List 1.
Predivstvo pa drugo kmetijstvo na Gorenskem.
Z ozirom na lanski kmetijski shod v Stari Loki.
Spisal Andrej Pisk ar.
Znano je, kako razširjeno je bilo nekdaj predivstvo in platnarstvo v okolici Loški. Po vseh hišah so predli in tkali, sosebno pozimi, ter prodajali svoje izdelke daleč v vnanje dežele. Tako so si pridobili lep zaslužek. Pa zdaj je vse, toliko da ne popolnoma nehalo. Spodrinile so jih maš i ne, preroditeljice novega Časa. To se je godilo povsod, in to je napravilo krizo, katere nasledki jako daleč segajo, posebno v delavske kroge. Po drugih deželah je ta kriza že po večem prestana in poravnana, al pri nas še le dosega vrhunec svoje nevarnosti in sile. Zato je zares skrajni čas, da bi se začelo resnobno misliti na sredstva, s katerimi bi bilo mogoče obvarovati propada, posebno naše male obrtnije.
     2
Nekdaj so kmetje po tej okolici pridelovali veliko prediva, veliko so ga pa še kupovali od drugod, iz Dolenskega in Koroškega, da so imeli kaj dela pozioai. Sedaj pa, ker je platnarstvo opešalo, tudi lami ne se-jejo več toliko, še cel6 za domače potrebe ne dosti, ker pravijo, da jim drugi pridelki, posebno krompir, več vržejo, ker jih lahko prodajo v bližnja me3ta in po že-lezoici v Trst. Res ima že po svoji naravi krompir rad gorko suho zemljo, kakoršna je v oni okolici bliže , Save , ker tam tudi lan ne stori kaj prida. Toda bolj močna ilovnata in vlažna zemlja v obližji hribov in ob Savi se lanu posebno prilega in tam bi ga ne smeli opuščati. Ce prav zdaj ne napravljajo platna, kakor nekdaj, vendar se tudi surovo predivo dandanes lahko ~. in dobro proda, če je lepo in trdno. Pa kakor povsod, tako tudi tukaj tožijo kmetovalci, da je domač lan slab in se ne splača g.» pridelovati, ker delavci preveč stanejo in gospodarju nazadnje malo dobička ostane. Mnogi sejejo tukaj koroško seme, ki ga dobijo iz okolice nad Feidkirchen-om in ga hvalijo , da je boljše , kot naše domače. Nekateri so tudi začeli sejati rusko seme, ki jim dobro stori, samo drago se jim zdi.
Da bi izdelovanje prediva po novem in boljšem načinu ne samo pokazal, ampak da bi se tega tudi privadili , smo » b določenem dnevu pripeljali potrebno orodje , katero sem s seboj imel, do terilnice , kjer so delavci in delavke ravno izdelovali predivo. Sprva so vsi nekoliko začudeno ogledovali orodje in komaj sem napravil delavke, da so poskusile. Pa kakor hitro so vidile, da se na novem orodju lože dela in boljše blago napravi, so se koj vse poprijele novega izdelovanja in nazadnje sem moral še orodje tam pustiti, da so izdelale vse blago, kar so ga imele še za to leto. Se ve, da sprva jim ni šlo tako po vrsti, ker niso bile še vajene, pa dopadlo jim je koj tako, da so popolnoma odobrile novo napravo. Opomniti moram, da tudi tukaj ni dopadlo otrepanje na Belgijskem stolu, marveč smo lan samo na terilnici štrli i ; potem so ga z navadnimi trli-cami otrepale, kar jim je prav dobro od rok šlo in so napravile blizo tako blago, kot se more napraviti na Belgijskem stolu. Od tega izdelovanja bom skusil o svojem času več govoriti. Sicer pa morem reči, da so terice v tej okolici prediva tako vajene, in imajo spretnost v svojem poslu, da maiokje tako.
Iz tega se vidi, da se naši kmetje radi poprimejo vsake dobre reči, če vidijo, da je res dobra; samo treba je, da se jim stvar dopove in delo pokaže, tako dolgo, da se prepričajo in poskusijo sami. V vseh rečeh se da pri nas napredovati , samo treba je prav delati in stvar od prave strani prijeti.
Ker sem tudi tukaj se nekoliko ogledal po okolici v posame8nih vaseh, naj mi bo dovoljeno, da ob kratkem spregovorim o razmerah tukajšnjega in sploh Go-renskega kmetijstva v obče.
Ce človek potuje po naših poljanah in višavah gori okoli Kranja, Kamnika, Loke, Radoljice, opazil bo sicer, da nekdaj jako živa obrtni j a v teh krajih pojema od leta do leta, kar je žalostno znamenje, da so se časi spremenili, ali pa mi ne ž njimi! Toda na drugi strani pa se kaže veselo znamenje, da kmetijstvo v obče napreduje, Če tudi počasi, vendar se od leta do leta boljša. Očiten napredek v živinoreji po neprecenljivi državni podpori, za katero se si. naša družba kmetijska veliko prizadeva, — precej razširjena sadjereja, za katero so si posebno nekateri rodoljubi veliko prizadevali in si še prizadevajo, — dalje, rasteča omika med ljudstvom (izvzemši nekatere tamne strani med mladino), ki jo pomagajo širiti šole in društva, posebno Mohorjevo, ki je po Gorenskem zel6 razširjeno, vsa ta in enaka znamenja kažejo, da je kmetijstvo
tukaj v mnogo boljšem stanu, kot na Dolenskem. K večerna blagostaau med kmetijstvom pa tudi veliko pripomore to, da je zemlja tukaj bolj primerno razdeljena. Kmetijska zemljišča so nekoliko veča, živinoreja je bolj razširjena. Tudi pridelki se tukaj lože in boljše prodad6 zavoljo bližine mest in takih obrtnij , kjer se jih mnogo potrebuje, zraven pa š^ železnica. 6 kaki posebno veliki stopnji napredka pa tadi tutiaj ne moremo govoriti , ker do izglednega umnega kmetijstva, kakor bi moralo biti in bi lahko bilo , je še dalječ. Vendar pa smemo upati, da bodo naši Gorenci še daleč prišli, ker imajo jako ugodne razmere na vse strani. Zato je pa treba, da neutrudeno delajo in si prizadevajo naprej.
Kar okolico Loško posebej zadene, so glavni pridelki in dohodki tukajšnjih kmetovalcev: živinoreja, nekaj žita, kolikor ga morejo odprodati, krompir, de-teljno seme in nekaj lanenega semena, in pa sadjereja. Sploh se tukaj vse precej lahko prodd v Kranj in v Ljubljano, posebno odkar je železnica. Sadjereja je po nekaterih vaseh posebno razširjena in mnogi skupijo lepe denarje , posebno za jabeika , ki gredo v Trst in dalje čez morje. Žalibog, da lani ni bilo cempera sadja, ker je mraz spomladi vse pokončal. Po nekaterih vaseh se vidijo skoro pri vsaki hiši lepe drevesnice. Posebno ima lepih mladih dreves na izbiro gospodar Po renta v Pevnem. Tudi čebeloreja je precej razširjena in posebno o ajdi, kedar je letina ugodna, donaša precej dobička.