Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824, Pošt. pred. (casel-!a postale) Trst 431. Poštni če Icovnl račun Trst, 1 1 / 8 4 8 4 Poštnina plačana v gotovini
TEDNIK
NOVI LIST
ŠT. 1091
Dvestoletnica
Združenih
držav
Preteklo nedeljo, 4. julija, so obhajale Združene države dvestoletnico svojega obstoja. Obhajale so jo z pravim narodnim praznikom. Na trgih in cestah vseh velikih in malih mest so bile javne veselice z obhodi, maškeradami in plesom. Veselilo seje staro in mlado. Slovesnostim je bilo naklonjeno tudi vreme, saj pade ta narodni praznik v najtoplejši in najbolj suhi letni čas. To ljudsko veselje Američanov smo videli tudi po televiziji, preko umetnega satelita. Bili smo priča velikanski paradi jadrnic v newvorškem zalivu, obhodu v Washingto-nu, pa tudi praznovanju v majhnih in velikih mestih na vzhodu, zahodu in jugu Združenih držav kot npr. v New Orlansu ali v pionirskih mestecih v Arizoni, ki jih poznamo tudi po imenih kavbojskih romanov Zaneta Greva z Divjega zahoda.
Ob tej priložnosti naj spomnimo na to, da je v temelj ameriške Izjave o neodvisnost vgrajeno tudi načelo ljudske suvereno-sti, ki ga je našel Jefferson v pravnem obi-čuju ustoličenja karantanskih slovenskih knezov s strani ljudstva oziroma kosezov in njihovega sodnika. To je našel zapisano v knjigi francoskega pravnega teoretika Bodi-na. V tedanji literaturi ni bilo naiti dosti takih primerov suverenosti, izhajajoče iz ljudstva. Zato je Jefferson podčrtal ta primer v svojem izvodu Bodinove knjige, kot je še danes videti v njej.
Simpatično je, da so si Združene države ob tem jubileju tudi izprašale vest o napakah, ki so jih delale v zadnjem času, zlasti v zvezi z vojno v Vietnamu, in razmislile o svoji vlogi v današnjem času. Seveda so to storili samo najbolj odgovorni in vestni njihovi predstavniki v politiki in javnem življenju, a ni dvoma, da je danes v tej največji demokraciji v teku proces idejne in moralne prenovitve, ki sega tudi v širino. Želeti je, da bi dobil čimvečji prispevek tudi z Intelektualnih krogov, ki naj bi zadobili večji vpliv na ameriško politiko, katero so imeli v zadnjih desetletjih vse preveč v zakupu razni poklicni politiki in zastopniki Posameznih velikih interesnih skupin.
Zanimiv je tudi podatek, ki je bil objavljen ob tej priložnosti, da so imele Združene države, tedanja Nova Anglija, v hipu, ko so začele svojo dolgo vojno za neodvisnost, nianj prebivavstva, kot ga ima danes Slovenija. To pomeni, da je velikanska večina današnjega ameriškega prebivavstva potomstvo evropskih priseljencev v preteklem
(dalje na 3. strani)
TRST, ČETRTEK 8. JULIJA 1976
Po dolgotrajnih pripravah je bila 29. in 30. junija v vzhodnem Berlinu konferenca evropskih komunističnih strank, na kateri so udeleženci vzeli na znanje sklepni dokument, ki obravnava vprašanja miru, varnosti, sodelovanja in družbenega napredka v Evropi. Razprava na konferenci je potekala po naprej sprejetem pravilniku ali poslovniku, ki je v svojem 9. členu določal, da niso dopuščene spremembe ali dopolnila sklepnega dokumenta. To pomeni, da so bila vsa sporna vprašanja prej rešena in da je bila izključena možnost preglasovanja, o-ziroma nastajanja večin in manjšin na konferenci. član jugoslovanske delegacije A-leksander Grličkov, ki je tudi sodeloval pri pripravah na konferenco, je izjavil, da berlinsko vrhunsko srečanje komunističnih partij iz Evrope »nima niti preteklosti niti bodočnosti«, se pravi, da ga ni mogoče primerjati niti s predvojno Kominterno in še manj s povojnim Informbirojem ali Komin-formom. Iz tega izhaja, da konferenca v vzhodnem Berlinu ne pomeni »rojstva« nove mednarodne komunistične institucije in še maj novega mednarodnega komunističnega središča, temveč le svobodo srečanje voditeljev evropskih komunističnih partij v določenem trenutku evropske zgodovine.
V	italijanski politični javnosti so v teku žive razprave o političnih perspektivah v bližnji in bolj oddaljeni prihodnosti. Pretekle dni je prišlo po nekoliko čudnem in precej nenadnem, a nujnem sporazumu med strankami takoimenovanega ustavnega loka do izvolitve predsednikov poslanske zbornice in senata. Za predsednika poslanske zbornice je bil izvoljen komunisti Pietro Ingrao, čeprav se je prvotno govorilo o kandidaturi predsednika sedanje vlade Alda Mora. Za predsednika senata pa je bil izvoljen Fanfani, ki je opravljal to funkcijo že v prejšnjem senatu. Vsa stvar je vzbudila presenečenje v javnosti in tudi pri velikem delu političnih komentatorjev, ki niso pričakovali, da bo tako lahko in tako kmalu dosežen sporazum med Krščansko demokracijo in komunisti o rešitvi vprašanj v zvezi z izvolitvijo v parlamentarne funkcije. Toda temu je botrovalo predvsem dvoje: vztra janje socialistov pri njihovem stališču, da ne gredo v vladno večino oziroma v vlado, ne da bi se odprla vrata vlade tudi za komuniste, in pa nujnost, da začneta parla-
Posamezna številka 150 11
NAROČNINA.
četrtletna lir 1.250 - polletna lir 2.500 - letna 5.000 :: Za inozemstvo: letna naročnina lir 8.000 - Oglasi po dogovoru ■ Sped. in abb. post. I. gr. 70%.
SETTIMANALE LET. XXVI.
BREŽNJEV GLAVNI POBUDNIK Nobena skrivnost ni, da si je za sklicanje te konference še najbolj prizadeval glavni tajnik sovjetske partije Leonid Brež-njev, medtem ko zlasti voditelji Zveze komunistov Jugoslavije in tudi voditelji zahodnoevropskih partij, predvsem KPI, zanjo niso kazali prevelikega navdušenja. Za Zvezo komunistov Jugoslavije je bilo to nekaj popolnoma razumljivega glede na slabe izkušnje z Informbirojem leta 1948.
Toda tudi za Komunistično partijo Italije in v zadnjem času za francosko in nekatere druge zahodne partije je bila pobuda Leonida Brežnjeva problematična, saj je znano, da se te partije v nekaterih bistvenih točkah ne strinjajo s teorijo in prakso sovjetske partije in ostalih partij v sovjetskem vzhodevropskem taboru.
Tu ni prostora, da bi navajali vse razlike. Omenjamo le tako imenovano »načelo proletarskega internacionalizma«, ki je v zgodovini svetovnega komunističnega gibanja dolga leta pomenilo priznanje vodilne vloge Sovjetske zveze in ki, vsaj za časa Stalina, ni bilo nič drugega kot težnja po idejni in politični nadvladi, se pravi v bistvu nova oblika imperializma.
(dalje na 2. strani)
mentarni zbornici čimprej z delom, glede na to, da je bilo zapravljenega že veliko dragocenega časa z nepotrebnima zaporednima vladnima krizama in predčasnimi volitvami.
Ko je Krščanska demokracija videla trmoglavo vztrajanje socialistov, je menila, da je bolje, da se pomeni direktno s komunisti, in tako se je tudi zgodilo. Zadeva je šla gladko, za nekatere kar pregladko izpod rok. V Krščanski demokraciji se zdaj nekateri boje, da je to začetek »zgodovinskega kompromisa«, o katerem se je toliko govorilo, češ en sporazum s komunisti potegne za seboj drugega in tako se bomo nenadno znašli pred sistematičnim, »sporazumskim« sodelovanjem med KD in KPI, preden se bomo tega prav zavedli. Toda krščansko-de-mokratski voditelji odgovarjajo, da je šlo zgolj za tehnični sporazum, pri katerem ne gre za bistvo odnosov med KD in KPI. Gre za to, da se omogoči novemu parlamentu delo. Vladni program pa je nekaj drugega, pravijo.
PO KONFERENCI V VZHODNEM BERLINU
NEJASNA POT NAPREJ
Po konferenci v Vzhodnem Berlinu
RADIO TRST A
: : NEDELJA, 11. julija, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8 30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 K M. von -feber: Kvintet v h duru za klarinet in godalni kvartet, op. 34. 10.15 Poslušali boste 11.15 Mladinski oderž »Prigode Huckleberryja Finna«. Napisal Mark Twain, prevedel Pavel Holeček, dramatiziral Jožko Lukeš. Drugi del. RO. Režija: Lojzka Lombar. 12 00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.15 Glasbena skrinja. 13.30-
15.45 Glasba po željah. 14.30 Nedeljski vestnik.
15.45 Glasbeni popoldan. 17.00 »Igralci«. Enodejanka, napisala Žarko Petan. RO. Režija: Miro Oelt. 17.40 Nedeljski koncert. 18.30 Filmska glasba. 20.00 Šport. 20 30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. 22 20 Glasba za lahko noč.
: :	PONEDELJEK,	12. julija, ob: 7.00 Koledar.
7.05 Jutranja glasba. 111.35 Opoldne z vami. 13 30 Glasba po željah. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce: 45 in 33 obratov. 19.15 Umetnost. 18.30 V ljudskem tonu. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 19 20 Jazz glasba. 20.00 Športna tribuna. 20.35 Slovenski razgledi: Tržaške cerkve pred sto leti - Slovenski godalni kvartet. Viktor Parma: Kvartet v a duru - Vitezi vesele postave - Slovenski ansambli in zbori. 22.15 Glasba za lahko noč.
• • TOREK, 13. julija, ob: 7.00 Koledar. 7.05 jutranja glasba. 11 35 Pratika. 12.50 Revija glasbil. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušalce. 18.15 Umetnost. 18 30 Ansambel »Arti Musices«, 18.15 Zbirka plošč. 19.10 Podvodna arheologija: 1. oddaja (. Battaglia). 19.25 Južna Amerika igra in poje. 20.00 Šport. 20.35 E. Hum-perdink: Janko in Metka, opera 22.30 Glasba za lahko noč.
: :	SREDA, 14. julija, ob:	7.00	Koledar. 7.05
Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce.
18.15 Umetnost. 18 30 Ansambel »Gruppo Incon-tro« izvaja folklorne pesmi. 18.50 Duo Safred-. Zucchi. 19.10 Avtor in knjiga 19.20 Westem-pop-folk. 20.00 Šport. 20.35 Simfonični koncert. Vodi Anton Kolar. Sodeluje pianistka Dubravka Tomšič. 21.55 Glasba za lahko noč.
• • ČETRTEK, 15. julija, ob: 7.00 Koledar. 7.05 jutranja glasba 11.35 Slovenski razgledi. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce
18.15 Umetnost. 18.30 Polifonija. 18 50 Indexi. 19.10 Alojz Rebula: Po deželi velikih jezer: (3) »V škofovem vinogradu«. 19.25 Za naimlajše: pravljice, pesmi in glasba 20.00 Šport. 20.35 »Orlič«. Drama, napisal E. Rostand, prevedel Fran Albreht. Režija: Majda Skrbinšek. SSG v Trstu. 22.00 Glasba za lahko noč.
■ :	PETEK, 16 julija, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Ju-
trania glasba. 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18 30 D Za-nettovich: Preludij. 19.10 Poje Ivica Šerfezi. 19 10 Na počitnice 19.20 Jazz glasba. 20.00 Šport. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Vokalno instrumentalni koncert. 21.35 Glasba za lahko noč.
: :	SOBOTA, 17. julija, ob: 7.00 Koledar 7.05
Jutrania glasba. 1135 Poslušajmo spet. 13.30-
15.45 Glasba po željah. 15 45 Avtoradio. 17.00 Bo-tivi nedavne preteklosti. 18.15 Umetnost. 18.30 Villa-Lobos: Bachianas brasileiras. 19.10 Ženski liki v romanu »Inger iz Blagoslova zemlje« (Zora Tavčar). 19.30 Pevska revija. 20.00 Šport. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Levstik v Trstu«. Radijska igra, napisala Desanka Kraševec: R.O. Režija: Jože Peterlin. 21.30 Vaše popevke. 22 30 Glasba za lahko noč.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodi šču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorn urednik: Drago Legiša * Tiska tiskarno Graphar Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51
(Nadaljevanje s 1. strani)
ZAKAJ IN ČEMU TOLIKŠNO VZTRAJANJE
Postavlja se torej vprašanje, zakaj in čemu so Brežnjev in njegovi sodelavci tako odločno vztrajali pri svoji pobudi, ko je bilo s priprav na konferenco razvidno, da se u-tegnejo nekatere razlike med partijami še bolj poglobiti. Odgovor na to vprašanje seveda ni lahek, saj je dogajanje znotraj samega sovjetskega partijskega in državnega vodstva v bistvu še vedno skrivnostno. Zdi pa se nam, da je za Brežnjeva berlinski komunistični vrh pomenil nekaj vzporednega s helsinško konferenco, pravzaprav dokaz, da so načela helsinške sklepne listine v skladu s temeljnimi načeli komunističnega gibanja v Evropi in zlasti z interesi Sovjetske zveve. Ne smemo namreč pozabiti, da je bil tudi za helsinško konferenco glavni pobudnik Leonid Brežnjev.
SODELOVANJE NA OSNOVI POPOLNE ENAKOPRAVNOSTI Stvar zgodovinarjev in politologov je, da proučijo in skušajo pojasniti globlje vzroke in namene pobude sovjetskega partijskega prvaka. Zanimivo pa je vsekakor opozoriti na nekatere točke sklepnega dokumenta berlinske konference, ki prav gotovo pomenijo tudi novost v doslej znani in splošno priznani komunistični doktrini.
»Komunistične in delavske stranke evropskih držav — pravi med drugim dokument — so skupno z drugimi demokratičnimi in miroljubnimi silami odigrale odločilno vlogo v političnih akcijah, ki so omogočile preobrat k popuščanju napetosti, k o-krepitvi varnosti in sodelovanja v Evropi«. »V tem smislu — nadaljuje dokument — bodo komunistične partije dalje razvijale svoje internacionalistično, tovariško in prostovoljno sodelovanje in solidarnost, na o-snovi velikih idealov Marxa, Engelsa in Lenina, ob strogem spoštovanju enakopravnosti in suverene neodvisnosti vsake partije, nevmešavanja v notranje zadeve in ob upoštevanju svobodne izbire različnih poti v boju za napredne družbene spremembe in socializem.« »Boj za socializem v lastni državi — pristavlja dokument — in odgovornost vsake partije pred svojim delavskim
Glavni tajnik Združenih narodov Avstrijec Waldheim je obsodil akcijo izraelskega komandosa, ki je osvobodil 105 talcev na u-gandskem letališču Entebbe in ubil sedem teroristov, ugrabiteljev letala, ter kakih 20 ugandskih vojakov, češ da je bilo to »nedopustno kršenje državne suverenosti«. Isti Waldheim pa se je oglasil šele po osmih dneh, ko je stalo letalo z množico talcev na letališčih dveh držav, ki nista pokazali toliko čuta in spoštovanja do lastne suverenosti, da se ne bi dali sramotno pogojevati od šetsih ali sedmih kriminalcev zraka, namesto da bi zapovedali svojim vojakom in policiji, da jih enostavno aretirajo in izročijo sodišču, kar bi bili lahko storili prav tako hitro in lahko — ali še lažje — kot Iz-
razredom in ljudstvom sta povezana s solidarnostjo delovnih ljudi vseh držav, vseh naprednih gibanj in ljudstev v boju za svobodo in utrjevanje neodvisnosti, za demokracijo, socializem in mir po vsem svetu.«
KDO JE IN KDO NI PROTIKOMUNIST
»Komunistične in delavske stranke — na daljuje dokument — se zavedajo, da more biti Evropa miru in napredka le rezultat mnogostranskih naporov po zbliževanju in sodelovanju najširših političnih in družbenih sil.« »Smatrajo za svojo dolžnost, da opozorijo vse ljudske sile na škodo, ki jo bojeviti protikomunizem povzroča nadaljnjemu razvoju gibanja za napredek in mir. Komunistične stranke ne smatrajo za protikomuniste vseh tistih, ki se ne strinjajo z njihovo politiko ali ki zavzemajo kritično stališče do njihovega delovanja.
»Protikomunizem — naglasa dokument
— je in ostane sredstvo, ki se ga poslužujejo imperialistične in reakcionarne sile ne samo proti komunistom, temveč tudi proti drugim demokratom in demokratičnim svoboščinam. Te sile vodijo kampanjo proti komunističnim partijam, socialističnim državam, začenši od Sovjetske zveze, proti silam socializma in napredka, kampanjo, katere cilj je diskreditirati politiko in ideale komunistov v očeh ljudskih množic in preprečiti enotnost delavskega gibanja ter sodelovanje demokratičnih ljudskih sil.«
VAŽNA VLOGA katoliških stl
Naj na koncu navedemo še naslednjo točko sklepne listine, ki se nam zdi zanimiva: »Važno vlogo za pravice delovnih ljudi
— pravi dokument — za demokracijo in mir igrajo čedalje širše katoliške sile, pripadniki drugih krščanskih verskih skupnosti in verniki drugih veroizpovedi. Komunistične in delavske stranke se zavedajo nujnosti dialoga in skupnih akcij s temi silami, ki so neodtujljivo povezane z bojem za razvoj Evrope v demokratičnem duhu in v smeri družbenega napredka.«
Navedli smo le nekaj točk iz dolgega sklepnega dokumenta, ki so po našem zanimive in morda tudi nakazujejo nove premike v doslej splošno veljavnem komunističnem nauku, zlasti v smeri njegovega prilagajanja dejanskosti v sedanji družbi.
raelci. Waldheim se ni oglasil in ne zganil, ko so tisti teroristi strahovali nedoljžne ljudi, med katerimi so bile številne ženske in otroci. Oglasil pa se je potem, ko je bil »žaljen« bivši boksar in podčastnik ter sedanji diktator Amin in njegov nasilni režim. Waldheim ni zaman Avstrijec: za njega so seveda manjšine in šibki tisti, ki so krivi »kršenja suverenosti«, če se ne dajo pohlevno strahovati in gnjaviti od večin, ki imajo v rokah oblast, kot npr. koroški Slovenci. Ne vemo, kje je preživel svoja mlada leta, ioda najbrž je bil tudi on »vzoren Hitler-junge«, ki je ubogljivo in vneto častil tiste, katere so mu zapovedali častiti njegovi vzorniki, in sovražiti tiste, katere so sovražili tudi oni, predvsem seveda »hudobne« Jude...
Waldheimovo pojmovanje suverenosti
SKRIVNOSTI NA MARSU
Za 4. julij, dvestoletnico neodvisnosti Združenih držav, je bil predviden »mehki« pristanek prve ameriške avtomatske vesoljske sonde »Viking« na Marsu. Toda nepredvidene težave pri izbiri kraja, kjer naj bi sonda pristala, so povzročile, da je bil pristanek odložen za kakih 10 dni. Kraj, kjer naj bi bila sonda pristala, se je namreč iz-zkazal po fotografijah, ki jih je posnela in odposlala iz krožnice okrog Marsa, za preveč neraven. Tako bi se lahko zgodilo, da bi se sonda pri pristajanju prevrnila ali poškodovala in ves velikanski trud bi bil zaman, pa tudi stroški. Sonda in njena odpo-šiljatev na Mars sta stala eno milijardo dolarjev.
Sonda »Viking« je opremljena s kar najbolj prefinjenimi elektronskimi napravami za snemanje in analiziranje Marsovih tal, zlasti z namenom, da bi ugotovili, če je na tem planetu kaka oblika življenja, čeprav še tako primitivnega, ali če je življenje sploh možno na njem. Iz sonde se bodo stegovale umetne roke, postrgale prgišče zemlje in jo nato v notranjosti podvrgle analizi tehnično kar najbolj izpopolnjenih naprav. Podatke bo zato sonda sporočila na Zemljo.
Mars je za znanstvenike velika skrivnost. Ugotovljeno je že, da ima ozračje, v katerem je tudi nekaj kisika in vodni hlapi, čeprav v zelo majhni količini. Sklepajo tudi, da mora biti na Marsu voda. Opaziti je nastajanje in taljenje ledu okrog tečajev. Marsov dan traja približno tako dolgo kot na Zemlji in njegova površina se spreminja z letnimi časi. Vendar divjajo na njem vča sih velikanski viharji, skrajno sovražni za vsako obliko življenja. Pri tem pa je najbolj zanimivo to, da so fotografije Marsove površine od blizu pokazale kanjone in nekake struge, ki jih je lahko izkopala le tekoča
Dvestoletnica ZDA
(nadaljevanje s 1. strani) in tem stoletju. Med današnjimi Američani je tudi mnogo stotisoč ljudi slovenske krvi.
V	ameriškem kongresu so danes trije kongresniki slovenske krvi. Slovenski narod je dal sorazmerno velik in kvaliteten prispevek k rasti in veličini Združenih držav in ga še vedno daje, z vsakim našim izseljencem, ki se izkrca na ameriških tleh. Ta enosmerni tok se še vedno ni pretrgal, čeprav je postal že mnogo tanjši.
voda. Take »kanale« so opazili zvezdogledi že pred časom, a z izpopolnjevanjem teleskopov so se kanali izgubili, zdaj pa so se v obliki strug spet pojavili. »Viking« sicer ne bo razrešil vseh teh ugank, niti tisti, ki mu sledi, a še v tem stoletju je predvideno izkrcanje prve človeške posadke na Marsu in tedaj bomo veliko več zvedeli, če bo šlo po sreči. Gotovo pa je, da bo ravno Mars igral še veliko vlogo v bodočnosti človeštva, seveda šele v daljni bodočnosti, čez stoletja in morda tisočletja. Nedvomno ga bo človeštvo nekoč »koloniziralo«, ko bodo dozoreli tehnični pogoji za to, npr. ko ga bo možno obdati z umetnim ozračjem, v katerem po lahko živel človek brez kisikove posode in maske.	F.M.
—o—
NOVI APOSTOLSKI NUNCIJ V JUGOSLAVIJI
Papež je za novega pronuncija v Jugoslaviji imenoval msgr. Michela Cecchinija. Msgr. Cecchini, ki je bil od leta 1969 pro-nuncij na Madagaskarju, bo nasledil msgr. Cogna, ki je prevzel nuciaturo v Avstriji.
Sovjeti so poslali v torek v zemeljsko krožnico umetni satelit z dvočlansko posadko, ki bo opravljala poskuse v zvezi z vesoljsko znanstveno postajo »Saljut 5«, ki so jo izstrelili So vjeti 22. junija lani.
Politični tajnik misovske stranke Almirante je zaradi neuspeha svoje stranke pri volitvah 20. junija odstopil in se namerava baje sploh umakniti iz aktivnega političnega življenja. S tem naj bi olajšal prenovitev v stranki v srni slu odmika od ekstremizma in nekdanjega fašizma. V to baje silijo zmerni elementi v stranki
Gospodarski obisk
v Jugoslavi
V Trst se je vrnila študijska gospodarska delegacija, za katero je dala pobudo dežela in sicer odbomištvo za industrijo in trgovino. Namen je bil analizirati gospodarski položaj Jugoslavije, možnosti srednjeročnega razvoja in ugotoviti področja mednarodnega sodelovanja tudi v vidiku izvajanja osimskega sporazuma in realizacije proste cone ne meji. Delegacijo je vodil funkcionar pri odborništvu za načrtovanje in proračun Ennio Antonini. Dežela si je tudi zagotovila sodelovaje Direkcije gospodarskih študij turinskega FIATA, katero je zastopal direktor Cesare Sacchi s so-delovalcema De Macchijem in Grillom; sodelovala je tudi industrijska zveza iz Rima z Migliorisijem ter z direktorjem tržaške zveze industrijcev Susmelom. V delegaciji je bil še Tržačan Castelli, predsednik družbe Safaimpeks.
V Sloveniji si je italijanska delegacija ogledala nekatere obrate ISKRE in GORENJA, imela je delovne sestanke na gospodarski zbornici in s predstavniki Ljubljanske banke ter se sestala s sekretarjem za odnose s tujino IS Slovenije Osolnikom. V Zagrebu so si italijanski strokovnjaki in gospodarstveniki ogledali podjetje Rade Končar in INO ter imeli sestanke na gospodarski zbornici in z zastopnikom IS Hrvatske. Med drugim je v Beogradu sprejel italijansko delegacijo podpredsednik zvezne trgovinske zbornice Šnuderl. Namen italijanskega odposlanstva je bil poiskati nove možnosti sodelovanja za nova tržišča, predvsem v državah v razvoju.
Hiranje dnevnikov in časnikarska stavka
V	četrtek, 8. t.m., je bila po vsej Italiji časnikarska stavka za dejansko izvedbo reforme radiotelevizije (tudi v smislu decentralizacije) in za ozdravljenje razmer pri založništvu listov. Mnogi dnevniki hirajo zaradi gospodarske šibkosti založnikov (in vedno večjih tiskarskih stroškov) in tako prehajajo listi v roke močnejših finančnih skupin, kar pomeni večje pogojevanje
PROSTOR MLADIH
Delovni	tabori	SZSO
Slovenska zamejska skavtska organizacija je sklenila, da omeji število dni jambo-'eeja, da omogoči pomoč članov organizacije krajem, ki jih je prizadel potres. Ta po-hoč bo v obliki delovnih taborov.
Delovni tabori bodo v mesecu avgustu v iolini Rezije in, če bo mogoče, tudi v Terski iolini. Vsakdo je lahko potreben, kajti polagati bo treba pri zidarskih, kmečkih in irugih delih.
Prostovaljno in brezplačno bodo sodelovali člani SZSO in tudi nečlani. Najnižja
starost je 16 let. Prijaviti se je treba vsaj za en teden.
Člani naj pridejo v kroju (dekleta v hlačah).
Morebitne informacije nudi do roka oddaje prijavnice (13. julij) Vinko Ozbič, tel. 417.402. Kdor se bo prijavil, bo pravočasno obveščen o odhodu in o ostalem.
Kdor bi rad sodeloval, mora vrniti izpolnjeni formular, ki je bil razposlan, do 13. julija 1976 na naslov: STS, u. Risorta 3, 34131 Trst.
tiska, ali pa prenehajo izhajati. V nevarnosti je cela vrsta italijanskih dnevnikov.
Kot kaže, ima velike težave tudi dnevnik »La Stampa«, eden najboljših v Italiji v pogledu objektivnosti obveščanja in intelektualne ravni. List že sedem dni ni izšel zaradi stavke tiskarskega osebja. V tem primeru pa se je tudi pokazalo, kako lahko take stavke negativno vplivajo na svobodo tiska in obveščanja, česar ustava ni predvidela. Tu sta čelno trčili skupaj dve svoboščini, ki ju jamči pluralistična demokracija: svoboda tiska s pravico do informacij in svoboda stavkanja. Ta konflikt bi moral rešiti parlament, če ga ni mogoče odpraviti z medsebojnim sporazumom prizadetih strank.
Seveda je tudi položaj slovenskega tiska
v	Italiji vse prej kot rožnat. Ta položaj je v gospodarskem pogledu seveda še veliko bolj težki kot položaj italijanskega tiska, celo do take mere, da si niti ne more privoščiti kon fliktov, kot so trenutno v teku pri italijanskem tisku. V veliki meri je krivo težav slovenskega tiska v Italiji tudi to, da nima dovolj opore, t.j. naročnikov in kupcev v javnosti matične domovine in pri izseljencih v tujini, oboji so vse preveč brezbrižni do njega in do usode zamejskih Slovencev.
Mature na slovenskih šolah
V	ponedeljek, 5. julija je 123 kandidatov za zrelostni izpit iz Tržaškega in Goriškega na slovenskih višjih srednjih šolah opravilo zadnjo pismeno nalogo. Šlo je za pismeno nalogo iz splošne kulture, katero bi bili morali pisati že pretekli četrtek a so jo prenesli na ponedeljek po vsej Italiji, potem ko so prvotne naslove nalog razkrili v neki šoli v Vigevanu. Kot druga leta so tudi letos poslali z ministrstva v Rimu na slovenske višje šole naslove nalog v italijanščini, katere so morale komisije prevajati. Gre za nedopusten pristop. Ministrstvo bi moralo
VRSTA POLETNIH PRIREDITEV V TRSTU
Z nastopom polne turistične sezone oži-
vi	v Trstu vrsta privlačnih poletnih prireditev. Do septembra je na gradu odprta antološka razstava posvečena kiparju Mirku Basaldelli. V soboto 10. julija se pa prične na gradu vsakoletni uspešni festival znan-stveno-fantastičnih filmov. Letos so zabeležili rekordno število vpisanih filmov. V dveh tednih bodo na gradu in v kinodvorani Excelsior predvajali 76 filmov iz 15 držav. Za nagrade se bo potegovalo 38 filmov. Najvišja nagrada je »Zlati asteroid«.
V	sodelovanju z društvom Capella Under-ground so pripravili tudi retrospektivo tridesetih italijanskih znanstveno fantastičnih filmov od leta 1954 do leta 1966. Na gradu bodo v soboto zvečer vrteli ameriški film »Death race«, ki je prejel prvo nagrado na pariškem festivalu.
V	soboto se prične tudi operetni festival, ki se bo vršil v Rossettijevem gledališču. Medtem ko je festival znanstvene fantastike dosegel že štirinajsto leto, se operetni festival lahko ponaša s sedmim letom prodornih ljudskih uspehov. Prva opereta na sporedu je Rose Marie.
S torkom so pričeli v Miramarskem parku z običajnim poletnim nizom predstav luči in zvokov, ki že osemnajsto leto prikazujejo turistom romantično in tajinstveno zgodbo Miramarskega gradu. »Miramarski sen« bodo letos predvajali tudi v slovenščini in hrvaščini. Premiera slovenske predstave bo v soboto ob 21.30. »Miramarski sen« v slovenščini bo na sporedu vsako soboto. Predstavo je režiral Jože Babič, nastopajo pa Lidija Kozlovič, Livij Bogateč, Stane Starešinič, Jožko Lukeš in Mira Sar-dočeva. Za prevod je poskrbel Borut Trenk-man.
samo poskrbeti za slovenski prevod. Kandidati so lahko izbirali med štirimi naslovi od katerih so bili prvi trije enaki za vse šole, zadnji pa je odgovarjal posebnim značilnostim in usmeritvam posameznih zavodov. Večina kandidatov je izbrala prvi naslov : »Samo jezik je to, kar izenačuje. Enak je, kdor se zna izražati in kdor razume izražanje drugih. Ni važno, ali je bogat ali reven, dovolj je, da govori.«
Danes, 8. julija se bo pričel ustni del iz pita na znanstvenem in klasičnem liceju ter na učiteljišču, na trgovski pa jutri. Izpite bodo sklenili 16. julija, razen na klasičnem liceju, kjer bodo objavili izide po vsej verjetnosti že v torek, 13. julija.
POLETNI URNIK ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Narodna in študijska knjižnica obvešča občinstvo, da bo od 5. julija do 31. avgusta odprta po poletnem urniku, t.j. vsak dan razen ob sobotah, od 8. do 16 ure neprekinjeno.
KRAJEVNA UPRAVNA DEJAVNOST
V	torek 13. julija se bo sestal, po daljšem odmoru zaradi političnih volitev, tržaški občinski svet. Na sporedu sta še dve seji naslednji teden. Svet bo odobril nekaj odborovih sklepov, razpravljal bo o odobritvi proračuna ACEGATA, o načrtu vodovoda iz Pierisa do Štivana, kjer se bo priključil sedanjemu podmorskemu vodovodu, o nakupu novih vozil za smetarsko službo ter o drugih pomembnih javnih delih in načrtih. Važna bo tudi razprava o zazidalnih območjih kraške vasi.
Prihodnji četrtek, 15. julija se sestane pokrajinski svet. Na seji devinsko-nabrežin-skega občinskega sveta bodo v ponedeljek razpravljali o urbanističnih vprašanjih, o decentralizaciji ter o poimenovanju nabre-žinske osnovne šole po Virgilu Ščeku.
—o—
Po daljšem času so spet izšle tri številke u-radnega vestnika dežele Furlanlja-Julijska krajina »Dežela-kronike« v slovenščini. Mnogi so se že bali, da vestnik, ki prinaša slovenske prevode deželnih zakonov in odlokov, ne bo več izhajal.
VARIANTA ZA JAVNE USLUGE
V	ponedeljek, 5. julija se je sestala sve-toivanska konzulta tržaške občine. V Trstu zaključujejo s pripravo pomembne vari tnte k regulacijskemu načrtu, ki zadeva javne usluge. Gre za važno varianto, ki bo občutno spremenila urbanistični ureditveni načrt. Seji, ki jo je posnela tudi koprska televizija, je prisostvoval odbornik za urbanistiko De Luca s skupino arhitektov, ki načrt izdeluje. Orisal je glavne smernice in cilje variante, ki stremi po zagotovitvi nujnih javnih struktur za mesto v realistični perspektivi razvoja Trsta do 370 prebivalcev, medtem ko so doslej cenili razvoj mesta na 520 tisoč ljudi.
Predsednik konzulte Oppelt je pozitivno ocenil okvirno spremembo urbanističnega pristopa, ki se v skladu s sodobnimi urbanističnimi načeli, zavzema za preusmeritev naselitvene politike in novih ljudskih gradenj v samo mestno središče. Zavzel se je nadalje za osnovno urbanizacijo starih, tradicionalnih naselitvenih področij, saj je ne-dopusto da občina troši milijarde za nova naselitvena področja, medtem ko so številni okraji in zaselki brez kanalizacije, cest in plinskega omrežja. Nadalje je za-
Deželni odbor za SSG
Deželni odbor je ta teden na predlog odbornika za finance Tripanija odobril deželni zakonski osnutek za zagotovitev jamstva za najetje 300 milijonov lir posojila Slovenskemu stalnemu gledališču. Jamstvo bo o-mogočilo gledališču, da premosti vsaj za nekaj mesecev izredno hude finančne težave o katerih smo že obširno poročali. Deželna uprava je ob tem izdala sporočilo v katerem poudarja svojo zavzetost, da bi ministrstvo priznalo javni status gledališču, Deželni odbor se odločno zavzema za tako rešitev in poudarja, da bi obstoj dveh stalnih gledališč, italijanskega in slovenskega, predstavljal jamstvo za civilni napredek
dveh narodnostnih skupin, saj ne gre za dve konkurenčni ustanovi. Za tako rešitev so se izrazile vse politične skupine ustavnega loka na srečanju s predstavniki gledališča med zasedbo Kulturnega doma. Ob robu se nam zdi primerno postaviti za zgled nekaterim tržaškim predstavnikom stranke relativne večine odprto in odločno podporo gledališču tržaškega župana Spaccinija ter deželnega odbora in še zlasti odbornika za kulturo Mizzaua, ki je posredoval ministrstvu v Rimu listino, ki je nedvomno najpopolnejši in najbolj objektiven dokument, ki so ga kdaj predložile krajevne oblasti v korist razvoja naše narodne skupnosti.
vzel odločno stališče, kot pogoj za odobritev variante, v obrambo zazidanih območij na Katinari in v ulici Pagliericci. V razpravi, ki se je zaključila po polnoči so skušali izvedenci prikazati poleg splošnih rešitev za javne usluge tudi stališče In izbire v zvezi s specifičnimi potrebami slovenske narodne skupnosti. S tem v zvezi opozarjamo slovenske izvedence in ustanove, da pravočasno preučijo načrt in predlagajo u-strezne rešitve. Gre končno tudi za šolska področja, kulturne, športne in prosvetne dejavnosti pri katerih imamo Slovenci specifične zahteve.
Seji konzulte je prisostvovalo veliko prebivalcev od Sv. Ivana do Katinare, kar je izredno pozitivno dejstvo, ker lahko konzulte le ob številnem in aktivnem sodelovanju prebivalstva opravljajo uspešno svoje naloge demokratičnega predstavništva in odločanja o krajevnih zadevah.
USTANOVITEV ČEBELARSKEGA KONZORCIJA
V	Trstu je bil pred kratkim ustanovljen Pokrajinski čebelarski konzorcij, ki ima svoj sedež pri Združenju živinorejcev na trgu Scorco-la št. 4, tel. .35-245
S to ustanovitvijo so se čebelarji tržaške pokrajine pridružili številni družini čebelarjev naše dežele in s tem ustvarili predpogoje za čim-boljšo rešitev tehničnih in gospodarskih problemov, ki zadevajo razvoj deželnega in splošno državnega čebelarstva.
Konzorcij obvešča ob tej priliki vse zainteresirane čebelarje tržaške pokrajine, da lahko dobijo vse potrebne informacije na gori omenjenemu sedežu ali pa na pokrajinskem inšpsk-toratu za poljedelstvo, ul. Martiri della Liberta, Št. 7 (tel. 31.581 ali 38.673).
V	Nabrežini so priredili za konec tega tedna tradicionalno vinsko razstavo s pokušanjem dobrih domačih vin
Prejeli smo
Pomemben dokument videmskega nadškofa
S tem dopisom želimo seznaniti širšo javnost, pristojne oblasti ter politične stranke z nevzdržnim stanjem osnovne šole s slovenskim učnim jezikom na Opčinah, Trg Monte Re.
— Slovenska osnovna šola razpolaga s petimi učilnicami in pisarno za didaktično ravnateljstvo, (pridobljeno s pregraditvijo hodnika), v tem prostoru delajo didaktični ravnatelj, tajnica in uradnica.
— V šolskem letu 1973—74 je občinska uprava razdelila eno učilnico, ker sta bila dva prva razreda.
— V šolskem letu 1976-77 bosta spet dva prva razreda in s tem bo stiska še večja.
Osnovna šola s slovenskim učnim jezikom
na Opčinah nujno potrebuje za svoje normalno pedagoško delovanje:
— 1 učilnico
— 1 pisarno
— prostor za zbornico oziroma knjižnico, shram bo za učila in dioaktični material
— prostor za sanitarko.
V	povojnih letih sta bili nameščeni v stavbi na Trgu Monte Re slovenska in italijanska o-snovna šola. Z novimi naselitvami se je število učencev na italijanski šoli dvignilo. Upoštevajoč potrebe italijanske šole je slovenska šola začasno odstopila učilnice v pritličju, ki bi jih sicer lahko uporabljala za svoje redno in potrebno didaktično delovanje.
Italijansko didaktično ravnateljstvo je pred tremi leti prosilo za novo šolo. Pristojne oblasti so ugodile tej prošnji in nova šola v Villa Carsija, ul. S. Mauro, je začela delovati v šolskem letu 1975—76. Poudariti je treba, da je v tej šoli prostih še šest učilnic
Poleg tega razpolaga italijansko didaktično ravnateljstvo še s prostori pri Banih, ki jih je fržaška občina prevzela od »Gioventu italiana«. Tu je italijanska osnovna šola s celodnevno zaposlitvijo. in tudi tu je še nekaj učilnic prostih.
Iz gornjega je razvidno, da na Opčinah ni Problema prostorov. Vendar razpolagajo slovenski učenci z Opčin, Banov in Konkonela samo s petimi učilnicami.
Iz didaktičnih razlogov pa ne moremo ločiti enega ali dva slovenska razreda v zgoraj navedene italijanske šole.
Pri tem tudi ne gre prezreti, da jedro slovenskega prebivalstva, oziroma šolske mladine gravitira na šolo na trgu Monte Re. Zato vztrajamo pri zahtevi, da se nam v tem poslopju vrnejo nujno potrebni prostori.
Vsi naši posegi in napori v zadnjih treh letih Pri pristojnih organih so bili zaman Zato se obračamo na vso demokratično javnost, da se za ta problem zavzame in na odgovorne oblasti, da se to vprašanje končno in pozitivno reši.
Republiška ustava, posebni statut dežele Julijske krajine in mednarodne pogodbe zagotavljajo zaščito naše manjšine. Zato zahtevamo, da s* pristojne oblasti prevzamejo politično odgovornost in rešijo vprašanje šole, ki je temelj za obstoj in razvoj vsakega naroda.
(sledijo podpisi)
—o—
VPISOVANJE V KLASIČNI LICEJ Ravnateljstvo Državnega znanstvenega in klasičnega liceja »France Prešeren« v Trstu, ul Guardiella 13/1, sporoča, da dne 24. julija 1976 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1976-77.
Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. '1° 12. ure.
Čeprav nekoliko z zamudo, se nam zdi še vedno potrebno opozoriti na okrožnico videmskega nadškofa Alfreda Battistija, ki je izšla letos spomladi v uradnem glasilu videmske nadškofije »Rivista Diocesana Udi-nese«. V njej je govor o pravici uporabe slovenskega jezika v župnijah Beneške Slovenije, zato okrožnica že uvodoma ugotavlja, da prebiva v videmski nadškofiji, poleg prebivalstva furlanskega in nemškega jezika, »številna skupnost vernikov slovenskega jezika«. Okrožnica nato teoretično utemeljuje potrebo po uporabi različnih jezikov v bogoslužju in oznanjanju verskega nauka in poudarja, da mora Cerkev, ki teži po univerzalnosti, prodreti v kulturo in o-kolje vsakega ljudstva, spoštovati običaje, navade in tradicije in tako učinkoviteje širiti evangeljsko sporočilo.
Videmski škof v okrožnici dalje ugotavlja, da je že njegov predhodnik ustno priznal in dovolil uporabo slovenskega jezika v Cerkvi, tako kot je bilo že skozi stoletja vedno v navadi v Beneški Sloveniji. Zaradi tega sedanji videmski nadškof smatra za potrebno tudi javno in uradno objaviti to dovoljenje, ki se nanaša na vse župnije slovenskega jezika v nadškofiji. Furlanske duhovnike, ki bi bili morebiti odrejeni v te župnije, pa poziva, naj se slovenskega jezika naučijo, ga vzljubijo in tudi uporabljajo, kar naj bo znamenje »evangeljske ljubezni do (slovenskega, op. ur.) ljudstva in do njegovih visokih človeških in verskih vrednot.« Okrožnica v zaključnem delu izraža bene-školsovenskim duhovnikom, rojenim ali delujočim v Beneški Sloveniji, spoštovanje, solidarnost in zahvalo »za modro delovanje in plemenito žrtvovanje, ki so ga vedno kazali do svojega ljudstva, ko so si priza devali združiti ljubezen in zvestobo do slovenskega jezika in kulture z iskrenim in lojalnim spoštovanjem državnih zakonov.«
Nadškofova okrožnica je vsekakor zelo pomemben dokument, ki popravlja krivico, storjeno beneškim Slovencem v času fašističnega režima. Znano je, da so državne oblasti takrat prepovedale slovensko pet je in pridige, takratni videmski nadškof in Vatikan upravičenih pritožb slovenskih duhovnikov nista podprla, tako da so t' izgubili vsakršno moralno podporo. Stanje se je nekoliko izboljšalo po drugi svetovn vojni, ko so nekateri najzavednejši duhov niki po lastni presoji in brez vsakršnega navodila začeli uporabljati v cerkvah slovenščino, tako kot je bilo v navadi že vsa prejšnja stoletja in tudi po priključitvi Beneške Slovenije leta 1866 Italiji. Nadaljnji korak naprej je pomenil II. vatikanski koncil, ki je uzakonil rabo živih ljudskih jezikov v bogoslužju, vendar so kljub temu še danes župnije v Beneški Sloveniji, kjer se malo ali skoraj nič ne uporablja slovenščina. Okrožnica videmskega nadškofa pomeni zato moralno oporo tistim slovenskim duhovnikom v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini, ki navzlic vsem težavam pogumno vztrajajo v obrambi pravic slovenskega ljudstva in materinega jezika na cerkvenem področju. Upati je, da bo ta dokument pripomogel k urejanju jezikovnih vprašanj in
k večji narodnostni strpnosti v najzahod-nejši slovenski deželici. Svoje obveze pri tem pa ima nedvomno tudi videmska nadškofija, ki bi morala v bodoče skrbeti, da bi več slovenskih oziroma slovenskega jezika veščih duhovnikov postavljala na službena mesta v kraje, kjer živi slovensko prebivalstvo.
Kratke z Goriškega
V zadnjem času je obiskal Gorico jugoslovanski generalni konzul v Trstu Ivan Renko. Srečal se je z goriškim županom Pa-squalom De Simonejem, s katerim sta se pogovarjala o sodelovanju ob meji in tudi o novem cestnem prehodu štandrež - Vrtojba.
V 66. letu starosti je umrl duhovnik Artur Zalatel, ki je v zadnjem času bival v Gorici. Pokojnik je bil doma iz Goriških Brd. Umrl pa je na romarskem vlaku, ki je bil namenjen v Lurd. Z njegovo smrtjo je nastala še ena vrzel v že tako redki vrsti slovenskih duhovnikov na Goriškem, ki zadnja leta ne dobivajo več naraščaja.
Nedavnega pevskega tabora, ki ga vsako leto prirejajo v Stični na Dolenjskem, se je udeležil tudi pevski zbor »Jezero« iz Doberdoba, ki ga vodi Silvan Križmančič.
Občinski svet v Števerjanu je na svoji izredni seji 30 junija odobril resolucijo, s katero je odločno podprl akcijo igravcem in vsemu delovnemu kolektivu Stalnega slovenskega gledališča v Trstu v njegovi akciji za nadaljnji obstoj gledališča in za pravno ter finančno ureditev njegovega položaja.
NOVICE
Zadnji čas so se spet oglasile zahteve po prepovedi novofašistične stranke MSI. Če je po ustavi prepovedano obnavljati fašizem, a je MSI fašistična stranka, jo je treba prepovedati, pravijo ti glasovi. Potem je ta stranka nesmisel v demokratični Italiji in protizakonita. Če pa ni, pa naj se tudi ugotovi, da ni fašistična. Tako piše med drugim Montanellijev »Giornale nuo-vo«.
Eden izmed vodilnih jugoslovanskih komin-formistov, Vlado Dapčevič, je bil na sodni obravnavi v Beogradu obsojen na smrt, a obsodba mu je bila spremenjena v 20 let ječe.
Sejšelsko otočje pred vzhodno afriško obalo je postalo neodvisno. Nova država ima 58.000 prebivavcev in meri 376 kv. km. Prebivalstvo živi od kokosovih orehov in upanja.
Na konferenci zatiranih narodov v Alžiru so sprejeli »listino o pravicah narodov«, ki hoče zagotoviti določene pravice osvobodilnim gibanjem in njihovim narodom. V bistvu gre za raztegnitev listine Združenih narodov o človeških pravicah tudi na zatirane narode in ne le na posameznike.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Pogovor z upravnico Tržaške knjigarne
Tržaška knjigama je tisti kraj, kjer boste verjetno najprej srečali kakega svojega znanca, posebno takega, ki čuti v sebi kaj ljubezni za lepo slovensko knjigo. Okrog nje se vrtijo redno kot planeti okrog sonca zlasti naši literati , profesorji in študenti.
V	željo, da bi to živo funkcijo Tržaške knjigarne v našem življenju spoznali tudi s strani tistih, ki delajo v njej, smo se obrnili na njeno upravnico gospodično Silvano Vaioppi, da bi odgovorila na nekaj naših vprašanj.
Kaj sodite Vi o delovanju vaše knjigarne? Ste zadovoljni z obiskom in prometom?
Mislim, da lahko brez skromnosti trdimo, de je bil skoraj v celoti dosežen namen, iz kateie ga so po mnogih težavah v daljnem letu 1950 odprli slovensko knjigarno. Dati zamejskim Slovencem nov kulturni prostor, odprt vsem svetovnim nazorom; posredovati slovensko knjigo in kulturo tudi italijanskim sosedom, vse to v nevsiljivi obliki trgovskega prostora. Obisk in promet je vseskozi, zlasti pa v zadnjih letih, popolnoma upravičil obstoj te ustanove. Delovanje knjigarne se ne omejuje samo na te prostore, s knjigo smo prisotni povsod, kjer je kakšna večja kulturna prireditev, po prosvetnih društvih in z rednimi razstavami po slovenskih šolah v Trstu in Gorici.
Kako je s kupovanjem slovenskih knjig s strani mladine? Menite, da kaže veliko zanimanje za lepo knjigo? Kaj mladi največ kupujejo?
Čeprav z obiskom mladine v knjigarni ni smo najbolj zadovoljni, lahko vseeno trdimo, da so mladi ljudje po številu prodanih knjig vendarle večji potrošniki in to bodisi zaradi obveznih šolskih knjig bodisi zaradi obveznega čtiva ali zaradi darilnih knjig. Res pa je, da zanimanje s strani mladih postopoma raste, to opazimo tudi na razstavah po šolah. Prav gotovo imajo pri tem največ zaslug nekateri pedagogi, ki znajo posredovati učencem ljubezen do branja. Šolska mladina sega predvsem po poljudno znanstvenih izdajah ter po slovenskih sodobnih pisateljih, najmanjši bralci pa po prikupnih slikanicah, katerim slovenske založbe posvečajo veliko truda.
In starejši?
Starejši bralci kupujejo predvsem zgodovinske knjige s tematiko NOB, dokumentarce iz zadnje vojne, ženske bralke pa segajo po romanih s sodobno tematiko, tudi iz ljubezensko vsebino, vendar psihološko poglobljenih.
Kako je z zanimanjem za knjigo pri preprostih ljudeh? Jih prihaja veliko v knjigarno? Po kakšnih knjigah ljudje najbolj sprašujejo? Po romanih ali po poljudno znanstvenih?
Med našimi odjemalci je precej ljudi z nižjo izobrazbo, tudi iz manj premožnih slojev in predvsem iz delavstva. Ti kupujejo predvsem
izven knjigarne, preko akviziterjev ali na razstavah. Za večino ljudi je knjigama že vedno elitni prostor. Ti ljudje segajo predvsem po knjigi za darilo ali pa po enciklopedičnih izdajah, priročnikih ali po zbirkah iz slovenske literature, nekoliko manj po romanih. Ti odjemalci običajno sprejmejo naš nasvet. Na prvem mestu v prodaji je mladinska literatura, nato enciklopedične izdaje, slovarji, priročniki, zbirke iz slovenske in drugih jugoslovanskih književnosti, dokumentarni romani z vojno tematiko. Prav na koncu lestvice je poezija.
Nekateri se pritožujejo, da najdejo, v vaši knjigarni premalo slovenske znanstvene literature, npr. izdaj Slovenske akademije znanosti in umetnosti, raznih strokovnih revij itd. Kaj je krivo temu? Vas založbe v Sloveniji redno in hitro zalagajo s svojimi izdajami, ali nastopajo v tem daljše zamude?
Knjige prejemamo po predhodno določenem ključu, to je stalnem prednaročilu na vse izdaje neke založbe po poštnih paketih ali preko carine. Čeprav so glavni slovenski centri oddaljeni le največ 150 km od Trsta, marsikdaj dobava ni tako hitra. Vzroki so predvsem v ne-ekspeditivnosti nekaterih založb ali zastojev pri poštnih in carinskih organih. Glede dobave znanstvene literature imamo posebne težave. Pri tej zvrsti ne moremo računati s stalnim naročilom, ker te knjige izdajajo različne ustanove v Sloveniji, ki se ne ukvarjajo specifično z založništvom in ker so lahko te izdaje precej drage in bi preveč bremenile naše skladišče. Te
Zgodovinsko društvo za Slovenijo bo priredilo v dneh od 29 septembra do 2. oktobra zborovanje slovenskih zgodovinarjev v Kranjski gori in na Jesenicah. Očitno je, da bo pomenilo to zborovanje odgovor na nedavno zborovanje koroških zgodovinarjev v Celovcu.
Na zborovanju bodo obravnavali politično zgodovino od 1893 do 1904, zgodovino Jesenic in severozahodnega dela Gorenjske s posebnim ozirom na razvoj železarstva, delavskega gibanja in narodno-osvobodilne vojne, pa tudi problematiko koroških Slovencev, zlasti v zvezi s karantansko kneževino, in koroško vprašanje v mednarodnih odnosih zlasti po drugi svetovni vojni. Ker so letos ravno v zvezi s celovškim zgorovanjem zgodovinarjev, na katerem so, kot kaže, prevladali šovinistični nemško-nacionali-stični elementi, začeli obhajati »tisočletnico Koroške«, katere očitni namen je zanikati prejšnjih štiristo let koroške zgodovine, ki je bila čisto slovenska, je želeti, naj bi postavilo zborovanje slovenskih zgodovinarjev stvari na svoje mesto. To se pravi, da naj bi tako pred slovensko kot pred vso koroško in drugo tujo javnostjo razkrinkalo ta šovinistično-nacionalistični manever ljudi, ki se jim, kot kaže, še vedno kolca po »vsenemških« časih pokojnega Adolfa,
knjige naročamo sproti. Sicer pa tudi najbolje založene knjigarne v Ljubljani nimajo v zalogi teh ičdaj, ki jih omenjate, obratno, pripomniti moram, da najdejo marsikdaj odjemalci iz Slovenije šele na naših policah knjige, ki jih doma niso izsledili.
Kakšne knjige bi si še želeli ljudje? Zanimive izvirne nove slovenske romane ali zanimive prevode? Po katerih domačih avtorjih najbolj segajo? Ali lahko navedete tudi knjige? In kateri tuji avtorji v slovenskem prevodu pri Vas najbolj »gredo«?
Veliko zanimanja vlada za sodobne slovenske pisatelje kot so Tone Svetina z romanoma Ukana in Stena, Ingolič z romanom Gimnazijka, katere ponatis se sedaj pripravlja, Pavel Zidar z bogato žetvijo naslovov, prav v zadnjem času letošnji Prešernov nagrajenec Miško Kranjec z zbirko Povest o dobrih ljudeh ter romanom Strici' so mi povedali. Med bestsellerji je prav gotovo roman Leseno jadro pisatelja Milana Lipovca, kar dokazuje, da so vendarle domači avtorji najbolj brani. Od tujih avtorjev so najbolj brani svetovni klasiki Tolstoj, Dostojevski, London, Bronte, od sodobnih pa romani Konsalika, Simmela, Holtove, Haileya, Han Suyin, Buck.
Kaj pa je s pesniškimi zbirkami? Kateri slovenski pesnik je po Vašem najbolj popularen, to se pravi, po katerega delih vaši kupci najbolj segajo?
Za vezano besedo, je žal, zelo malo zanimanja, celo pesmice za otroke gredo težko v promet. Če izvzamemo Prešernove, Gregorčičeve in Kosovelove zbirke, za katere vlada vedno vali ko zanimanja, je med. sodoPniki najbolj cenjen Ivan Minatti. Podobno kot za domače pisatelje vlada tudi za tržaške pesnike pri naš še največ zanimanja. Dobro prodajamo Marka Kra-| vosa, Miroslava Košuto, Ireno Žerjal, Marija
in pokazalo na tista stoletja koroške zgodovine, ki bi jih hoteli nemški šovinisti na Koroškem zatajiti začenja odriniti v pozabljenje. Zanje se namreč začenja koroška zgodovina šele od hipa, ko menijo, da so ji začeli vtiskati svoj pečat Nemci.
Obenem pa bi bilo dobro, če bi slovenski zgodovinarji končno enkrat obračunali tudi s čudno tendenco v določenem delu slovenskega oziroma slovanskega zgodovinopisja, ki tudi noče priznati, da spadajo prva štiri sloletja koroške zgodovine (od 6. do 10. stoletja) k slovenski zgodovini, ampak govori o takratnih Slovencih vedno le kot o Slovanih, kakor da je obstajal tedaj nekak skupen slovanski narod in še ni bila izoblikovana slovenska narodna individualnost, kljub temu, da jo zgodovinske kronike že jasno razlikujejo od drugih narodov in označujejo Slovence za razliko od drugih narodov »Venede«, »Vinede«, »Karantane« (Korošce) ali »Vandale«, pa tudi že za Slovence (Slovenska marka!). Kje je vzrok takega zanikanja slovenske narodne individualnosti v Karantaniji prvih štirih stoletij pri slovenskem zgodovinopisju samem? V kakem napačno razumljenem »ideološkem« kriteriju ali v nekritičnem sprejemanju tujih tez?
(Dalje na 7. strani)
Slovenski zgodovinarji bodo razpravljali o koroški zgodovini
Pogovor z upravnico Tržaške knjigarne
(nadaljevanje s 6. strani)
čuka in ob hvaležni reklami tudi Aceta Mer-moljo.
Kako je zdaj ob stoletnici Ivana Cankarja s prodajo njegovih del in knjig o njem? Ste jih veliko prodali?
Praznovanje 100-letnice rojstva Ivana Cankarja je ponovno zaneslo navdušenje med ljubitelje tega velikega in vedno sodobnega pisatelja. Razpoložljiv je komplet njegovih Zbranih del v 30 knjigah v treh različnih vezavah po posebni znižani ceni. V teh dneh je izšla Slod-njakova trilogija, ki poleg že znanih življenjepisov Levstika in Prešerna vsebuje roman o I-vanu Cankarju z naslovom Tujec. Za ta roman je bilo veliko pričakovanja.
Posvečate enako pažnjo tudi knjigam, ki izidejo v samozaložbi, in tistim, ki jih izdajajo tukajšnje slovenske založbe ali tiste na Koroškem in v svetu?
Kot redni obiskovalec naše knjigarne ste Prav gotovo imeli priliko opaziti, da prodajajo tudi knjige, ki izidejo v samozaložbi, prav teko imamo posebno polico s slovenskimi izdajami iz Celovca, Buenos Airesa in Londona.
Skušate kako vplivati na kupce? Jim priporočate kake knjige, ali prepustite vedno njim samim, da se odločijo?
Naši odjemalci se delijo na dve kategoriji, med tiste ki si želijo nasvet, in ostale, ki ga odklanjajo. Ti slednji so v glavnem samo dobro s®znanjeni z novostmi na slovenskem knjižnem tegu. prvim pa svetujemo mi in razumljivo je, da pri izbiri prevladujejo naši osebni okusi, ne pa interesi. Če imamo prvič srečno roko, smo si gotovo pridobili stalnega odjemalca. To nam da veliko zadoščenja.
Kako je s prodajo mladinskih knjig? Kaj si najbolj želijo starši in kaj mladi sami? Slikanice, pustolovske povesti ali pesmi?
Med mladinske avtorje, po katerih je največ povpraševanja, spadajo prav gotovo Seliškar z Bratovščino sinjega galeba, Ingolič s Tajnim društvom PGC, Ela Peroci z Lahko noč, Branka Jurca Ko zorijo jagode, Ribičič, Suhadolčan, Makarovičeva, med ilustratorkami pa Jemec-Božič, Ančka Gošnik - Godec. Jelka Reichman, Mar-tenka Stupica.
Kakšno je zanimanje za dela domačih tržaških avtorjev, Pahorja, Rebule, Lipovca itd.?
Za naše domače avtorje vlada seveda največ zanimanja. Pred meseci je izšel Pahorjev roman Zatemnitev, vendar smo opazili, da je samozaložba precej kvarno vplivala na prodalo knjige. Tudi za novo Rebulovo knjigo povprašujejo, saj jo je neka slovenska založba napovedala že v prejšnjem letu. Leseno jadro Mi-tena Lipovca, kot sem vam že prej omenila, je te nekaj mesecev naš bestseller. Slišali smo ze--'o dobre kritike prav posebno glede izbranega iozika, ki ga ta avtor uporablja, ki pa je vendarle vsem razumljiv.
Kaj bi si Vi kot upravnica knjigarne najbolj Zelela oziroma s čim bi najraje ustregla Iju-dem? Se Vam ne zdi, da so danes knjige veliko Dredrage, zlasti tudi slovenske knjige?
Na ti dve vprašanji vam bom dala en sam Ogovor. Zelo rada bi, da bi cene slovenskim
knjigam ne bile tako visoke ter da bi se vrednost naše lire vendarle ustalila na realni ravni. Med tem ko so bile cene knjig pred leti dostopne in v primerjavi z italijanskimi skoro smešno nizke, so danes slovenske knjige daleč presegle povprečne cene italijanskih vezanih knjig. Cene v Sloveniji so v zadnjem polletju dosegle astronomske višine in sprašujemo se, ali gredo tam sploh v prodajo. Pri nas se to še zaostruje zaradi neugodnega tečaja. Že spet moramo žal ugotoviti, da se je za nas zamejske Slovence slovenska kultura »draga«.
Vam daje to delo zadoščenje?
V	knjigarni smo sedaj stalno zaposleni trije uslužbenci, uglašena trojica, ki je potrebna za dobro počutje nas in naših obiskovalcev. Delo nam daje mnogo zadoščenja. Opravljamo ga z veseljem in seveda s tisto resnostjo, ki je potrebna za dobro poslovanje. Ob tem pa imamo tudi veselje, saj nam je dolgoletno spoznavanje ljudi izostrilo humoristično žilico, da najdemo tudi v malenkostih vzrok za dobro voljo. Sproščenost uslužbencev pa ustvarja primerno okolje, v katerem se obiskovalci mimogrede spremenijo v kupce.
V	kraju Epinal v Vogezih v vzhodni Franciji se je gospa Yvonne Guenot, stara 39 let in mati dveh otrok, 18. maja letos skregala z možem, zašklempnila hišne duri za seboj in pobegnila v bližnji gozd. Vogesi so gorata, gozdnata pokrajina in niti dva kilometra od hiše Guenotovih se začenja gozd, ki meri deset kvadratnih kilometrov Mož je menil, da si je žena pač hotela le malo ohladiti živce po prepiru, toda ko se še niti zvečer ni vrnila, ga je začelo skrbeti. Obvestil je sosede in oblasti in preiskali so ves gozd, ženske niso našli. Tako
Kulturne novice
Izšla je nova, druga letošnja številka »Glasnika slovenskega duhovniškega društva«, ki ga izdaja glavni odbor Slovenskega duhovniškega društva v Ljubljani. Kot posebna brošura mu je priloženo besedilo novega zakona SR Slovenije o pravnem položaju verskih skupnosti.
V	založbi predsedstva vlade je izšla ilustrirana brošura na več kot 60 straneh »30 anni di cinema«, ki podaja zgoščen, a temeljit pregled nad italijansko filmsko produkcijo in njenimi smermi ter težnjami v povojnih letih.
Bravce opozarjamo na serijo predavanj pisatelja Alojza Rebula, ki so zdaj na programu radia Trst »A« in v katerih pripoveduje o izkušnjah in srečanjih na svojem lanskem počitniškem potovanju v Kanadi in Združenih državah, po sledovih škofa Friderika Baraga. Zadnji čas je izšla v Združenih državah neka do-zdaj še neobjavljena Baragova študija o Indijancih Čipeva.
ŽENSKE TUDI ZANAPREJ NE BODO SMELE NA ATHOS
Grški parlament je te dni potrdil veljavnost zakona, po katerem je ženskam prepovedan dostop na polotok Athos, kjer je, kot znano, avtonomno cerkveno področje starodavnih cerkvenih samostanov. Poslanci Papandreuove socialistične stranke so namreč zahtevali, sklicujoč se na enakopravnost moških in žensk, da parlament razveljavi tisti člen grške ustave, ki prepoveduje ženskam vstop v 14 samostanov na Athosu in sploh dostop na avtonomno meniško ozemlje Athos. Papandreuovci so sprožili o tem razvneto debato v parlamentu. Toda večina je odločila, da bi bila ukinitev te prepovedi neustavna, ker je avtonomija Athosa zagotovljena v ustavi, ki je ni mogoče spreminjati, kadar bi se vladi ali opoziciji zahotelo.• »Svoje tradicije moramo o-hraniti v veljavi in jih spoštovati,« so izjavili poslanci vladne večine. «Ženske gotovo ne bodo umrle od žalosti, če ne bodo nikoli videle polotoka Athos in tamkajšnjih menihov. Ali smemo morda mi moški v ženske lepotilne salone? Naj ostanejo torej te razlike v veljavi.«
Zakon določa za tiste, ki bi kršili ali kršile prepoved ženskam, da stopijo na tla Athosa, z zaporom, ki lahko znaša več let.
je minilo več kot mesec dni. Mož in otroka že skoraj niso več upali, da bodo še kdaj videli ženo in mater. Pred nekaj dnevi pa je neki kmet opazil gospo Guenot, ko je pila iz potoka v gozdu. Spet so organizirali iskanje in končno so jo odkrili v majhni votlini nedaleč od potoka. Tam je živela kot Robinson Crusoe. Hranila se je z jagodami divjimi črešnjami, z gozdnimi plodovi in ptičjimi jajci. Nekoliko je sicer shujšala, drugače pa je bila zdrava in najboljše volje. Kako tudi ne, ko je imela tako mirne počitnice, med katerimi si je lahko pošteno spočila živce, in poleg tega je lahko ugotovila, da je bil mož v skrbeh zanjo in da jo ima torej vendarle rad, kljub temu, da včasih povzdigne glas in udari po mizi.
—o—
KLAVRN KONEC KONFERENCE O BIVA-
LIŠČH
V	Vancouverju v Kanadi se je dokaj klavrno končala konferenca Združenih narodov o »habitat« (človeškem bivališču). Pri sestavljanju priporočil in sklepov je velika večina držav afriške in azijske celine (»tretjega sveta«) odobrila demagoške teze, naperjene proti Zahodu in Izraelu, katerega so tudi ob tej priložnosti na prigovarjanje arabskih držav obsodili kot »rasistično državo«. V tem je seveda krvava ironija, ker je bilo in je tudi še danes judovstvo največja žrtev rasizma, ki so ga po drugi strani uganjajo skoro v vseh afriških državah, ko neusmiljeno izganjajo Azijce, ki so bili tam naseljeni že cele generacije, in izvajajo pokole nad celimi plemeni in rasami, kot npr. v Burundiju, Nigeriji itd.
Poravnajte
Počitnice v gozdu
Dekle z zaprtimi očmi
63
Napisal Pierre UErmite
Kot morje pozna tudi gorovje nasprotja strahotne jeze in božajočega nasmeha.
Danes se vsi ti ostri vrhovi, namesto da bi sekali obzorje in bodli v nebo, smehljajo idealno okopani v sončni jutranji svetlobi.
Včeraj je dolina izginjala pod bledim mrtvaškim prtom oblakov... Danes pa vse poje v njej..., zeleni travniki, zvoniki, obson-čene strehe planinskih koč.
Toda spodaj v tej dolini razjeda nekoga skrb, namreč Celestina.
Njegov gospodar je odšel včeraj proč v stanju prenapetosti, kot je opazil... In vrnil se ni ne snoči, ne ponoči in ne davi...
Hotelski sluge in šoferji nimajo skrivnosti med seboj. Celestin prav dobro ve, da je bilo odneseno v hotel v Montenversu pismo, naslovljeno na Marijo Durand... Ve, da je njegov gospodar sam odšel tja gor... in ve tudi, zakaj.
Telefoniral je v hotel; toda tam ne poznajo Ludvika Hugha. Tedaj se je drznil tako daleč, da je zahteval k aparatu Marijo Durand; a tudi te tam ne poznajo.
Zdaj pa ne razume ničesar več.
In vendar mu potrdijo od zgoraj, da je šel snoči mimo po stezi, ki zavije okoli hotela, neznan turist brez vodnika in celo brez cepina in nadaljeval pot proti ledeniku Orjaka. Potem ga niso več videli... Je pa samo ta steza.
In vihar v tej noči je bil tako silovit, da je steza pred Tete de Trelaporte pretrgana.
Če tedaj danes ne vidijo tega neprevidnega turista, se pač nahaja v eni prvih razpok Orjaka, zakaj dalje zagotovo ni mo-Franciji se je gospa Yvonne Guenot, stara
Celestin je stopil v vodniško pisarno. In od tukaj so prosili iz hotela v Montenversu natančnejših podatkov.
Šofer je ves iz sebe, kajti vse se sklada v tem, da potrjuje in določa kraj nesreče: njtgov gospodar, živ ali mrtev, leži tam gori na dnu kake razpoke. Dolžnost se riše jasno, zapovedovalno: treba mu je iti na pomoč, in sicer takoj.
m
S A H
IH i
V	tej pasji vročini bi bilo že kar kriminalno trapiti nedolžnega bralca te rubrike s čim zahtevnejšim, kot je šahovski humor.
Problem, ki sledi in ki ga je sestavil avtor (tudi šah se lahko ponaša s svojo narodno pesmijo) je primer tega humorja.
BELI: Kgl, f2, e3, d4, c5, b6, a7 ČRNI: Ka8, b7, c6, d5, o4 Beli igra in zmaga v 18 potezah.
Kot vse prave smešnice tudi ta ne potrebuje komentarja.
1. f3 ef3:, 2 Kfl f2, 3. e4 de4:, 4. Kf2: e3 + , 5. Kel!! e2, 6. d5 cd5:, 7. Ke2: d4, 8. Kd2 d3, 9. c6 bc6:, 10. Kd3: Kb7, 11. Kc4 Ka8, 12 Kc5 Kb7, 13. Kd6 c5, 14. a8 — D+ Ka8:, 15. Kc7, c5, 16. b7+ Ka7, 17. b8 — D+ Ka6, 18. Db6 mat. Zabavno kajne?
Prevedel Lovro Sušnik
Na skrbipolno Celestinovo pobudo se takoj stvori odprava vodnikov in nosačev. Gorski vlak jih potegne na Montenvers in takoj se začne načrtno iskanje.
In na kraju kjer se pogrezne med skalovjem steza pod ledenik Thendia, pride vodnikom nasproti dekle: čudno bleda je, kar še podčrtava njeno lepoto; njene modre oči so polne groze.
Ko zagleda Celestina, se ustavi kakor prikovana k tlom.
Šofer je razumel:
»Gospodična!...« je vzkliknil — ni si upal pred to dekle, ki je ni nikoli poznal take, reči enostavno »Marija«... kakor še pred e-nim mesecem... »Gospodična, preteklost je preteklost... In jaz jo obžalujem in izpljunem!... V tej uri ni za vas in zame važno nič drugega več kot najti zopet gospoda Ludvika...«
Vodniki so se ustavili,... so bolj gledali kot poslušali... Očitno imata ta dva nekaj med seboj; ali navajeni so tega in jih nič ne briga... Sedaj stopata Celestin in Marija spredaj, oni pa za njima.
Rozalina je nervozna, boječa, tesnobna; skoraj jo začenja peči vest.
Šele davi je zvedela, da turist, ki je govoril z njo, medtem ko je ona urejevala srebrne osate, ni bil zavil proti Montenversu, temveč je — kako neprevidno! — nadaljeval pot v smeri proti Orjaku.
Ta turist ni mogel biti nihče drug kot Ludvik Hughe v obupu... v katerega ga je spravila ona.
Rozalina je vedela, da je on silovite narave... Kaj se je zgodilo z njim to noč... in v nevihti na nevarni stezi, ki je peljala k razpokam, ki so bile njemu popolnoma neznane?...
Ja, Rozalino skoraj peče vest. Čuti se nekoliko odgovorno za ta obup... morda za to smrt... Ko bi se sedaj držala kri tudi njenih rok...?
Njena bojazen je postala tako velika da je spregovorila o tem z miss Albrandt, z mlado Američanko, s katero sta si postali že prijateljici, in miss ji je bila odločno odgovorila:
»Vi ste mu dolžni priskočiti na pomoč.«
Tedaj je bila telefonirala v pisarno vodnikov in dobila odgovor, da so v Chamo-nixu že sestavili reševalno odpravo in da je na poti gor.
Tedaj se je tudi Rozalina, ki ni mogla več strpeti na mestu, podala na nevarno pot, kolikor je steze še ostalo; nato pa se je, videč, da je brez moči, obrnila nazaj in šla vodnikom naproti.
Ti so pravkar pustili ob strani ledenik Thendia in se približali ledeniku Orjaku.
Vodja odprave je bil mnenja, da je moral turist po vsej verjetnosti nadaljevati pot prav do velikih razpok in oslepljen zaradi noči in meteža pasti v eno izmed njih.
A v katero...? Tu se je začenjala skrivnost. Ti možje, ki so poznali svoje gore so vedeli, kaj skrivajo za tiste, ki se drznejo nanje brez priprave, niso rabili dolgo, da so jo razjasnili.
Nad prvo razpoko so letale z neko trdovratnostjo vrane. En vodnik jih je pokazal svojim tovarišem. Ti so prikimali, da razumejo.
V resnici: komaj so začeli s preiskovanjem te špranje, je že eden od nosačev opazil nekaj metrov spodaj mehak klobuk, ki je bil obvisel na modrini notranjih grebenov.
Ni bilo treba torej še naprej iskati...
Mrtev ali živ je ležal Ludvik Hughe tu in na njegovo telo so že prežale riparske ptice.
Razburjenje Rozaline je na višku.
Privezan na vrv, ki jo drže drugi, se spusti en vodnik v razpoko z blestečimi in vrtoglavimi globinami.
»Vidim ga!...« zakliče po nekaj minutah iskanja.
Spustijo mu še drugo vrv in po četrt ure, ki traja sila dolgo, se vodnik zopet prikaže, obložen s truplom, ki je videti brez življenja....
»Mrtev...?« vpraša Celestin.
»Ne...,« odgovori vodnik, »a menim, da ni dosti bolje.«
Ludvik Hughe leži zdaj raztegnjen na ledu liki mrlič in trde roke ga drgnejo s snegom. Polagoma se vendar zazdi, da začenja kri nekako spet krožiti. Američanka je pritekla s torbico, da bi se pridružila skupini rešiteljev. Ima hud koncentriran alkohol, poda ga Rozalini in ji reče po angleško:
»Skušajte doseči, da ga popije požirek... Če mu ostaja le še ena iskrica življenja, jo bo razplemtel!«
Rozalina, vsa tresoča se, poskuša... Nemogoče!
Vodnik razmakne s svojim nožem in ne brez napora Ludvikove zobe in dekletu se končno posreči, da mu vlije nekaj kapljic ognjene tekočine v usta...
Tedaj se Ludviku silno zaleti in medtem odpre oči. Prvi obraz, ki ga zagleda, je Ro-zalinin, ki se sklanja nad njim... Hoče spregovoriti, a bolečina mu iztrga krik in se o-spravili ranjenca v tem stanju dol v Cha-nesvesti.
Vodniki se posvetujejo med seboj. Da bi monix, ni misliti.
Priti ven izpod Orjaka..., podati se nazaj na stezo in prenesti Ludvika Hugha v hotel v Mentenversu je edina neposredna in praktična rešitev.
»Idealno bi bilo«, pripomni vodja vodnikov, preudaren in izkušen mož, »pustiti nesrečnika v hotelu, če je lastnik s tem sporazumen...«.
Rozalina pogleda miss Albrandtovo in ji prevede vodnikove besede...
»Sporazumen bo!« odgovori ta živahno in pristavi v francoščini čudotvomo besedo, ki omogoči na svetu toliko stvari: »Dolarji!... Dolarji!«
V ostalem pa dolarji v tem primeru niso mogli napeti vseh svojih sil, ker je bil upravitelj hotela poštenjak, pri katerem je bilo celo v 20. stoletju srce še vedno na mestu.
Prisrčno je namestil Ludvika Hugha v najboljši sobi — v svoji sobi. Rozalina je telefonirala zdravniku v Chamonix, da naj pride neutegoma gor... Miss Albrandt je dala vodnikom prav amerikansko kraljevsko nagrado.
(Dalje)