi. Vse te nagrade veljajo seveda samo za prepovedi iz verskih ozi-rov. Eventualne prepovedi verskih obredov iz zdravstvenih razlogov (epidemij itd.) ne spadajo sem. Prepričani pa smo, da nam teh nagrad ne bo treba izplačati, ker se to, na kar so nagrade razpisane, v Sloveniji ne dogaja. Če pa duhovniki lahko neovirano poučujejo otroke in odrasle v krščanskem nauku, bodisi doma, v, šoli ali v cerkvi — dalje, če lahko ljudje molijo, kolikor in kadar hočejo, doma in v cerkvi — dalje, če duhovniki lahko nemoteno dele ljudem svete zakramente in ljudje sv. zakramente neovirano .prejemajo, kje je potem tista nevarnost za vero, o kateri klerikalci toliko kriče?! In zato pravimo: Ni v nevarnosti vera, ampak v nevarnosti so klerikalni mandati! To je tista »vera«, ki je res v nevarnosti, če bodo kmetje pametni in če se bodo enkrat naveličali delati tlako pokvarjeni klerikalni gospodi! Zopet ta »Slovenski Gospodar«. »Kmetski list« je točno ocbnil maj- prisiljeni jih prodati. To je bil poskus rešiti agrarno vprašanje brez nasilstev in revolucije. Drug problem, ki se ga je lotila finska kmetska stranka, je bilo davčno vprašanje. Poprej velika industrija, trgovska podjetja, kreditni zavodi itd. niso plačevali skoro nobenih direktnih davščin državi. Zemlja pa je bila z zastarelimi zakoni visoko obremenjena z zemljiškim davkom. Poleg tega je bilo kmetsko ljudstvo obremenjeno še z raznimi ]3osestni-mi davki, ki jih ostalo prebivalstvo ni bilo dolžno plačevati. Meščanske stranke so se ljuto borile proti odpravi teh krivic, ki so postajale vedno neznosnejše, kajti dohodki industrije in trgovine so naraščali, a dohodki poljedelcev padali. Gospodarska kriza na kmetih je Lila še poostrena, ko je po vojni padala vrednost denarja in je moralo kmetsko ljudstvo vse kar potrebuje pretirano drago kupovati. Končno je vendarle tudi v tem vprašanju zmagala kmetska stranka. Posebne davščine na kmetsko prebivalstvo in zemljišča so se odpravile, a uvedla se je dohodnina, kakor za vse ostale stanove. Kdor več zasluži, tudi več plača. za zboljšanje in povečanje produkcije. V državni upravi sami je naletela kmetska stranka na velike težko-če. Predvsem je treba dvigniti zanemarjeno izobrazbo ljudstva na kmetih. Učiteljstvo na deželi je bilo zelo slabo plačano. Zato so se mu prejemki zvišali in šole pomnožile. Uradništvo, ki je bilo za časov ca-rizma zelo mogočno, je še vedno trd oreh. Politika kmetske stranke gre za tem, da se število uradništva zniža in da se iz javne uprave odstranijo pretiranosti birokratizma ter se jo spravi v sklad z demokratičnim čustvovanjem ljudstva. Na Finskem živi, kakor že povedano, kakih 10 odstotkov Švedov, ki pripadajo večinoma buržoaziji. Oni ne prevladujejo samo v industriji, trgovini, financah, temveč tudi v šolstvu in v armadi. Njihov družabni upliv je zelo velik. Tako prevladujejo na univerzi in drugih višjih šolah švedski profesorji. Ko je započela finska učeča se mladina pokret, da šolstvo, armado in urade bolj »ponarodi«, to je »finizira«, se je tem nameram uprl velik del stare finske inteligence in skoro vsa finska buržoazija, ki se noče — »po- Tretje važno gospodarsko vpra-1 kmetiti«. Finci so namreč predvsem šanje, je bilo vprašanje vzdržavanja kmetje, med tem ko obvladajo mest-cest. Na Finskem se poprej država no kulturo Švedi. Tako ima tudi ta za ceste ni brigala, temveč so mo-j dežela svoj nacijonalni problem. f Kmetska stranka v teh vprašanjih ni nacijonalno šovinistična, nikakor ne namerava kratiti Švedom njihovih narodnih in jezikovnih pravic, stoji pa odločno na stališču, da imej na lastnih tleh domače ljudstvo pr- Nemčija. Bliža še novo zasedanje »Zveze narodov« in obenem tudi nove tež-koče, zakaj pred zvezo pride »Kitajsko vprašanje«, dalje vprašanje v narodni armadi, v trgovini in industriji. V socijalnem pogledu hoče fin vo besedo tudi v šolstvu, v uradih,1 izpraznitve Porenja itd. Sprva je Nemčija zahtevala, da se izprazni Porenje popolnoma, toda po zadnjih poročilih bo Nemčija le zahte-ska kmetska'strankaj da se rešijo vala, da se zniža okupacijska voj-socijalno - gospodarski problemi v ska za 10.000 mož, glede trdnjav državi mirnim potom, z uveljavlje-; na vzhodni meji bo pa zahtevala, njem večinskega demokratičnega da antanta podpiše, da je ta voja-principa v parlamentu in javnih ška kontrola zadnja. Ruski zunanji upravnih zastopih, brez nasilstev minister pičerin se še sedaj mudi in revolucije. Izpoveduje pa ob- jv Nemčiji. enem pravilnost in potrebo slojnega Predsednik republike Hinden-boja, ki ga konkretno vidi v odporu burg bo odstopil radi starosti, še finskega delovnega kmetsko - de- prej pa bo izdal oglas na narod. lavskega ljudstva proti švedski bur-žoaziji, s katero je zvezana tudi domača gospoda, ker ocenjuje lastni slojni interes višje kot pa narod, iz katerega je izšla. Nadalje vidi nujnost slojnega boja tudi v nasprotju med samoraslim kmetskim prebivalstvom in mestno kulturo, ki rodi nesamostojne ljudi, nezmožne za res potrebno produktivno delo, ki bi jih preživljalo. Ta mestna kultura uči človeka veliko uživati, a malo delati. Tisti, ki zapadejo strupu današnje mestne kulture, postanejo mehkužni, a redi jih propadajoča dežela, ki oddaja mestom vedno več ljudi in blaga. Ta boj je toraj obrambni boj kmetsko - delavskega prebivalstva proti družabni nadvladi in izkoriščanju meščanstva, in je zato v svojem jedru slojni boj. — Tako gleda na ta veliki Socijalni in kulturni problem kmetska stranka finske republike. A. Prepeluh. Volitve na Bolgarskem. Za vlado je glasovalo 537.000, a za opozicijo 530.000 volilcev, približno 50% na vsako stran. Po dobljenem rezultatu so mandati razdeljeni po strankah in grupah tako-le: Demokratski zgovor 167 (vladna grupa), socijalisti 11, liberalci 6, komnisti 5, obrtniki 6, stam-bolovisti 6, kmetska stranka 55, radikali 2, nevtralna lista 11 poslancev. Demokratski zgovor je sestavljen iz pet grup: demokrati Ljap- Cankova vlada je morala nazad- ■ Priporočam torej ponovno oblast-nje pasti in prišel je Ljapčev, ki je i nemu odboru, da doseže pri vladi, nekoliko boljši, a še daleč ne pred-' da se bodo odtegljaji, ki so se od- stavlja ljudske volje. Vso politiko vodijo še vedno »neodgovorni uradniki.« Ljapčeva vlada je šla na volitve in zbrala okrog sebe vse nazadnjaške elemente v takozvani »Demokratski zgovor«. Opozicija se je združila v »Železni blok«, kjer so bili v glavnem kmetje in delavci, ki so dobili 70 poslancev. Posebno so napredovali kmetje od 23 na 55 poslancev, kljub nasilju in zakonu, ki je mnogo ugodnejši za večinske stranke. Kakor vidimo se bolgarska kmetska stranka zopet učvrstuje in je že zopet druga najmočnejša stranka v Bolgariji. Kmetska misel z ubitim Stambolijskim ni prenehala in trdno pričakujemo, da bo prav kmalu zopet vodilna stranka na Bolgarskem. Balkan, Naš konflik z Albanijo še ni končan. Albanski poslanik Cena-beg še ni zapustil Beograd in vedno intervenira pri zunanjem ministru tegnili uradnikom v Sloveniji, tudi dejansko porabili za Slovenijo, zlasti tudi za naše poplavljence v Posavju. Poslanec Ivan Urok k predlogu o podpori za Kmetijsko družbo. Kot član glavnega odbora kmetijske družbe mi je dolžnost, da ob tej priliki povzamem besedo. Kmetijska družba nikakor ne stoji tako briljantno, kakor je omenil g. poročevalec. (Poročevalec Jakob Jan: »Aktivna je vendar!«) Da, aktivna je, toda s podporami. Ugotoviti moram, da se je tudi zelo zadolžila s tem, da je svoj delokrog razširila na celo Slovenijo in je morala nakupovati različne objekte itd. Torej je popolnoma jasno, da družba nikakor ne stoji finančno tako dobro, kakor je rekel g. poročevalec. Mfslim, da je večina izmed na^j iz kmetskega sloja in da je radi tega naša dolžnost, da obrnemo vso paž- Jugoslavija je vložila odgovor al- kmetijstvu in torej tudi druž-banskemu protestu pri Zvezi naro- m zadrugam, ki stojijo na stro- r 4 _ lrnTrnnm oto lDml 1 TVY\ rsf\ LrfJTOT'1 h 1P dov, v katerem pravi, da ni potrebna tu intervencija »Zveze na- Iz zunanje politike. Rusija. »Rusija se pripravlja na vojno,« tako se je izjavil ruski vojni komisar Vorošilov. Po prekinitvi angleško-ruskih odnošajev se je že začela borba med tema dvema največjima državama na svetu. Ta čeva, 60 mandatov; narodnjaki Bu- rodov«, toda eventuelni interven-rova 29, progresisti Danev 26,■ eiji se pa tudi ne upira. Aleks. Cankov 36 in radikali Naj-1 Nova rumunska vlada je uničila danov 16 poslancev. (nekatere zakone prejšnje vlade, Po padcu slavnega Stambolijske- ? dalje je odpravila vse takse na pega je nastala najbolj črna reakcija, trolej, ker je petrolejska produk-20.000 kmetov je bilo ubitih, med.cija zašla v težkoče in ker je mini-njimi večina kmetskih voditeljev, strski predsednik akcijonar petro-Nastala je krvava vlada Cankova. :lejskih vrelcev. W Iz ljubljanske oblastne 'skupščine« Poslanec Ivan Urek k \ blagajno iz tega, kar se odtegne „ - 'uradništvu v Sloveniji, pri nas do- predlogu za poplavljence. ma in naj se s tem pomaga Po- Govoril bom prav kratko. Kdor. plavljencem. be malo ali nič. Brežiški okraj je Pri nas nimamo tega. Nekateri kra-bil letos po poplavi silno hudo pri- Jj so že navajeni, da ihorajo vedno zadet. Vsa polja, ki so v bližini Sa- •J-T-5X! " " ve, Sotle in pritokov, so bila pod vodo. Ko so se dovoljevale podpore, sem tudi Sjaz interveniral na merodajnenl mestu; toda tam se mi je reklo, da niso razen uradnih številk nič posebej informirani, do-čim so dobili iz raznih drugih krajev zelo obširna poročila. Ker torej nismo v javnosti tako kričali, kakor drugi, radi tega tudi nismo dobili podpore. Kako hudo so pa prizadeti naši posestniki, naj Vam pokaže tale slučaj. Neki posestnik v moji bližini ima 15 oralov zemlje, toda že 14 dni potem, ko je pobral svoje pridelke, ni imel niti kilogram krompirja in niti liter koruze, četudi sta to pri nas glavna pridelka. Naši kraji so trpeli pod dvakratno poplavo in je na mnogih krajih vse uničeno. Radi tega je umestno, da ostanejo vsaj odtegljaji, ki se stekajo v državno borba je zaenkrat še prikrita, bo' zasleduje, kako razdelujejo razni i Dovolil bi si pripomniti še to, pa enkrat gotovo izbruhnila v pra- faktorji (Rdeči križ in drugi) pod- da so vse oblasti tudi že v prejšnjih vo vojno. V Varšavi je bil umorjen poro, ta ve, da dobi tisti največ, časih mnogo bolj upoštevale goto-ruski poslanik Vojkov in Rusija kdor najbolj kriči. Kjer pa prena-. ve kraje, nego naše. Drugod imajo dolži Anglijo, da stoji ona za tem šajo svojo nesrečo tiho, tam pa do- j električne centrale, vodovode itd., atentatom. Znano je, da Anglija podpira ruske emigrante in jih pošilja kot' špijone v Rusijo. Sovjetska vlada je dala 20 takih špijonov postreliti. Zapadna kapitalistična Evropa se zgraža nad tem krvavim dejanjem sovjetske vlade, seveda ko je Cankova vlada dala pomoriti nad 20.000 kmetov, je bilo za za-padno Evropo vse v redu. Pod geslom »Odgovor Angliji« zbirajo v Rusiji prispevke za zračno brodov-je. Najboljši odgovor Angliji pa je bil načrt ruskega generala Galena, po katerem je bil angleški eksponent general Čangcolin tako tepen od južne armade, da se je moral umakniti daleč nazaj in prepustiti glavno mesto Kitajske Peking južni armadi, ki ga v kratkem zasede. — V komunistični stranki sami, vlada že dolgo spor med Stalinovo in Zinojevo grupd. Po zadnjih poročilih, ki pa še niso potrjena, so bili prijeti Zinojev, Trockij in Radek, ki so bili znani ekstremisti. dobiti velike vsote. Naše Posavje je pa bilo v tem pogledu vedno prikrajšano. Računati morate še z neko miselnostjo naših ljudi, ki je ostala izza avstrijske dobe. Prebivalstvo bivše Štajerske, ki pripada sedaj ljubljanski oblasti, še vedno ne zaupa »Kranjcem«. Ko je šlo za to, da se nekateri deli bivše Štajerske priklopijo ljubljanski oblasti, so bila mišljenja med našimi ljudmi zelo različna. Ljudje so se bali, da Ljubljana ne bo skrbela zanje niti toliko, kakor so pričakovali, da bo skrbel zanje Maribor. Radi tega moram tudi iz tega stališča priporočati oblastnemu odboru, da stori vse potrebno, da se bo odstranila ta miselnost naših ljudi in se z dejanji pokazalo, da strah pred nekim mačehovskim postopanjem z nami iz Ljubljane ni bil upravičen. kovnem stališču, izmed katerih je pri nas edinole imenovana Kmetijska družba. Kmetijska družba je prišla v težak finančni položaj tudi radi brezvestnih špekulantov, ki so skušali uničiti družbo z umazano konkurenco. Od naše strani je potrebno, da pokažemo vsaj dobro voljo in da pomagamo družbi kolikor je v naših močeh. Ona trditev, ne vem od katerega gospoda od večine, da se ni vložila od strani Kmetijske družbe nobena prošnja, nikakor ni utemeljena. Kajti imam prepis prošnje, katero je sklenila družba 14. aprila 1927 in poslala oblastnemu odboru. Ta prošnja se glasi: »Oblastnemu odboru v Ljubljani. Podpisana družba priredi meseca septembra povodom svojega 160-letnega obstoja jubilejno kmetijsko razstavo, ki bo obsegala vse panoge našega kmetijstva in ki naj pokaže dosedanje uspehe na polju kmetijskega napredka. Kako je ta razstava zamišljena, je povzeti iz programa, ki ga v prigibu priložimo. Ker bo ta spominska prireditev zahtevala velike stroške, se je podpisana družba obrnila na poljedelsko ministrstvo in zaprosila primerno denarno pomoč, kar se toplo priporoča tudi oblastnemu odboru.« Znesek, ki se je dovolil za raz-siavo družbe, je vsekakor hvalevreden, ali treba je strogo ločiti razstavo od notranjih potrebščin družbe. Pomisliti moramo, da mora skrbeti Kmetijska družba tudi ta strokovno izobrazbo, kar moramo na vsak način podpirati. Seveda ne moremo dajati takoj milijone ali stotisoče naenkrat, kar sami nimamo, toda naj se pokaže vsaj dobra volja. Prosim, da se zato moj predlog sprejme. Predlagam sledeče: »Oblastnemu odboru se naroča, da po finančni možnosti podeli podporo Kmetijski družbi za razširjenje strokovne izobrazbe.« Shodi in prireditve. I Po pozdravnem predsednikovem nagovoru so zapeli pevci primer- Tudi v Drtijski občini so bile.vedati, da so bili tudi poslanci SLS , , . - volitve v nedeljo. Pri prejšnjih vo- deležni, ko so se velikanska bre- Ponikva ob j. ž. V nedeljo dne Pesem? d°maci gosP- 'zuPmk Pa lltvah naši sploh liste niso mogli mena naložila na kmetska breme-19. jun. ob 8. dop. se vrši zborova- f b!agoslovi1 n(>vo ?,tavbo, nakar sestaviti in je bilo vseh 9 odborni-.na. In kakšna bremena! Tudi na — -----'-----1e se gosp- zastopnik direktorja kov SLS. Pri nedeljskih volitvah avtonomijo je pozabil. Pozabil je pa smo mi dobili 64 glasov (4 od- j tudi povedati, da je SLS glasovala bornike) lista SLS 88 glasov (5 za oprostitev korupcijonistov ter odbornikov). Pri oblastnih volit- proti izenačenju davkov, zamolčal vah, kjer sta Moravče in Drtija vo- j je tudi, da niso poslanci SLS 6 do lili na skupnem volišču, je bil re-,7 let za kmeta storili čisto nič, ka-zultat SLS 380, SKS 87, SDS 16 gla- kor glasovali vedno za večje dav- nje »Slovenske kmetske stranke, J,®.,8§ . g°sp , , , , na katerem govori tov. minister n drz" zelezmc v ^P* besedah orne-r Ivan Pucelj pomen nove zgradbe ter z vskli- ' Na Sv. Petra in Pavla bo dopol- K01"™ Priljubljenega kralja zadan shod v Novem mestu, popol- kl^C1-, 7- F? nam Je dne pa na Rakovniku pri št. Ru- 'u 12 ^f*1® pnpelJal 86 za V,Se pertu. Na obeh shodih govorita dob.ro vnetega g" srezkega, Podpredsednik HSS Štefan Radič in TgT T^ •,0dbm° poslanec Pucelj. mnogo drugih udeleznikov, se je _____J ravil slikovit sprevod: jezdeci v na rodnih nošah sov. Če pa primerjamo sedaj rezultate obeh občin s skupnimi rezultati oblastnih volitev, pa je razmer-.i«««« i.uM1I z zastavo, godba, šol-'je sledeče pri oblastnih SLS 380, Kmetski hranilni in POSO- v mladina, dekleta v narodnih1 pri občinskih 266, SKS pri oblast-iilni rinm - , , ! nošah, gostje s pripravljalnim od- nih 87, pri občinskih pa 197. Po- Jimi aom, r. Z. Z O. Z. V,borom in drugo občinstvo v 15 mi-,leg tega pa je precej naših glasov Ljubljani, Tavčarjeva lil. 1 nut oddaljeno Žabnico, kjer se je pri Vrhpoljski listi. ' x i . * v . . .... razvila prijetna, neprisiljena vrtna1 sporoča, da izplačuje dobitke 13. veselica na Miklavževem vrtu. I Štajersko, kola V. razreda Drž. razredne lo-, „,. I T„„„„„ t7 a , . terije od 15. t. m. do vštetega 28. Mirna Peg- V soboto smo Pok°-! ,.Jaremna- V nedeljo, dne 12. ju-septembra t. 1. Vsem zunanjim! Pali na§ega najboljšega tovariša i niJa smo imeli pri nas.kar dva se-igralcem dopošlje te dni Uradno i A1W Hudeta- Bil je več let žu-lstanka> m sicer gg Žebot m Zupa- listo izžrebanih dobitkov za V. razred 13. kola. i Dopisi. Kranjsko. Suhor pri Metliki. V naši obči- pan, načelnik gasilnega društva, odbornik gasilske župe novomeške itd. Povsod kjer je bilo kako delo za javnost je bil on voditelj in nesebičen delavec. Družina je zgubila skrbnega očeta, a mi smo izgubili svetovalca in voditelja. Vsak dan nam je huje za njim in sedaj šele prav vemo, kaj smo izgubili. Dragi leuiki. v naši oDci-|Lojze Bog naj Ti bo lačnik za m zupanuje nas vrli pristas Štub-j Tvoja dobra deJ mi te bomo ler, p. d. Nacek, z njemu lastno ohranili v časti in spominu. -spretnostjo v splosno zadovoljnost. žalujoči Mirnapečanje. tBranvfeli.teGgiaavnPaa JrT " TT T^ tovariš Košir. Klerikalci so proti , nsam imeh obcmske volitve, naši stranki skovali svojo listo za;kl SO na n°vo pokazale kako trdno občinske volitve; seve na komando £ (^ana, k™ctska na" od zgoraj - na podlagi discipline? f01.kfl!i a je kmetska za-Pa ta disciplina je piškava. Na li- rednost našega ljudstva. Nasproten niisn ni« r, h«*«™ in mkl 80 sh letos samo radi tega v nič sta imela shod SLS. Poslanec Žebot je hvalil na vso moč delo poslancev SLS v Beogradu za časa, kar so bili v vladi. In sicer so dobili nazaj deželno premoženje, plačevanje davka z 20% boni, znižanje taks, odpravljanje prijave vina ter mnogo drugega. Seveda je g. Žebot pozabil ali pa ni hotel po- ke. In takim poslancem bi mi naj dali zaupnico, kakor je zahteval predsednik shoda? Kljub temu je bilo nekaj takih, ki so ploskali v znak zaupanja, menda bi nekateri klerikalci tudi takrat ploskali, ko bi dobili vsak dan po 25 batin, ali jih obesili celo na vislice. G. Zupa-nič se je hvalil, kako zidajo oblastni poslanci SLS; samo to je pozabil povedati, da zidajo s kmetskim denarjem. Velikanski proračun je seveda zamolčal, ki ga bodemo morali poravnati z našimi davki. Torej ubogi kmet naj le samo moli, dela in plačuje. Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«. ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge! Rasne politične Naše nagrade. V današnji števil- ko ne zbode in ne razjezi, kakor ki razpisujemo pet nagrad, vsako po deset tisoč dinarjev. Na ta razpis še prav posebno opozarjamo ne^bivTegaPžupanJ na dopustu Ink" 1 ,v°litve in SO odbili kompromisne pristaše in prijatel e s pros-vS^^^STS^L ker s° bili PrePri6ani> da bodo do- njo, da seznanijo ž njim tudi kle-tretie liste kfie naneHena oro« ogromno večino. Toda račun se rikalce v svojih občinah, da bodo tovarišuKošir u NaŽ kSrikalci soIJe izka/f! za ?aPačTega in volitve z!asU klerikalni kmetje spoznali, SS IS ker Nadine mS P°trdile naŠO trditeV' da nas je kako jih Pokvarjena klerikalna go->Kunstni«, ces ker Wacku ne mo- gez eno tretjino kar od početka j spoda vleče in farba. Gola laž v »Slovencu«. Kako se kuhajo »gole laži«, naj pojasni tale slučaj. Hrvatski Pučkaši (pri- j v. . . ... v.>. nut 1x10 ivai uu 1/un lr\ 11 remo ao živega aajmo uaariti po ustanovitve naše stranke. Koliko njegov, desni roki (Koširju), samo gospodarskih treb ima naša ob_ da se v občinskem odboru niega v. „ , . , . K . , ..... iznebimo Pa naibrž ne bo nič kru Cma' kl bl se dale vse uzadovolPti> «rv«»».i hrtTmntf bomckru- kQ bi imeli sposobne gospodarje, staši Hrv. Pučke Stranke, katere na iz ie moKe. Živinski sejmi so nujno potrebni za Semič. Nasa poštena kmetska okoliš in občina bi imela pri tem misel dobiva v tukajšnji fari razmah, kakor ji gre. Prvič je vložena lista naše stranke z odločnim nastopom SKS, na kateri so imena zavednih mož, ki se ne sramujejo biti slovenski kmetje. Proti tej so vložene menda kar štiri liste, ki se skrivajo pod raznimi imeni. Bodo bržčas dve klerikalni in dve demokratski. Toliko volilcem v vednost, da bodo znali, katero stranko voliti. V občini Črešnjevec pa je vložena samo ena lista in ta Slov. kmetske stranke; proti tej se ni upala nobena stranka liste vložiti. Tako je in nič drugače in tako je prav. Iz Žabnice. Na binkoštni pondeljek po prihodu popoldanskega lepe dohodke, toda klerikalcem za vse to ni nič, samo, da so strankar-ji pa so zadovoljni. Naš tovariš En-gelman je mnogokrat že povedal, kaj je vse potreba in kako se da tudi gospodarstvo v občini dvigniti, ali vse je zaman pri strankarskih zaslepljencih. Davno je že sprožil misel za živinske sejme, ki so silno potrebni, toda dosedanji občinski odbor ni stvari nikdar resno vzel. Pri volitvah je dobila naša lista 23 glasov in 3 odbornike, klerikalna pa 39 in 4 odbornike. Moravče. V nedeljo 12. junija so se vršile pri nas občinske volitve. Imeli smo 5 skrinjic in sicer: Prva je bila naša, druga, četrta in peta so bile SLS, tretja pa je bila vlaka iz Ljubljane smo tu otvorili združena lista vseh strank iz Vrh- novo postajališčno zgradbo »Bitnje —Žabnica«. Kakar nalašč nam je naklonilo nebo ljubko solnce, do-čim je dopoldan kazalo še prav slabo. Postajališčno poslopje je bilo lepo okrašeno z venci in mlaji. Ob prihodu vlaka je pozdravila šolska mladina z zastavicami prihajajoče občinstvo, domača godba je pa zasvirala lep komad v pozdrav. — poljske podobčine. Rezultat volitev je sledeč: Naša lista 133 glasov (6 odbornikov) združena gospodarska za Vrhopolje 57 glasov (3 odbornike) vse tri liste SLS 178 glasov (8 odbornikov). Pri prejšnjih obč. volitvah sta bili samo 2 listi, SLS je takrat dobila 239 glasov (13 odbornikov) SKS 59 glasov (4 odbornike). sestra je Slovenska Ljudska Stranka) bi radi obračunali z Radičem. Zato so želeli za bodoče državno-zborske volitve napraviti sporazum z Zajedničarji (federalisti in pravaši). Glede te zveze so se dalje časa dogovarjali, in sicer so v imenu Pučkašev vodili dogovore predsednik Barič, tajnik Šimrak in Matulič, urednik »Narodne Politike«, v imenu Federalistov Bazala, Žanič in Miškulin in od strani Pravašev in Bučevcev Karlovič, Pavelič in Buc. Političnega sporazuma Pučkaši niso hoteli skleniti, ker imajo še toliko moštva, da svojega programa ne prodajo in se nočejo mešati s kapitalisti. Sporazuma samo za bližnje volitve in proti Radicu pa druge stranke ni če vidijo, da se jih nihče ne boji. Oni so bili namreč vafenr, da jp moral kmet kar na trebuh pasti, samo če je kdo izgovoril ime kakega klerikalnega politika. Odkar pa smo mi začeli v našem listu kmete probujati in izobraževati in jih opozarjati, naj vendar ne bodo tako bedasti, da hi se sploh česa hali, najmanj pa pokvarjene gospode, je na vseh straneh ogenj v strehi! To je najboljši dokaz, kako zelo smo imeli in imamo z našimi nauki prav. Pokvarjena gospoda prav dobro čuti, kako ji počasi, toda sigurno, vajeti nad kmeti lezejo iz rok in kako se kmetje vedno bolj zavedajo svoje politične moči in veljave, ki jim po vsej pravici gre, ker so kmetje v ogromni večini v naši deželi in državi. Zato pa gospoda milo tarna in stoka kakor berač na božji poti, češ, kaj bo z nami, 'če kmetov ne bomo mogli več farbati! Zato pa preklinjajo naš list na vse pretege, kjer ga morejo, ker vidijo, da je naš list res kmečki list, ki kmete uči in dela za njihovo osamosvojitev iz krempljev pokvarjene gospode, nikakor pa kmetov ne farba s praz' nimi čenčami o »liberalstvu« in »nevarnosti« vere, ker noče po- so hotele skleniti. Pučkaši se se-1 kvarjencem pomagati, da bi kmete daj jezijo, ker ž njimi za volitve (kar za večne čase držali na svojih nobena hrvatska stranka noče verigah. skleniti zveze. »Slovenec« pravi, da je ta trditev gola laž in da je le Pučka stranka odklonila vsak kompromis z drugimi strankami. Slovenčevi« uredniki so slabo informirani o razmerah na Hrvatskem. Nobena reč na svetu gosposkih pokvarjencev vseh vrst in barv ta- Klerikalna agitacija z »uspehi«. Na klerikalnih shodih govore klerikalni govorniki največ o svojih uspehih, ki so jih baje dosegli za kmete. Težava pa je v tem, da teh uspehov, o katerih vedo gospodje toliko povedati, prav nikjer v Sloveniji, ampak že prav noben kmet ne čuti! Nepobitna resnica, ki jo jflir Noben« Meja in nobena misel nI zmagala brez žrtev. -.—-—p,,..............■ >n»innri-i^rutrniimr^it^fMnmTLii«^—' ""TirniiiriTiuini 'iiTrrmrrr~*^'TrrTr~rtff*T"Tr''*M'J**MM*^ ....... vsak kmet vsak dan doživlja in čuti, je to, da je življenje za kmeta vsak dan težje. f Kje so tukaj »uspehi«?! 0 uspehih se da govoriti le tedaj, če jih ljudje čutijo! Tega pa pri nas ni! Če pripovedujejo gospodje dolge storije o tem, kaj sp vse v državnem in v deželnem zboru predlagali, je to prav lepo, ampak to še ni uspe h. Če mi kdo pravi, da se bo zame zavzel pri kakšni posojilnici, da dobim posojilo, je taka ljubeznivost prav hvalevredna, ampak dokler ni posojilo izplačano, meni ni pomaga-no! Pravih in resničnih uspehov SLS kmetom ne more pokazati, ker jih nima. Ali pa morebiti smatrajo gospodje za »uspehe« svoje glasovanje v parlamentu za rešitev raznih korupcionistov? Glede davkov itd. pa naj kmetje kar med seboj drug drugega vprašajo, koliko morajo plačevati in kakšne so cene življenskih potrebščin, obleke in orodja, pa bodo takoj našli odgovor na klerikalno farbanje z »uspehi«. Počasi se oči odpirajo. V nekem dopisu o občinskih volitvah v Celju beremo v »Narodnem dnevniku; dne 11. junija: »So sicer ljudje, ki mislijo, da je vse dostojanstvo človeka v tem, da trobi vedno eno in isto in če je bil njegov ded »klerikalec«, da mora tudi on izkazati se z leseno sabljo v boju med »liberalci« in »klerikalci«. Takim reakcionarnim ljudem seveda ni pomagati in če so ti ljudje ponosni, da so prespali svetovno vojno in vse povojne velike dogodke, potem se naj grejo kar še naprej »liberalce« in »klerikalce«, kakor pred vojno. Toda moderna doba ne pozna takih zastarelih stvari, temveč nova doba je postavila nove probleme.« — Dostavljamo: Eden takih novih problemov je vprašanje osamosvojitve kmetov izpod jarma in komande pokvarjene gospode in zato je za kmete že skrajni čas, da se združijo v Slovenski kmečki stranki in se z združenimi močmi in složno bore za to, da bodo oni komandirali nad gospodo in ne gosposki pokvarjenci nad njimi. Poziv. TEDENSKI KOLEDAR. Usodna elementarna nesreča v, ljubljanski oblasti me zopet sili,' da apeliram na človekoljubje in: radodarnost prebivalcev ljubljanske oblasti. V Starem trgu v črnomaljskem srezu je uničil dne 21. maja t. 1. silen požar osem hiš z gospodarskimi poslopji, vsemi hlevi, skednji, svinjaki in kletmi, z vsem orodjem, obleko, živežem in krmo, upepelil trem trgovcem vse zaloge in več obrtnikom vso opremo. Poginila je živina, pokončani so sadovnjaki in vrtovi. Devet posestnikov s 40 dru- žinskimi člani je brez strehe in ob premoženje; nizke zavarovalnine ne morejo kriti prizadetim ogromne škode, ki znaša preko 3,700.000 dinarjev. Da se olajša nesrečnim pogorel-cem beda, pozivam prebivalstvo ljubljanske oblasti, da jim pomaga z milimi darovi, ki jih sprejemajo: v Ljubljani veliki župan in mestni magistrat, na deželi pa vsi srezki poglavarji in oblastva, ki jih bodo oni določili. Veliki župan: Vodopivec. 19. junija, 20. junija, 21. junija, 22. junija, 23. junija, 24. junija, 25. junija, nedelja: Julijana. ponedeljek: Silverij. torek: Alojzij, sreda: Pavlin, četrtek: Agripina. petek: Janez Krst. sobota: Prosper. SEJMI. etfigarju Novice in razno. Velika izbera raznega perila, modnih bluz, nogavic, kravat itd. se dobi po nizkih cenah pri IGN. ŽARGI, Ljubljana. Vsem krajevnim organizacijam smo poslali okrožnico, v kateri prosimo organizacije, da zbirajo prispevke za pogorelce v Starem trgu. Precej organizacij se je prošnji že odzvalo z lepimi zneski, prosimo tudi ostale, da priskočijo tovarišem na pomoč v nesreči. Devetim posestnikom je zgorelo vse, da so popolni berači, vzajemna pomoč je naše geslo, zato delajte vsi in zbirajte prispevke za reveže. Vsak daj nekaj, vsi* skupaj bomo dali precej in s tem olajšali trpljenje ubogih pogorelcev. — Ako kje niste prejeli okrožnice' in položnice, nam sporočite pa Vam jo pošljemo. — Tajništvo SKS, Ljubljana. Poprava mostu pri Bledu. Gradbeno ministrstvo je odobrilo kredit v znesku 1 milijona dinarjev 'za popravo mostu preko Save pri J Bledu, ki ga je porušila velika povoden j meseca novembra lanskega leta. Državna podkovska šola se je preselila . iz Sela pri Ljubljani v Ljubljano, Poljanska cesta 59, v prostore Kmetijske družbe za Slovenijo. Pomembna obletnica v Škof ji Loki. Škofja Loka, to staro, prijazno mestece na Gorenjskem, slavi letos velepomembno obletnico — 300-letnico, odkar je zadobila deška šola svoje lastno poslopje. Proslava se vrši v nedeljo, 26. junija ob 9. uri na telovadišču deške šole. Šolsko upraviteljstvo je pretekle dni razposlalo nekaj pismenih vabil širom naše domovine živečim bivšim učencem; vabljeni so pa seveda prav vsi in naj jim velja to obvestilo kot prijazno vabilo k temu redkemu slavju. Mnogi bodo porabili to priliko, da se po dolgem času sestanejo s svojimi enakolet-nimi šolskimi tovariši in na prijeten način obnove stare spomine na detinska leta. — Kdor se namerava udeležiti skupnega obeda, naj to kratko javi upraviteljstvu deške šole vsaj do 24. junija. Za cesto na Rakeku. Finančno ministrstvo je odobrilo kredit v znesku 706.000 dinarjev za gradnjo ceste k carinarnici na Rakeku. Nagrade društvom in kulturnim ; delavcem. Uprava kraljevega fonda za nagrado dela na kulturnem, gospodarskem in prosvetnem polju 'je priznala med drugim za letošnje leto sledeče nagrade: 25.000 Din Engelbertu Ganglu, starosti JSS v Ljubljani, 10.000 Din Prosvetni Zvezi v Ljubljani, 5500 Din Izobraževalnemu društvu na Jesenicah in Kolu jugoslovanskih sester Mo-ste-Sv. Peter v Ljubljani, 5000 Din Josipu Lapajnetu, šolskemu upravitelju v Cerkljah, 5000 Din Stanku Gradišniku, učitelju v Št. Ilju, in Josipu Lustiku, šolskemu upravitelju v Prekmurju. — Nadalje po 5000 dinarjev Jakobu Špalirju, gozdarju v Mariboru, in Viktorju Engelmanu, gozdarju pri Jelšah. Po 2500 Dinarjev Sokolskemu društvu v Gornjem Logatcu in slovenski župi skavtov v Ljubljani. k Radi razžaljenja veličanstva je bil obsojen te dni pred okrožnim sodiščem v Mostarju Mijo Perku-šič, 23 leten težak iz Dračeva, na tri leta težke ječe. Ekspozitura okrajnega glavarstva se ustanovi v Škofji Loki. Tozadevni odlok je bil podpisan od ministra za notranje zadeve. S tem je ustreženo dolgotrajni želji prebivalstva. Carinarinca v Dravogradu. Generalna direkcija carin v Beogradu je odobrila, da se še letos zgradi novo carinsko poslopje v Sp. Dravogradu. 20. junija: Litija, Sv. Vid pri Blokah, Bučka, Nova cerkev. 21. junija: Moravče, Velika Loka, I Lašče, Peklo. 22. junija: Št. Jur ob juž. žel., Sev-. niča, Šoštanj. 23. junija: Dole pri Litiji, Škoc-jan, Tržišče, Loka, Buče, Šmarje pri Jelšah, Vrenska gorca. 24. junija: Črnomelj, Št. Jur pod Kumom, Črmošnjice, Drnovo, Škofja Loka, Bohinj. Bistrica, Rovte, Mirna, Češnjice, Ribnica, Višnja gora, Sv. Jur ob Taboru, Konjice, Laško, Sv. Lenart v Slov. goricah, Podsre-da, Ljubno, Štrigova. VREDNOST DENARJA. Din 56.70 Din 3.14 Din 8.— Din 1.68 Din 2.23 Din 13.49 Din 10.95 Za 1 dolar Za 1 liro Za 1 avstr. šiling Za 1 češko krono Za 1 franc. frank Za 1 zlato marko Za 1 švic. frank i Nenavadno darilo prestolonasledniku. Nedavno je vrgla Živku jMiletiču, ekonomu v Viševcu pri Rači, petletna ovca 5 jagnjet. Ker , so taki slučaji zelo redki, je po-' klonil Miletic sedaj vseh petero jagnjet prestolonasledniku Petru. Pazite na tehtnice! Spoštovana kmečka posestnica nam v daljšem pismu opisuje na obširen način, i kako je na ljubljanskih tehtnicah . tehtala vola, ki ga je prodala me-' sarju. Na eni tehtnici je vol tehtal dne 7. t. m. 790 kg, na drugi tehtnici pa, kjer je bil vol tehtan še istega dne, pa samo 720 kg! Na , tretji tehtnici pa je vol tehtal 24 ur pozneje zopet 765 kg! To je vsekakor kolosalen nered in mi pozivamo oblast, da napravi v tem oziru | čimprej red, ker pomeni za kmete Itako tehtanje silno škodo. SZTSKI HRANILNI IN PO BoCun poStne hranilnice St. 14357 rcg. zadr. z neomej. zav. Brzojavke .Kmetski dom". Telefon St. 2S47 ----»— -——- —• m vsa v* »i. v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 1, pritličje vloge na knjižice Daje: © Posojila na vknjižbo, proii poroštvu ter zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod _ najugodnejšimi pogoji. PooblaSfeni prodajalec srelk državne razredne loterije. Obrestuje e% čistih brez odpovedi VeCJe stalne vloge In vloge v lekoCem računu po dogovoru. Preskrbuje: Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje ter čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta. Uradne ure: r Vsak delavnik od 8. —12.1/, in od 3. — A.% Podružnica v KAMNIKU na Glavnem trgu. v- •.'• Dražba lova v Brežicah. Ker poteče zakupna doba lovišča nekdanje občine Brezje s 30. junijem 1927, zakupna doba lovišča občine Senovo, s katero se je združila ob čina Brezje v eno občino, pa šele 31. maja 1930, se bo lovišče nekdanje občine Brezje dalo za dobo do 31. maja 1930 za enkrat še samostojno v zakup na javni dražbi dne 2. julija 1927 ob desetih na okrajnem glavarstvu v Brežicah. Izklicna cena znaša 100 Din. Roparski napad v Ljubljani. V nedeljo 12. t. m. zvečer je delavec Viljem Grah napadel branjevko Jero Ažman v njeni baraki, ji z nožem prerezal vrat in nato pokradel denar, zlatnino in druge stvari, ki jih je našel v predalih pulta. Skoraj nezavestno branjevko so takoj odposlali v bolnico, roparja pa na nekem skednju aretirali. Oče obstrelil sina. Pri Sv. Jur- ju v Slov. Goricah je v prepiru obstrelil z revolverjem 78-letni prevžitkar Lorber svojega sina Franceta, katerega je nato mariborski rešilni oddelek prepeljal v mariborsko bolnico. Kljub nevarni rani je upati, da bo sin okreval. Žrtev avtomobilske nesreče pri Kranju. Preteklo sredo je v deželni bolnici v Ljubljani umrl trgovec Franc Pavlin iz Siska vsled poškodb. ki jih je dobil ob priliki au-tomobilske nesreče pri Kranju. Železniška nesreča. V soboto se je pripetila na postaji Litiji težka železniška nesreča. .Na postaji je vstopil v vlak 21-letni čevljarski pomočnik Miroslav Tišlar. Ker je bil vagon prenapolnen se je vse-del zunaj na stopnišče in zadremal; Sunek je vrgel Tišlarja pod vlak, ki mu je odrezal nogo pod kolenom. Ponesrečenca so potem, ko so ga za silo obvezali, pripeljali v ljubljansko bolnico. Strela je ubila v Gorenjem Logatcu 13. t. m. Ivanko Čuk, ko je bila s svojimi starši na njivi. Strahovito neurje in toča. Pretekli ponedeljek je zavladalo v mnogih južnih krajih naše države silno neurje, sneg in toča. V Beogradu in okolici je padala kot oreh debela toča in napravila na pose-vih veliko škodo. Samomori učiteljev. V Krškem okraju se je izvršilo zadnje čase več samomorov med učitelji. Najprej se je ustrelil učitelj Špenko, ored kratkim pa se je ustrelil v j Leskovcu nadučitelj Černe in v Vidmu pri Krškem si je prerezal trebuh učitelj Pavlovič. Prepeljali so ga v bolnico. Gradnja Jadranske železnice. V najkrajšem času prično s trasira-njem normalnotirne železniške proge Beograd—Tuzla. Progo bodo gradili približno tri leta. Petdesetletnico obhaja letos v krogu svojih domačih znan in obče spoštovan po vsej Belokrajini in drugod naš tovariš Ivan Konda, kmet v Prapročah pri Semiču. Rojen dne 28. marca 1877 v Prapročah. Pred 30 leti je kot odličen absolvent grmske kmetijske šole, učenec niašega prvega kmet. strokovnjaka Rohrmana in pok. Dolenca, nastopil kmet. prakso na vele-posestvu Krupa, kjer je bil dve leti. Od 1. 1900 do 1906 pa je vodil gospodarstvo barona Zoisa na Brdu pri Kranju kot samostojni upravitelj veleposestva, kjer si je pridobil pri predstojnikih neomajno zaupanje. Priljubljen pa je bil pri tamošnjih kmetovalcih, kateri se ga še danes spominjajo. L. 1906 pa je prevzel kmetijo po svojem očetu, na kateri kmetuje v zgled vsem sosedom z velikim naporom še danes. Upeljal je v svojem do-' mačem kraju mnogo koristnega v napredek kmetijstva. Tako prvi saditev krompirja in koruze v vrste, da je mogoče obdelovanje s stroji, gnojenje z umetnimi gnojili ter vsakovrstne kmetijske in poljedelske stroje in drugo. — Bil je od početka našega pokreta med prvimi borci za našo kmetsko in napredno misel, ni se strašil ne žrtev, ne preganjanja nasprotnikov. Zadnji čas je opravljal posle okrajnega ekonoma v Črnomlju kot izkušen kmetovalec s prav dobrim uspehom. Ker pa je vladajoča gospoda mnenja, da »kmet«, čeprav sposoben in izkušen, ne spada na tako mesto, je bil pod ministrovanjem dr. Kulovca razrešen dolžnosti kot okrajni ekonom. Ker pa vladna gospoda ni mogla našega tovariša Kondo pregnati iz Belokrajine, upamo, da bo še v naprej deloval v prid kmetijstva in naše ideje. - Dvodinarski falzifikati v Subo-tici. V Subotici so se v zadnjem času pojavili dvodinarski falzifikati. Policija si je dosedaj zaman prizadevala, da bi odkrila falzifikatorje. Bržkone se izdelujejo falzifikati kje v inozemstvu v bližini meje ter razširiajo predvsem v obmejnih pokrajinah. Gradnja nove carinarnice v Mariboru. V finančnem ministrstvu je bila podpisana uredba, s katero je odobren kredit dveh milijonov dinarjev za zgradbo poslopja za carinarnico v Mariboru. I Zračna zveza Vel. Bečkerek— Novi Sad. V Vel. Bečkereku se je J ustanovilo društvo, katero si je vzelo za cilj vspostaviti zračno zve-jzo med Vel. Bečkerekom in Novim ■ Sadom. Društvo je zaprosilo občin-jski senat za primeren prostor za ; letališče in stopilo v stik tudi z ministrstvom vojske in mornarice in ministrom trgovine. 70-letnica papeža Pia XI. Pred nekaj dnevi je slavil papež Pij 70-letnico rojstva. Obupen čin matere. V mestecu Konjice v Bosni in Hercegovini je vrgla neka mati svoje 15-mesečno dete v prepad, ker ga ni mogla s čim prehraniti. Krvava osveta. V Podgorici v Črni gori je neki albanski begunec na trgu ustrelil drugega albanskega begunca, češ, da je imel nad njim »maščevati kri«. Po izvršenem činu je morilec pobegnil v gore in izginil brez sledu. — V bli-i žini sela Golca v okolici Prizrena je našel neki pastir dvoje moških trupel brez glave, rok in nog. Orožništvo je dognalo, da sta umorjena dva naša državljana, Abdul Januz in Dino Ajdar iz sela Grči-ne. Najbrže gre tudi v tem slučaju za krvavo osveto. Poset kmetov iz južne Srbije v severne pokrajine. Poljedelsko ministrstvo je odobrilo večji kredit za potovanje srbskih kmetov v severne pokrajine. Namen potovanja je, da se tamošnji kmetje seznanijo tudi z našim naprednim poljedelstvom. 37 let ječe. Podporočnik Maksim Gjuraškovic je bil obtožen radi poneverbe. Beograjsko sodišče ga je obsodilo na 37 let ječe. Uničujoč požar v Bejrutu. — V maloazijskem pristanišču Beyrut je izbruhnil pred nekaj dnevi strahovit požar, ki je popolnoma vpepe-lil velika skladišča, napolnjena z volnenim in bombaževim blagom. Vso škodo cenijo na 120 milijonov frankov. ZA SMEH. Oba vesela. »Kako živiš s svojo poročeno ženico?« vpraša prijatelj prijatelja. »Prav dobro,« odgovori prvi. »Ona meče vame lonce, ponve in vse, karkoli ji pride pod roke. Ako me zadene, se veseli ona, če ne, se veselim jaz in tako sva oba vesela.« Mož in žena. Sodnik: »Veš, Janez, živi vendar v ljubezni s svojo ženo in premisli, da sta mož in žena eno telo.« Janez: »Gospod sodnik, to ne more biti; zakaj če mene v gostilni pretepejo, se moja žena smeje; če potem pretepem jaz njo, pa jaz nič ne čutim.« Kmetski hranilni in posojilni dom, r. z. z o. z. v Ljubljani, Tavčarjeva nI. 1 naznanja vsem dosedanjim igralcem Drž. razredne loterije in ostalim interesentom, da ima že v zalogi srečke I. razreda 14. kola, kojega žrebanje se prične 8. julija t. 1. Srečke naj se naroče do najdalje 5. julija t. 1., ker bi se sicer jie mogli udeležiti žrebanja. Pomnite! Pralni prašek Ženska hvala razkraja n osti ntrn Pojasnilo. Pod št. 24 iz leta 1926 priobčili smo članek »Odiranje kmetov«. V tem članku smo trdili, da delajo notarji pri raznih, pogodbah in prepisih našim ljudem zelo visoke račune, in da so ti računi tako visoki, da se novoporočenci večkrat boje napraviti ženitovanjsko pogodbo, za katero se računajo grozni stroški. Glede tega smo dobili od Notarske zbornice v Ljubljani sledeča pojasnila: Pri stroškovnikih za pogodbe in prepisa se ravnajo notarji strogo po tarifi, ki je bila izdana od ministrstva pravde. Ker se pristojbina notarja ravna po vrednosti predmeta, pristojbine pri manjših pogodbah niso previsoke in sedanjim draginjskim razmeram primerne. Upoštevati pa je treba, da mora stranka pri ženitnih pogodbah, če prinese nevesta doto, takoj plačati takso (odstotno pristojbino), katera se prilepi v kolekih na ženitno pogodbo. Ta taksa znaša navadno več, nego notarjeva pristojbina. Ako se pa stranki zdi račun previsok, je v vsakem primeru upravičena pritožiti se na Notarsko zbornico za Slovenijo v Ljubljani, katera razsodi, ali je zaračunana pristojbina pravilna ali ne. Iz tega pa izhaja, da notar ne sme in ne more delati računov po svoji volji, temveč le po tarifi. Narodni gospodar Tretji planinski zbor v Kamniku. Na binkoštni ponedeljek se je vršil v Kamniku tretji planinski zbor, ki ga je na inicijativo oblastnega agrarnega komisarja dr. Spiller - Muysa sklical Planinski odbor za kamniški okraj. Zbora se je vdeležilo nad 250 kmečkih gospodarjev iz vseh planinskih srezov Slovenije. Došli so zastopniki planšarstva iz Radovljiškega, Kranjskega, pa tudi Gornjegraj-skega sreza, največ pa jih je bilo naravno iz kamniškega okraja, kar jasno dokazuje, da so se začeli tudi tu planinski posestniki zanimati' za izboljšanje in moderniziranje svojega planinskega kmetijstva. Zbor so počastili številni zastopniki oblastev in organizacij. Imenom velikega župana ljubljanske oblasti je pozdravil zbor referent za agrarne operacije vladni s\ etnik D e t e 1 a , imenom oblastnega odbora pa oblastni poslanec Novak, claije oblastni kmetijski referent za ljubljansko oblast inšp. Č e r n e , (oblastni kmetijski referent za mariborsko oblast inšp. Zidanšek je pismeno obžaloval, da se zbora ni mogel vdeležiti in mu je želel ves uspeh), zastopnik Kmetijske družbe kmetijski svetnik R o h r m a n , srezki poglavar dr. O g r i n in drugi. Za častnega predsednika je bil izvoljen oblastni agrarni komisar dr. Spiller-M u y s , za zbor vodečega predsednika načelnik planinskega odbora kamniškega C e e a r , za podpredsednika oblastni poslanec Novak, načelnik planinskega odbora kranjskega župnik P i b e r ter načelnik planinskega odbora radovljiškega Ažman. Po pozdravnih govorih predsednika in zastopnikov oblasti in organizacij so po-daii člani planinskih odborov za kamniški, kranjski in radovijški okraj obširna in zanimiva poročila o stanju planin nr planšarstva v njihovih področjih, na katero so sledili strokovni referati. O »Pašništvu in planšarstvuc je izčrpno predaval sreski kmetijski referent Josip Sustič; živinorejo v kamniškem okraju je orisal z živahnimi izvajanji načelnik živinorejske zveze Bore; planinsko sirarstvo je izborno obdelal strokovni učitelj za mlekarstvo B e v c ; o >iiigijeni in pašnikih« pa je podal strokovna navodila veterinar R a u t e r. Udeleženci so z vidnim zanimanjem sledili izvajanjem gg. predavateljev in vztrajali do 1. ure popoldne. Popoldne se je vršila poučna ekskurzija na živinorejsko posestvo Križ in Volčji potok. Zbor je sklenil, da se vrši prihodnje leto planinsko zborovanje v Gornjem gradu. Pozor I Pozor I Hmeljski škodljivci. Pridelovanje hmelja se je zadnjih par let silno razširilo v naših krajih in to ne le tam, kjer je bilo že preje udomačeno, temveč tudi tam, kjer se preje sploh hmelj ni sadil. Vzrok temu so pač le nenavadno visoke hmeljske cene zadnjih par let; hmeljarstvo je brez dvoma danes najren-tabilnejša gospodarska panoga, seveda je vprašanje, kako dolgo bo, ker se cene nobenega drugega kmetijskega pridelka tako hitro ne izpreminjajo kakor baš hmelja. Poleg pravilnega obdelovanja hmelja, je neobhodno potrebno čuvati ga tudi raznih škodljivcev. Hmeljskih škodljivcev in bolezni sicer ni veliko, ali so zato tembolj nevarni; omeniti bi bilo predvsem peronospero, sajavost, rjo, hmelj-sko uš (muha aphis), bolho, stenico, rdečega pajka in hmeljskega molja. Proti vsem tem škodljivcem in boleznim se morajo boriti hmeljarji pravočasno, ker — po toči zvoniti je prepozno. Baš ti škodljivci so dvignili cene hmelju: saj je lani peronospera uničila polovico svetovnega pridelka! Tudi pri nas se že pojavljajo na hmelju razne bolezni in škodljivci, zlasti peronospera in listna uš, ter je treba nastopiti z največjo odločnostjo, da se vsako razširjenje takoj prepreči, i da ne bodo vse naše nade, vložene v j hmelj, uničene. | Navadno se zoper vsakega škodljivca | priporoča drugo obrambno sredstvo, kar I je zelo zamudno in seveda tudi drago. Poleg tega n. pr. modra galica, ki se navadno uporablja proti peronosperi, letos v Savinjski dolini tudi nima pravega uspeha ter se kljub ponovnemu škropljenju ne morejo iznebiti peronospere. Boj proti rastlinskim škodljivcem in boleznim obstoja v škropljenju z raznimi preparati. V novejšem času se je posrečilo tvornici Kaštel d. d. v Karlovcu sestaviti kombinrano sredstvo Tutokil, ki vsebuje vse potrebne snovi za zatiranje posameznih rastlinskih bolezni in škodljivcev. Z uporabo Tutokila si prihranimo vsako drugo škropljenje. V Vojvodini se hmeljarji pridno poslužujejo Tutokila in ga hvalijo kot izvrstno sredstvo zoper peronospero in vse druge hmeljske škodljivce. Čas je, da se tudi naši hmeljarji poprimejo tega preizkušenega sredstva in zavarujejo svoje nasade, dokler še ni prepozno. Z Tutokilom škropimo na sledeči način: Prvič škropimo, ko je hmelj 1 m visok, ako pa smo zapazili sledove peronospere ali drugih škodljivcev, tudi preje. Za prvo škropljenje vzamemo 1 kg Tutokila in pol kilograma sveže gašenega apna na 100 1 vode. Iz najboljšega zgornega usnja (rujave-ga blanka) ln la podplatov (croupon) od štev. 20 do 46. - - Izven tega še la Čevlje iz dobrega domaČega usnja. Ne zamudite, dokler zalog a traja Detajlna prodaja tovarne CARL POLLAK d. d., Ljubljana Dunajska cesta štev. 23 na dvorišCu. Drugič škropimo sredi junija in vza-| inemo 1 in pol kilograma Tutokila in pol ] kilograma svežega gašenega apna na i 100 1 vode. Tretjič škropimo tik pred cvetjem in vzamemo 2 kg Tutokila in 1 kg sveže gašenega apna na 100 1 vode. To škropljenje je posebno važno, ker peronospera sama, ako napade cvet, uniči do 80% pridelka. Vsa škropljenja je treba obaviti zelo vestno in natančno tako, da so poškropljeni listi in trta. Zato je najbolje škropiti od zgoraj doli. Ako hitro po škropljenju dežuje in dež listje opere, moramo škropljenje ponoviti. V slučaju, da se pojavijo bolezni ali škodljivci v večji meri, moramo seveda škropiti češče. Ako se pojavijo uši v velikem številu, je dobro uporabiti tudi Dubisan, ki se dobi v isti tovarni in se zlasti na Bavarskem uporablja z najboljšim uspehom. V splošnem pa Tutokil kot obrambno sredstvo popolnoma zadostuje. Pripomniti je, da Tutokil z isto tako izbornim uspehom uporabljamo tudi v sadjarstvu in vinogradništvu (proti peronosperi in grozdnemu molju). Tutokil je najbolje naročiti naravnost v tovarni Kaštel d. d., Karlovac, ker v tem slučaju dobimo res zanesljivo in prvovrstno blago. Skupna naročila so ce nejša in tovarna pri večjih naročilih da tudi precej popusta. Škropljenje hmelja z Tutokilom je istotako potrebno kakor vsa druga dela v hmeljskem nasadu. JAD. Občni zbor Kmetijske tiskovne zadruge v Ljubljani se vrši v sredo dne 22. junija 1927 ob pol 8. uri zvečer v prostorih restavracije »Ljubljanski dvor« z običajnim dnevnim redom, na kar opozarjamo vse člane Kmetijske tiskovne zadruge. Čatež pri Vel. Loki. Preteklo nedeljo, dne 12. junija je predaval pri nas srezki kmetijski referent g. Malasek o vinarstvu. Predavanje je bilo zelo poučno in smo predavatelju hvaležni za njegov trud. Slab vinski pridelek v Vojvodini in Banatu. V Banatu in Vojvodini se letos ne obeta posebno dober pridelek vina. Hladno pomladansko vreme in sedanje deževje je zelo slabo vplivalo na razvoj vinske trte. Latvijski in ruski lan. V drugi polovici maja je bilo prodanih iz Litve 2000 ton lanu v Francijo in Belgijo po 92 funtov za tono. S to prodajo so vse zaloge izčrpali. Tudi Rusija, ki je prvi producent lanu na svetu je vse svoje zaloge lanu razprodala. Ustanovljena leta 1889. CGradsRa Stediortica) Ustanovljena leta 1880. Telefon št. 2016. LJUBLJANA, Prešern®wa ulica Po$t-*ek-10-533- Stanje vloženega denarja nad 250 milijonov Din sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi ita tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu otsrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Stanje želenega denarja nad 1000 milijonov kron Jamstvo za vse vloge čn obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem in davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. i Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker ie denar tu popolnoma varen. Telefon St. 2149, 2968 Prešernova ulica 4 Poit. tek. ra£. 13.833 (Sftro-raCun pri Narodni banki) sprejema Hranilne vloga In Izdaja trg. kredite pod najugodnejšimi pogoji; eskompt In inkaso menic ter trg.